Poštnina platana v gotovini.
Posamezna Številka atane 1*25' Din.
Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej — Oglasi po ceniku.
SOCIALIST
Izhaja vsak petek popoldne.
Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo.
Sedei uredniitva in uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje.
Štev. 33.
Glasilo Socialistične Stranke Jugoslavije
Ljubljana, dne 8. avgusta 1984.	II.	leto.
Rudnlika katastrofa v Krmeliu.
Pred štirimi tedni smo pisali v Socialistu o težki nezgodi, ki se je pripetila v nemško-avstrijskem rudniku. — Takrat smo zapisali:	Pazite,	odgovorni
činitelji, da tudi v naših premogovnih revirjih ne bo odmeval klic zapuščenih mater, klic osirotelih otrok.
Izražena bojazen se je uresničila, izražena bojazen se je prehitro uresničila.
V Krmeljskem rudniku, last v vojni obogatelega Jakila, se je pripetila v soboto ponoči težka nesreča, ki je zahtevala 10 rudarskih življenj. Ponesrečeni rudarji zapuščajo 6 vdov in 8 otrok, starih do 5 let. Sirote ne bodo poznale očeta, ne bodo čutile očetove ljubezni, zato, ker je bila lastniku Jakilu eksploatacija rudnika prva in edina skrb, ni ga pa brigalo, da bi bilo rudarjevo življenje zavarovano pred katastrofami, ki jih hočejo sedaj opravičiti z dežjem, nalivom in vremenskimi neprilikami. —
O katastrofi so izdali uradno poročilo, ki slove:
V okolici Šent Janža je v soboto zvečer od pol 18. do pol 19. ure vladalo silno neurje. Utrgal se je oblak, voda je pridrla iz vseh bregov, napolnila grape in jarke ter poplavila dolino. Jarek od štrasberk-šahta proti separaciji, ki je v poletju večinoma suh in le ob deževju odvaja nekoliko vode, je narasel v silen hudournik, trgal je zemljo in zlasti tamošnje nasipe, podrl vse mostiče in pred izlivom v potok Hinje udrl v delavnice, električno centralo in stro-jamo. V delavnice je vdrla voda skozi okna in nanosila v nje "blata, gramoza in drevesnih korenin. Vsako delo v delavnici je bilo vsled tega izključeno. V strojamici so prišli stroji deloma pod vodo in so bili z blatom onečiščeni. — Vsled tega se je morala centrala in strojarna za nekaj časa staviti iz obrata. Železnica, ki pelje od Štrasberk-šahta do separacije, je mestoma na 1 m visoko sprana.
Voda je udrla tudi v Štrasberk-šaht z dneva, vendar ni napravila tu nobene posebne škode. Tam zaposleni delavci so se lahko pravočasno rešili. Ta del jame je samo v najnižjih prostorih deloma poplavljen. ,
Mimo Venče- in Andreja-šahta pelje tudi jarek, ki ima po navadi minimalne množine vode. Ta voda je ujeta v lesene žlebove in odpeljana v istiE preko nevarnega, raztrganega terena v Hinje-potok. V soboto je pridrlo z obojih pobočij v jarek momentano toliko vode, , a J6 ^so mogli žlebovi odvajati. Na-ralo se je toliko vode, da je pričela pri £*Je ležečem Venče-šahtu dirati. Nadal^ od
n rej-šahtu se je razlila preko žlebov >nula ‘
ne. Ko preti
v jamo pro-Venče-šahta proti
-	jt* -■»*’
.e_r DaP°lrida tam se nahajajoče vsedli-vo<jstvo rudnika opazilo, da ie nevarnost0 iin Vljej zaP°sleno osob-
LS??Z’jfmiTt °b 18 nri VSe
površju pri vodoodvajalnil^S 0
Ko je nevihta ponehala sta se podala v jamo nadpaznik Trkovnik in paznik Karlič. Tedaj ni bilo še v jami nič posebnega opaziti in tudi vode še ni bilo mnogo, dasiravno niso delovale čr-palnice vsled ustavitve obrata v centrali. Opazila pa sta, da preti nevarnost, da se udere betonski zid v progi ca. 8 m pod površino. Tu je nastal pred nekaj časom jamski ogenj in se je s tem betonskim zidom zajezil. To mesto se nahaja pod nadzemeljsko usedlino, v kateri se je nabrala voda. Nevarnost je bila torej za jamo -e se zid poruši. — Vsled tega sta uk.„_Ja, da pozoveta potrebno število delavstva, da ta zid zavarujeta.	•-=T, (
Delavstvo se je baje spočetka branilo iti na delo, boječ se nevarnosti, ki mu je pretila, a po energičnem nastopu nadpaznika Trkovnika se je 13 mož odločilo iti s paznikom Karličem v jamo. Prišedši v jamo, 6e podajo na delovni prostor, a predno so počeli z delom, je momentano porušil omenjeni zid. P tem je nastal tak puh, da je podrl le-sovje in zverižil tračnice v obliko črke S.
Paznika Karliča in delavca Stek'n-so je vrgel puh v stransko progo, pri čemer sta bila razmeroma malo poškodovana in sta se mogla še sama rešiti. Franc in Alojz Pristav sta prišla pod lesovje, vendar se jih je moglo še po dalpem opreznem delu rešiti in sta bila v ponedeljek popoldne prepeljana v ljubljansko bolnico. Trije mrtveci, to Martin Kanc, Franc Keše in strelni mojster Jernej Pugelj so bili še v noči od sobote na nedeljo prenešeni na dan. Ko so Kešeta spravili izpod razvalin, je še nekolikokrat dihnil, pa že v jami umrl.
Reševalna dela so se morala nato ustaviti, ker je bila nevarnost za zaposlene, da se udere na nje lesovje, kamenje, železje, kar vse križema leži, in nadtem se zopet na površju nabrana voda, koje odtok v jamo se je začasno zadelal, ni pa izključeno, da bi se pri odstranjevanju teh ruševin zopet odpr . Radi tega je bilo nujno potrebno, reševalna dela začasno ustaviti, dasiravno so bili deli teles 4 mrtvecev še vidni med ruševinami, in zavarovati zaposleno osobje proti pretečim nevarnostim.
Uradna odposlanca in pritegnjeni strokovni izvedenec pa so si takoj pri prihodu ogledali kraj nezgode, se v prvi vrsti na podlagi kart, izpovedi vodstva in paznikov in ogleda prepričali, da je po njih mnenju izključeno, da bi bil še kdo živ v jami. Reševalna dela so se vršila nadalje pod njih nadzorstvom. — Do 5. ure zvečer (ponedeljek) je bil en nadaljni mrtvec rešen izpod razvalin in upanje je bilo, da bodo v noči vsaj še dve nadaljni trupli rešeni. Upati je tudi, da booo tudi ostali mrtveci vsi v kratkem času spravljeni iz jame brez posebne nevarnosti za pri teh delih zaposleno osobje.
Iz velikih posledic te katastrofe in iz dejstva, da so bili mrtveci in tudi oba živa rešena Pristova skoraj nagi, se more sklepati, s kako silo in velikanskim zračnim pritiskom je udrla voda v jamo. Ker sta pa nivoa vode nad zemljo in mesto vdora pod zemljo le kakih 8 m narazen, ni izključeno, da je bil ta silni puh in zračni pritisk posledica eksplozije. Kakor že omenjeno, je bilo z betonskim zidom zagrajeno podzemeljsko ognjišče, kakor se to večkrat v premogovnikih vrši. Ta zagrajeni prostor je bil napolnjen s plini in ko je voda vdrla vanj, je mogoče, da je nastala mo-mentana eksplozija in porušila zid. — Natančne preiskavi vodi predstojnik Okrožnega rudarskega urada s pomočjo imenovanega rudarskega strokovnjaka. S temi preiskavami bo dognan po možnosti vzrok nesreče in eventualne krivde. O preiskavi sestavljeni zapisnik bo šele podal natančno sliko o poteku nezgode.
Zapisnik se bo po izvršitvi preiskave v prepisu predložil.
Smrtno ponesrečeni zapuščajo 6 vdov in 8 otrok, od kojih je eden rojen v letu 1911.., ostalih 7 pa v letu 1920 in pozneje.
Ponesrečeni (smrtno) so:
Martin Gane, Franc Keše, Jernej Rugelj, Ferdinand Lukek, Martin Strojine, Fran Umek, Edvard Ojstruh, Franc Kav-šček, Martin Dolenšek in Martin Kos.
Odgovorni obratovodja, rudniški ravnatelj ing. Franc Červinka je bil za časa nesreče odsoten. Nahajal se je na dopustu in ga je nadomeščal obratovodja dnevnega kopa in nadnevnih obratov, Franc Zupančič,
Za enkrat naj zadošča, da objavimo uradno poročilo. Že danes pa pribijemo: to uradno poročilo je tako prikro-
jeno, da bi sc ublažila krivda podjetnikova in krivda nameščenih obratovodij in paznikov. —
Vsaj so rudarji prišli ob življenje vsled eksplozije, ne pa zato, ker je vdrla v rove voda. Pa tudi če bi bila električna centrala v resnici odpovedala, kdo je odredil, da so ostali rudarji kljub temu v jami? Neurje je divjalo nad Krmeljem v soboto popoldne, šele pri reševalnih delih pa je zgubilo 10 rudarjev življenje.
Smatramo za svojo dolžnost, da bomo razkrili krivce rudniške katastrofe, obenem pa znova dokazali: tudi v rudarskih podjetjih ni skrbljeno za življenjsko varnost našega rudarja! —
Ponesrečenim pokoj, rudarjem pa: v boj za svoje pravice I
Prot z Žerjavovim volilnim redom I
Iz egoističnih strankarsko - političnih namenov je dr. Žerjav izpremenil volilni red avtonomnih mest in občin, ki štejejo nad 10.000 prebivalcev v Sloveniji. Prejšnji čisti proporc se je odpravil in po sedanjem volilnem redu dobi najmočnejša stranka v občini kar avtomatično nad polovico mandatov. Iz tega razloga ni čudno, da so se volilci izognili temu majoriziranju pri zadnjih ljubljanskih občinskih volitvah s tem, da je postavilo več strank skupno kandidatno listo, ker so smatrale izpre-membo volilne pravice za nasilstvo.
Po Žerjavovem volilnem redu so prizadete z.lasti občine Ljubljana, Trbovlje, Celje, Maribor in Ptuj. Pri zadnjih volitvah v Ljubljani so postavili skupno listo del socialistov, krščanski socialci in neodvisni delavci; sedaj pa opažamo, da so tudi mariborski nacionalisti napravili podoben blok, v katerem so demokrati in Orjunaši, klerikalci in narodni socialisti, ker se boje Nemcev. Kljub tej združitvi najbolj nasprotujočih si strank pa vendar grozi nacionalnemu bloku po sedanjem vo-linem redu, da ga Nemci podero, zlasti v Mariboru in Ptuju. Mariborski blok je nenaravna zveza, sodeč po dogodkih zadnjih mesecev po našem mnenju politično celo nemoralna, tako da bi se prav nič ne čudili, če bi v Mariboru in
Ptuju po Žerjavovi krivdi zmagala pri volitvah nemška buržuazija, ki je je zlasti v Mariboru še precej.
Nas dejansko ne interesira polom teh ali onih nacionalistov, pomembna pa je ta zadeva, ker prejasno dokazuje, v kakšne kalamitete spravlja nezmisel-na in strastna politika naivnih demokratov najbolj svoje lastne pristaše in kaže, kako politik ne sme delati, če ima glavo na pravem koncu.
Isto, kar velja za demokrate in radikale, ki so bili prej v vladi, velja tudi za sedanjo vlado. Predvsem mora imeti nova vlada v vidiku, da je terori-zcym najslabše fpoltitieno orožje, demokratizem pa najboljše. In ena največjih kršitev demokracije je rop volilne pravice, ki se je izvršila nad avtonomnimi občinami v Sloveniji.
Naš najodločnejši postulat je, da nova vlada takoj uvede zopet splošno in enako volilno pravico s čistim pro-porcom za avtonomna mesta in prizadete občine.
Kakor je prejšnja vlada potom zakonodajnega odbora izvršila označeno la-silstvo, tako tudi sedanja vlada lahko stori istim potom to malenkost za demokratično volilno pravico prizadetih vo-lilcev.
Naravno pravico imamo volilci do te volilne reforme.
Ignacij Mihevc:
Avgust 1914—1924.
Dne 4. avgusta leta 1914 sta bila izgovorjena v parlamentih dveh odločujočih evropskih velesil dva zgodovinska govora. V nemškem parlamentu je ta dan govoril socijalistični poslanec sodr. Haase. Njegov govor vsebuje velik del socijalističnega programa in je zelo karakterističen ne samo za označbo stališča, ki ga je takratna nemška so-cijalna demokracija zavzela proti vojni, marveč zmisel tega govora sega prav v današnje čase, ko je na žalost v socija-lističnih vrstah tako malo načelne zavesti, a toliko brezplodnega kvasenja osebnih zadev, ki s socijalistično veliko idejo nimajo ničesar skupnega. Je nekaka kronična napaka v našem pokre-tu, da nismo nikdar dovolj emancipi-rani od malenkostnih vsakdanjosti, kar
znatno ovira praktično udejstvovanje socijalizma in onemogočuje uspehe. Ako govorimo o nemških socijalistih za časa militaristične vlade pod Viljemom, moramo ugotoviti, da je takratna nemška socialna demokracija z ozirom na popolnost organizacije prednjačila vsem ostalim socijalističnim organizacijam. — Vendar je treba zabeležiti, da so se tudi nemški sodrugi dali zapeljati po mo-mentalnih uspehih, ki so jih dosegle strokovne organizacije v razrednem delavskem boju, kar je imelo za posledico, da politična moč socialne demokracije v nemškem parlamentu ni bila tako častno zastopana po svojih predstavnikih, kakor bi bila lahko, ako bi uspehom strokovnih organizacij sledila tudi izrazita politična zavest. — Doseženi
P r a v o
Schichtovo milo z znamko,Jelen1
Scliicht
varuje Vaše drago peulo.
Pri nakupu pazite na ime znamko.
»Schicht« in
*Stfan"ljL
 - —  —  ---------------------------------------
ubpehi socijalističnih strokovnih organizacij so zadovoljili tudi politično neorganizirano delavstvo, ki poteui ni čutilo potrebe politične organizacije in kratko malo prepustilo delo tistim, ki so so-cljalizem pojmovali brez vsakih materialističnih primesi in se potem sami borili za pravice proletarjata. In eden teh je " bil poslanec sodrug Haase, ki je prvi dan po vojni napovedi govoril v ; nemški zbornici tako:
nalogu svoje- stranke - imam - podati v sledeče pojasnilo:	Stojimo pred
usodepoino liro. Posledice imperialistične' politike, všled katere je prišlo do svetovne oborožitve in do poostritve mednarodnih odnošajev, %, so povzročile povodenj nad Evropo. Odgovornost za to pada na zastopnike te politike, a’ mi jo odklanjamo. Socijalna demokracija se ■je £ vsemi mo„čiiii borita proti temu usodepoineriui ražVojU in je do zadnjega trenutka pozivala v špoTaziiiiiu s francoskimi sodrugi ha oliranitv miru.
Danes stojimo pred dejstvom vojne. Grozč nam strahote sovražnih invazij. Danes ne bomo odločevali niti za, niti proti vojni. Go%rorili bomo o obrambnih sredstvih države.
V prvi vrsti se moramo spomniti milijonov državljanov, ki bodo brez lastne krivde pognani v svojo usodo. Ti bodo po pustošenju vojne najbolj prizadeti. Naše vroče želje spremljajo pod zastavo poklicane brate brez razlike stranke.	,
Spominjamo. se tudi mater, ki bodo morale žrtvovati svoje sinove, žena in otrok, ki bodo oropani svojega hranitelja. Vpoklicane družinske očete muči bojazen, ker preti njihovim dragim lakota. Tem se bodo kmalu pridružili desettisoči ranjenih in pohabljenih bojevnikov. In tem olajšati njihovo usodo, blažiti neizmerno bedo, smatramo za svojo najnujnejšo dolžnost. Usoda našega naroda in njegova bodoča svoboda je odvisna od zmage ruskega despotizma, ki se je omadeževal s krvjo svojih najboljših sinov. Gre se za mnogo, če ne za vse. To nevarnost je treba odstraniti, kulturo in neodvisnost naše lastne domovine zasigurati. Tu uresničimo, kar smo vedno naglašali! Pri tem soglašamo z internacijonalo, ki je pravico Vsakega naroda do nacijonalne samostojnosti in samoobrambe vsak čas priznavala, kakor tudi v soglasju z njo obsojamo vsako napadalno vojno.
Zahtevamo, da se napravi vojni, kakor Hitro bo dosežen cilj zavarovanja in bodo nasprotniki pripravljeni za mir, ______
Zasedanje skupščine.
Davidovi«-' je korajžno zapeljal svoje ministre v parlament na javijo žehto.
Prebral je svojo poslanico, obdelal našo miroljubno, s prijateljskimi čustvi prežeto z vednimi in stalnimi neuspehi kronano zunanjo politiko,, se poba vil z notranjim? razmerami, obljubil svq i svašia, delavci pa seveda-ne bodo dobili ništa.
Otroci mestnih nižin.
Govorila sta mirno in pritajeno, kakor da se bojita splašiti pravljico hrepenenja.
»Tako torej živiš?« je vpraševal
gost.
»Tako živim, da,« 'je odgovarjala Aksinja.
Potem je vzdihnila: »Eh, kako je naše življenje! Bili so časi, bili, tedaj smo živeli, a zdaj... Zdaj je konec!! Konec, golobček.« —
Obmolknila je in sklonila glavo v pijani žalosti.
»Ne boš verjel, golobček! Kot mlada deklica sem služila pri nekem veleposestniku, knezu, za sobarico. Ta knez je imel sina ... študenta. Prekrasen je bil, mlad kakor ti. Da! In vedno se je vrtel krog mene, slinil se mi in skušal, da me vščipne ali poljubi. Kakor po načrtu. A jaz... eh, golobček! Bilo mi je takrat ravno petnajst let, res, šele petnajst let. Ničesar še nisem vedela, ničesar slutila — samo smejala in zabavala sem se ... Pride nekoč k meni po noči, a jaz... v krik. Neumna sem bila, seveda. Prestrašil se je, srč-kanec, vrinil mi je denarja, da bi mol-
konec z mirom, ki bo omogočit prijateljstvo s sosednjimi narodi. Vsega tega
. na zahtevamo-samo v interesu mednarodne solidarnosti, za katero smo se vedno zavzemali, temveč tudi v interesi nemškega narodni Upamo, da bo kruta šola vojnega trpljenja v novih milijonih ljudi vzbudila gnjus pred vojno ter jih bo pridobila za' ideal* socija-' liziua in svetovnega miru.<r.;	-
V seji 'državne' Dume’je dne 4. $V-gusta leta 1914 govoril ruski- socijalisti-čtii poslanec Chanstovv sledeče:
Strašna m nezaslišana nesreča je zadela' narode vsega sveta. 'Milijoni delavstva so odtrgani od mirnega dela in ravnotoliko družin je izročenih pretečemu gladu. Ko so se evropske vlade pripravljale na vojno, je evropski proletarijat enoglasno protestiral proti temu. Različni so bili razlogi, da se ruski proletarijat ni javno pridružil temu protestu. V 'trenutku pa, ko so vstale graudijbzne demonstracije svetovnega proletarijata pi-oti vojni, je bil ruski proletarijat edinstven z ostalimi brati. Sedanja vojna, povzročena po roparski politiki, je vojna, za katero nosijo odgovornost samo" vladajoči krogi posameznih držav.
Prepričan sem, da bo proletarijat našel sredstvo, s pomočjo katerega bo napravil nagel konec, vojni. Pogoji miru ne smejo biti diktirani od diplomacije, marveč od narodov samih. Istočasno izražamo naše prepričanje, da bi ta vojna odprla ljudskim, masam oči in Jin pokazala pravi vir nasilja in tlačanstva. Današnji izbruh barbarstva pa bo zabeležen kot zadnji.«
Po prečitani izjavi Chaustovvi so zapustili socialistični poslanci Dumo in se je v njihovi nenavzočnosti glasovalo za vojne kredite.
Vojna sama je najbolje dokazala, da je bilo stališče socialne demokracije proti vojni popolnoma pravilno. Da bi tisti, ki so leta 1914 odločevali o vojni, imeli danes priliko še enkrat poslušati navedena dva govora, bi jih gotovo z uvaževanjem vzeli na znanje, kajti da-lekovidna in miroljubna politika socija-lizma bi jih obvarovala njihove lastne poznejše usode in, kar je veliko važnejše: Evropa bi ne bila nikdar doživela tako težke preizkušnje, iz katere je izšla izmučena in za več desetletij oslabljena. Zato bodi vzvišena in prva naloga socijalistjične politike: Delo za ohranitev miru, za svobodo in enakopravnost ljudstva!
*
pregled.
Za kratek čas je začela skupščina tudi z debato, če smo en narod, če smo trije narodi. Z debato, če smo samo pleme ali pasma. Skratka, debata, ki jo vodi jugoslovanski parlament zadnje dni bo mogočno in dostojanstveno »konsolidirala« naše gospodarske in socialne prilike. ........	..........
Zn te debate so se pa tudi temeljito »hi do^f/pripravljali. Pripravljali pa se niso, kaj bodo govorili, marveč, opozi-
čala, to se; pravi... dvesto rubljev. Od tega časa se je začelo... E-i-i, mili ti moj! Bili so časi, zobala sem pšeničko. V svili in žametu sem se sprehajala! .. Šampanjca sem pila .... Odpeljal me je v inozemstvo... v Pariz!« —
Aksinja je umolknila. Njene oči so zamišljeno gledale v daljavo, — v daljavo izginule prošlosti, kjer so videle nekaj, česar ni bilo nikoli.
Peč je ugasnila, tiho šelesteč z bledimi in plašnimi jezički ugašujočega ognja, kakor nerazločni spomin.
Gost je sedel, z rokami oprti ob mizo ter kljubovalno zrl v žensko. — V njegovih očeh so se pojavljale zle iskre in njegovo lice je pačila neprijazna senca.
»Kaj se boš še nalagala?« je vprašal nifko, ne da bi se premaknil.
I »Da — a ... — je zategnila Aksinja, ki ni zapazila sovražne sence. — »Bili so časi, bili!... Veselila sem se, brezobzirno ... Draga sem bila. Visoko so me cenili. Denar sem trosila kot lešnike... Ko sem se zagnala v vrtinec ... E-i-i! Še duša me ni mogla dohajati! Cel svet se je krog mene sukal in vrtel..<
cija je sejala in sejala, razmišljevala in se posvetovala le o tem, Če Uaj na seji v interesu države, naroda razsaja, tuli, repenči m razbija, ali pa naj se drži tradicije, ki jo imajo radikali in naj le fejst govori ni zabavlja, pa le malo razbija in razsaja. Obveljala je tradicija miroljubnih radikalov in ni zmagala orjunaška metoda Pribičeviča.
Ministri delajo 'seveda s polrn* paro. Kakor poroča »Slovenec«, je izvedel Vesenjak'svoj-pisani, prepisani program Ž£. dt> dv^jia^ste vrste^ Na - trinajsti vrsti pa je seaaj obtičal, KerMetam šele njegov'program 'ifične. Sušnik' je obrnil vse svoje neizrabljene sile ..na Sušak. Tam bo celo enk£tiral'in ia $iJša|;.s# na-povedujejo zlati, suhi časi. Pa to še ni vše delo ministrov. Sedaj iščejo pt> aktih in ugotavljajo korupcijo, ki tako lepo »konsolidira ministre. Da, celo zakon zoper korupcijo pripravljajo. Ta zakon bo v resnici zakon o zaščiti države in zakon zoper korupcijo, brezobzirno izvajan, 1)0 lahko pokazal, kako’ je jugoslovanska buržuazija gradila mlado državo.
Samostojni demokrati se tolažijo, da so klerikalci brez zob. Da klerikalci ne morejo grizti. Vse meščanske stranke pa naj vedo: delavci pa imajo zobe in bodo pošteno ugriznili.
Prisega novih Radifevcev. V sredo so prisegli v narodni skupščini še Radiče vski poslanci dr. Vladimir Smoljan, Franjo Pancer in dr. Adžija. Prisegli pa še niso: dr. Vandekar, Čižmekovič, Stuparič, inž. Avgust Košutič in prisegel tudi še ni — Stipica Radič. Takrat pa bo vse bolj svečano, ko bo položil zakletvo še Stipica v opankah, s čebulo v žepu in figo v roki. Nad prisego se razburja nacionalna opozicija. Opozicija je namreč mnenja, da so bili Radi-Čevci izvoljeni za narodne poslance zato, da ne bodo šli v parlament in da ne bodo narodni poslanci. Ker pa so šli v parlament in vrgli samostojne demokrate, zato volitev po demokratskih pojmih ne velja. Po taki logiki se vrši konsolidacija, ob taki logiki mora vzeti vse skupaj — vrag.
Bolgarske homatije. Vsled sporazuma in sodelovanja med makedonskimi revolucionarnimi organizacijami in komunisti je poslal položaj bolgarske vlade zelo kritičen. Zadnje dni so se pojavile na Bolgarskem dobro oborožene čete nasprotnikov današnjega režima, ki organizirajo kmete in uradnike. Vsled tega je sklical ministrski predsednik Can-kov kronski svet, ki je sklenil, da se poostre varnostne mere za vzdrževanje reda in miru. V Sofiji je proglasila vlada izjemno stanje in ojačila sofijsko posadko. Nam se je čudno zdelo, da že 14 dni ni bilo z Balkana nič »posebnega«,
Londonska konferenca. Londonska konferenca, Ivi ima nalogo proučiti, kako bi se najboljše izvedel Davvesov re-paracijski načrt, je pozvala na konferenco tudi nemško državo. To je sedaj prvič po prevratu, da sodelujejo ludi Nemci kot polnopravni člani. Sedaj je
»Lažeš, kavsa!« — je pritajeno siknil mladič. Gledal jo je s klubovalnim pogledom in ustnice so mu trepetale v zlobnem smehljaju.
»A no, ali lažem ... Kaj pa ti je?« je zategnila Aksinja.
»Zakaj lažeš? vlačuga!«
»Kaj pa lajaš!«
»Meh, smrdljivi!« prezirljivo reče mladič in se obme proč.
Naokrog je potemnelo, ogenj je ugasnil in črne stene so se zopet sklenile, kakor poprei. Vesele slike so nekam izginile in postalo je zopet dolgočasno, žalostno in mučno.
Aksinja je sedeta, zgrbljena, njene ustne so trepetale in v srcu so vzkipele nepričakovane j tuje solze. Zgrabila je skodelico in si hotela natočiti, toda steklenica je bila prazna. — Tedaj se je Aksinja sklonila nad mizo, skrila lica v dlani, in tiho, otožno zaptakala .. . za tem, česar ni nikdar bilo.
Plakata je dolgo, drgetaje v mučnih krčih, a gost je gledal in molčal. Potem je nepričakovano zgrabil steklenico ter jo z zamahom zalučil. Steklo je zažvenketalo in brizgnilo na vse strani.
Aksinja se ni ganila.
nemška delegacija predložila konferenci svoje pripombe k dosedanjim sklepom londonske konference. Pripombe so bile izročene s spremnim pismom, v katerem povdarja nemška delegacija približno: Delegacija upa, da se bo dosegla potrebna jasnost potom medsebojnega direktnega razgovora. Nemška delegacija mora polagati odločilni pomen na to, da se razpravlja o vprašanju vojaške izpraznitve onih ozemelj, ki niso določena v versajski- mirovni pogodbi. Nemška nota se bavi dalje z vprašanji jamstva glede gospodarske ižprazfhitve Porurja in zahteva amnestijo za vse Nemce, kL prihajaj jv uoštev. ,Nemška nota je napravila na Francoze baje ugoden vtis.
Delovni program socialistične vlade na Danskem. Na Danskem imata parlamentarno večno* v spodnji zbornici socialistična in jadikalna stranka, dočim je v zgornji zbornici konservativna stranka v večini. Kljub temu pa se je odločita socialistična stranka, da bo izvedla par temeljitih izprememb in reform. Strankin tajnik Andersen je orisal delovni program socialistične stranke približno sledeče:	Najpreje se bo uvedla
prisilna oddaja premoženja od premoženja preko 50.000 K. Pri premoženju, ki znaša 60.000 K, bi znašala oddaja 1 odstotek, dočim bi znašala oddaja pri premoženjih nad 20 milijonov kron že 15.1 odstotka. — S tako prisilno premoženjsko oddajo bi se znižali državni dolgovi za eno tretjino. Dalje bo socialistična vlada predložila več zakonskih osnutkov, ki naj ščitijo konzumenta pred trusti in zavro špekulacijo in navijanje cen. Poseben zakon bo uvedel za industrijske obrate delavske zaupnike. Ratificirali bodo tudi Washingtonsko konvencijo o osemurnem delavniku. Novi davčni predlogi grade davčni sistem na zemljiško rento, indirektni davki pa naj bi se postopoma odpravili. Vojni minister se imenuje »demobilizacijski« minister. Vlada pripravlja poseben zakon, ki bi odpravil vojsko in mornarico. — Mesto tega bi se upostavile obmejne straže in ustanovila pomorska policija. Ta zakon naj bi se sprejel potom plebiscita. Če bi se zgornja zbornica temu zakonu protivila, bo socialistična vlada uresničila tudi svojo staro zahtevo, da se zgornja zbornica ukine. —
Ameriški državni tajnik Hughes se
je ustavil na svojem potovanju po za-padnoevropskih prestolicah tudi v Berlinu, kjer je imel zaupna posvetovanja z državnim predsednikom Ebertom in drugimi vodilnimi državniki. Nemški listi s obetajo od teh razgovorov velike koristi, češ, da bo Hughes s svojega odločilnega mesta vplival na Evropo v pomirljivem in popustljivem smislu.
Radič ima že pasuš. Dr. Košutič je dobil od vlade za svojega Stipico potni list, s katerim se bo Stipica vrnil domov. Radič bo sedaj sodil, kaj so delali njegovi ljudje ta čas, ko je on romal po svetu.
*
Razburjen in besen je gost ogledoval žensko od zgoraj doli in bledo lice se mu je krivilo v pijani zlobi.
»No?« — je grozeče opominjal.
Ona ni hotela dvigniti obraza.
Lomastil je proti nji in jo udaril s pestjo po glavi.
Zenska je jeknila, šiloma vstala, zgrabila z obema rokama za ovratnik svoje srajce in jo potegnila raz sebe.
»Zakaj me biješ?!« — je zakričala starka jokavo in zlobno. — Li vidiš, kako sem se izsušila? Od vas, žrebcev prokletih!« —
Mladič je dolgo gledal izžeto telo, poleni se je obrnil v stran in pljunil.
»Pfuj, kavka grda!« — A zopet jo je začel gledati.
»No... se boš li vlegla ali kaj? — reče čez minuto.
»Denarce, golobček!« je mirno odgovorila starka.
»Koliko?« je sunkoma izustil.
»Pol rubelčka, saj veš ...«
Gost je vrgel denar na mizo.
Peč je popolnoma ugasnila.
Svetilka je s svojo mrko svetlobo zavila vse v težak polumrak.
(Dalje prih.)
sssssS
Buržuazija konsolidira, dety
uajhujše orgije, ker so vladne	kupov
oti njej tako slabe, da se vobče	čili ji
ipoštevajo. Kaj tedaj storiti? —	ciahu
11 čakati? Ne! Treba poseči po	kul a c
delavc.e dem,J kjer bodo mirno-preživeli štriha in vrglo, krogljice v drugo skri-zadnje irre svojega mukepolnega življe- njico tistih salamenskih socialistov, ki nja. In koliko je še drugih reči za de- jim ne moremo do živega, lavce pomembnih, ki-se bodo morale	*
regiiev le. v zadružni organizacijiv goj proti ljudskim pijavkam se ne more. vodili potom protestnih shodov in resoi lucij ter.,platoničnih intervencij pri vladi, ki je navadno le orodje v rokah listih gospodarskih in trgovskih krogov, proti katerim šo ‘naše akcije naperjene — temve? v prvi-vrsti 'potom lastnih gospodarskih organizacij, to '^je ipotom dektskih, kcnzumuih zadrug, ki so baš za to tukaj, da ščitijo konzumenta pred odiralci in špekulanti. Zavedne delavske rrjffSS v drugih naprednejših državah so to že davno razumele ter vse svoje prizadevanje združile v smeri
padla na l navzdol,
Tedenske vesti.
Konsolidirana država.
Kam jadramo? Zvedeli smo, da namerava Kranjska industrijska družba na Jesenicah odpustiti kakih 1000 delavcev. V parlamentu debatirajo o plemenih in pasmah, gospodarsko življenje pa preži-vlja najhujše krize. Odpust takega števila delavcev bi pomenil katastrofo za jeseniško okrožje, katastrofo za ta-mošnje delavstvo. Brezposelnost ne gradi države, ne redi državljanov, to si naj kapitalistični razred, ki vlada v Jugoslaviji zapomnil
Delavsko pevsko društvo »Naprej< v Celju, priredi v nedeljo, dne 17. avg. i. 1. na vrtu Sokolskega doma v Gaberju koncerlj z veseliio. Na koncertu bo zbor zapel sledeče . pesmi:	Pozdrav,
Strelci, Planinska, Noč na morju, V mraku, Za plotom, Gorjanska in Čolničku.. — Na veselici bodo raznovrstne zabave, kiikor: drča (Riltschbahn), ame-rikanski zapor, lov s konfetiji, licitacija, šaljiva posta itd. -i Godba na pihala. Vstopnina za osebo o Din. — K obilni udeležbi vabi vse ljubitelje petja odbor.
Vendar so se znašli. V okoliški občini' v Celju je po volitvah izgledalo, da se meščanske stranke ne bodo mogle sporazumeti. Kriza je bila na vrhuncu in izgledalo je, da bo prišel gerent. Tega so se klerikalci zbali, ker so računali, da bo imenovan za gerenta demokrat. Vsled tega je izvoljeni župan Glinšek svoj mandat odložil, ker so ga dolžili, da je bil izvoljen od državljanov druge vrste (Nemcev) in vsled tega demokrati niso marali takšnega župana podpirati’ Sedaj so izvolili župana znova. -Tokrat pa so glasovali tudi vsi demokrati in Nemci za njega. Sedaj so vsi zadovoljni in nemški glasovi ne delajo nikomur več ovir. Demokrati so sedaj posebno zadovoljni, ker bi pač najbrže dobili naffiesto demokrata, klerikalca za. gerenta. Znašli so se, kakor smo mi od vsega početka trdili.
Občinske volitve v Celju razpisane. Volitve se vršijo 28. septembra. Reklamacijska doba traja do 14. avgusta. Volilni imenik je celi dan na razpolago pri s. Korenu v Gosposki ulici. Poživljamo vse sodruge in somišljenike, da zadnji čas uporabijo ter se prepričajo, če so vpisani. Nihče naj se ne zanaša, češ, saj sem bil zadnjič vpisan, moram sedaj tudi biti. Posebno- opozarjamo vse, ki so se preselili in tiste, ki so šele v zadnjem letu dosegli volilno pravico. Na delo, sodrugi!
Opomin »Naprejevem« člankarju. Članka r, ki je napisal v »Napreju« pohvalo s. Koradeju iz Šoštanja, je na eno pozabil in sicer: S. Koradej je ustanovitelj UDR. in obenem kapitan šoštanj-ske edinice. Zakaj ni tudi tega v »Na-preju povedal? Kaj se boji to povedati zaradi Bernota, ki je vsaki pametmi stvari nasproten?
izseljevanje. Iz Dubrovnika poročajo, da se je izselilo pretečeni teden 120 Dalmatincev v Avstralijo, kjer bodo dobili baje delo in boljši zaslužek.
Nacionalistični konsolidaciji« je uspelo, da vlada danes v državi brezposelnost in beda in da morajo ljudje za kruhom v tuje kraje. Tekom letošnjega
leta se je izselilo iz Dalmacije že nad 2000 oseb.
Nov komisar v Ljubljani. Žerjavov komisar dr. Viljem Krejči je malo časa gospodaril na magistratu. Komisarijat je prevzel v Ljubljani prejšnji župan, s. dr. Perič, ki ga je vlada pozvala na to mesto. No^i ; komisar dobi tudi sosvet in sicer razpuŠ&ni občinski svet. S. dr, Perič in njegovi somišljeniki sprejmejo ta mesta v znak protesta, ker je bil občinski svet nasilno razpuščen ter se de iure smatrajo še Vedno za pravnoveljavne* zastopnike ljubljanskega volilstva. >Jutro« in »Slovenski Narode lahko vlečeta svoje Čitatelje š svojimi neslanostmi za nos kolikor časa hočeta. Nihče jima tega ne bo branil.
Dr. Baltif vpokojen. 'V imenu pravice, zakona in reda so vpokojili klerikalci velikega župana ljubljanske, oblasti dr. Baltioa in velikega župana mariborske oblasti dr. Pirkmajerja. Zaeno so ukinili razdelitev Slovenije na dve oblasti in imenovali dr. Sporna za velikega župana Slovenije. Za Špornovega pomočnika so postavili v Mariboru dr. Vodopivca. Slaba je 8ast velikega župana. Ne ve ne ure, ne dneva, kdaj pride konec županske slave! Organizacija velikih županov je pa tudi pod psom. Kar čez noč in še odpovednega roka ne po-zuajo pri velikih županih!
Članom Sloge! Ker vemo, da je Ber-notu načelo javnosti sveto samo takrat, kadar njemu koristi in ne škoduje, zato poživljamo vse člane Sloge, da vprašajo Bernota: Kakšno je poročilo, ki ga je o Slogi napravil sodni revizor? Da bodo člani vedeli: sodišče je odredilo, da pregleda nepristranski, zapriseženi revizor poslovanje Sloge. Sodni revizor je svoje delo že davno končal in tudi Bemot je dobil revizorjevo poročilo že v roke. To poročilo je seveda tako, kakršno je pač Bernotovo delo. Po načelu javnosti bi moral Bernot objaviti to poročilu v Na-preju. Če Naprej revizijskega poročila ne -bo prinesel, naj to v Napreju pove. Bo pa Socialist objavil, kako izgleda Bernotova Sloga in v kakem stanju se vloženi denarji nahajajo.
^Medujloe zasluži obmejni policijski komisar v Dravogradu. Ko je UDR napravila Izlet v Guštanj in se vračala pretečeno nedeljo s popoldanskim vlakom v Dravograd, je prihrumel in pridivjal v železniški voz nenadoma tarnoš-nji policijski komisar in odredil aretacijo vseh v vozu navzočih Udarnikov. Na njegovo povelje so jih gnali žandarji v občinski zapor, drugi dan v Prevalje, kenčno pa se je izkazalo, da ga je policijski komisar pošteno polomil in odredil aretacijo, ki ni imela nobene upravičenosti in nobene stvarne podlage. Naj sedaj ugotovi ministrstvo za notranje zadeve, če je ta pisar II. klase tako goreč-, tako vesten, ali pa tako nesposoben. Poskrbeli bomo, da naših sodru-gov ne bodo gnjavili še policijski organi. Kaj-ni bilo dovolj, da je delala Orju-na nemire po železnicah? Kaj naj sedaj njene posle prevzamejo policijski komisarji?
Gospodarstvo.
špekulaciji.
Gospodarsko življenje pretresa zopet poostren nered v cenah in nabavi. Zgovoren vzgled riesolidnosti -in neure-jeno-ti našega notranjega Irga nam je nudila te dni špekulacija z žitom. Cena pšenici, ki je nedavno notirala Ufo), je skočila na 4.30 in je zopet o.80. Skakanje cen navzgor in .pa zopet navzgor se je pričelo pred štirinajstimi duevi in nihče ne more •vedeti, kakšna presenečenja nas še čakajo. Vse to. pa bridko občuti uaš kon-zurhent, ki je moral te dni še plačati vsakdanji, kruh dražje, dasi so njegovi dohodki ostali slejkoprej pičli in nezadostni. Kar velja za žito, velja več ali manj tudi za druge najnujnejše življenjske potrebščine. Pri sladkorju ista negotovost, isto izrabljanje konjunkture po špekulantih. Zakaj omenjamo vse to? Da povzdignemo še enkrat svoj glas, da protestiramo?? O ne! Kakor je potrebno, da vse te krivične pojave, ki nam znova žarko objasnjujejo grde me-.tode današnjega kapitalističnega gospo-
darstva, ki mu je (irievna "spekulacija načelo in podlagah, p Lime r no pribijemo, vendar je vse {bolj potrebno osvežiti našim konzumentom zavest, da je uspešna
vec pa berači i
kulacija mere niti ne Čakati in samopomoii, to se pravi
vse svoje potrebščit^, o uogo-čiti jim, da do kraja izvedejo ^svojo socialno nalogo. Le tako bomo |bi!i špe-poseči po kulacjjo ter normalizirali gospodarsko poprijeti se- življenje. Konzumenti vkup; v zadrugi
svojih zadrug, stopiti vanje, pri njih na- je vaša rešitev!
Dopisi.
Ruše. (Vsem delavcem-sodrugom v tovarni za dušik v premislek). Toliko razburjenja in neorijentiranosti še ni bilo pred nobenimi volitvami, kot sedaj pred občinskimi v tukajšnji občini. — Meščanske stranke prav pridno love kaline in posrečilo se jim je, da so jih nekaj tudi vjele. Katere ljudi so vjele, to vedo naši ljudje prav dobro. Ne bom karakteriziral meščanskih strank posebej, ker so si itak na las podobne, kadar je treba nastopiti proti delavstvu. Delavci! Sodrugi! Ali ste,si že.premislili, kaj bo, če dobe te stranke večfno v občini? Ali ste že pomislili, kaj bo, če bomo enkrat stari in ne bomo mogli delati; ali pa pohabljeni in vsled bolezni dela nezmožni in bomo iskali podpore pri občini?' Kaj Vam bodo odgovorili z Vašimi glasovi voljeni odborniki meščanskih sira uk? Tovarna; naj Vas preživi, tam ste pustili svojo moč in mladost. Seveda, sedaj bi Vam pa bili mi dobri, mi kmeti, ko ste stari in niste za nobeno rabo več. Pomislite na stotine slučajev, ko je bil hlev zadnje stanovanje in kar je od gospodarjeve mize odpadlo, zadnja hran« trpina delavca. Povprašajte, kje se je godilo -občinski in revežem dobro, če so gospodarile v občini meščanske stranke! Tn ali nas ne more dočakati isto? Za to bo dolžnost . vseh socialističnih občinskih odbornikov, da omeje kolikor mogoče to bedo in da postavijo za onemogle delavce
izvršiti in ki se tudi bodo, če bo delavstvo složno volilo 10. avgusta delavsko listo. — Delavec tov. za dnšik.
Ruše. Kandidatne liste so sestavljene; Poglejmo'si jih enkrat od blizu! — Prva je klerikalna:	na njej najdeš na
prvih mestih slavna imena^kimovcev in prijateljev demokratov, kadar gre proti interesom delavcev. 3>jjuga je sociaii-' stična pod imenom (delavska' stranka SPJ). Postavili so si takšne kandidate; 'Id so; se; jja brezobzirni potegovali ;’za delavske interese; Tretja pa;: o joj, je 'demokratska ali gospodarsko napredna; Ta pa ima taksen konglomerat, da se Bogu usmili. Poleg nekateri"!! prvakov, ki so seveda prvi na listi, najdeš vse mogoče ljudi. Drugo mesto diči za eri četrt litra vina kandidat, -predsednik Unija -Potlej pa še Orjuhuš, polir, nekdanji, neinčur. Krona vseh pa je predsednik bivše strok., organ., ponarejeval lec podpisov, in ilO.OOO K v iridf žep4 ki jih jel moral na pritisk in pretnjo del. zaupnikov s težkim srcem vrnttt. Vpitišanio poštene demokrate:	ali vas
ni sram.; Seflftj se kregžlj‘0 med ' sal>o kierusi iii demokrati,, ki pravijo^ vi i-ma-in mM kandidati'izdajalce in krivo* pri^einiliej Narobe p&V. spet: 'šal' imate vi tuši grešnike v vaših vrstah. smo si pa enaki, bomo še pred volitvije ;žjipaiia kadili »pipo miru«, le sedaj še ne smemo kazati prijateljstva, drugače bi delavstvo to opazilo, da gliha ..vkup
za to tukaj, odiralci in
ske riffgg r dmgih vah so to že davno svoje prizadevanje
o.iačenja odnosno ustanavljanja lastnih nakupnih in prodajalnih zadrug, ki ne delajo na špekulacijo, ki ne služijo posameznikom. marveč celoti.
Ali se slovensko delavstvo te svoje naloge zaveda? Zdi se nam, da ne.
Bas pri nas praznuje privatna špe-
o) O
IZJAVA.
K članku »Prepoved nočnega dela v pekarnah«, ki je izšel v >Naprej-u« v sredo, dne 23. julija t. 1. podam sledečo izjavo:
Po internacionali nepriznanemu socialnemu revolucionarju moram | povedati, da je priznan demagog. V navedenem članku mi očita, da morajo moji pomočniki delati po noči kakor pri kakem klerikalcu. V mesecu maju se je vršil v Celju sestanek pek. pomočnikov, na katerem smo bili navzoči 6. Golma-jer, Leskošek in tudi moja malenkost Na tem sestanku se je ugotovil delovni čas v Celjskih pekarnah. Najbrže je Leskošek na tem sestanku spal, da ni slišal, da se v Celju nahajajo pekarne, ki začnejo delati zvečer ob 21. uri, druge zopet, ki imajo parne peči ob 24. uri, in da začnejo pri meni delati ob 4. zjutraj. Ali nista slišala Leskošek in Lah, ki je sedaj predsednik Bemotijade v Celju, da sem bil ravno jaz tisti, ki sem poživljal pomočnike k solidarnosti, če se hočejo ubraniti nočnega dela? Ti zaslepljenci ne vidijo Lesjaka, pri katerem delajo pekovski pomočniki noč in dan brez pravega počitka. Vaš namen je le tistega moralično in gospodarsko uničiti, ki dela cele dneve za delavske organizacije, kateri se pa slučajno ne strinja z Vašo taktiko in dasi Vam je dobro znano, da je dal na razpolago vso
svojo fizično in duševno moč, ter da je podpiral tudi financijelno črez svojo mero socialističen pokret takrat, ko smo še delali skupaj. Značilno za gonjo je, da je na enem vaših sestankov rekla vaša članica, mati s odru ga BOhma, da je treba Korena ubiti; potem bodo šli delavci za nami. Vsa sredstva brez izbere uporabiti proti meni, to je danes Vaš moto. Sedaj pa imata besedo Lah in Leskošek, ki se skrivata v članku za Bemotovim Irrbtom. Franjo Karen.
U. D. R.
Prireditev v Zagorju.
Zagorski steklarji in člani U D. K. edinice v Zagorju prirede v nedeljo dne 24. avgusta
VELIKO GOZDNO PRIREDITEV,
na katero vabijo vse somišljenike in prijatelje.
IZLET V ZAGORJE EDINIC U. D. R.
Ob priliki prireditve Zagorjanov se vrši izlet U. D. R. v Zagorje.
Obveščamo tem potom vse edinice, da se na to pripravijo.
Natančnejša navodila slede.
Nabava krojev.
V svrho lažje nabave krojev je upravni odbor izdal veliko cenejši kroj, katerega si bo lahko vsak član nabavil.
Poselita
IV. VZORČNI VELESEJEM
V LJUBLJANI
NAJUGODNEJŠA PRILIKA
za nakup vsakovrstne najboljše in najcenejše robe tu- in inozemstva.
Velesejmske legitimacije se prodajajo v denarnih zavodih vseh mest in dajejo pravo
na 50°/0 znižano vožnjo
tudi na brzovlakih (razen S. O. E. in it. 3, 6.)
PRIRODNE KRASOTE SLOVENIJE STANOVANJA PRESKRBLJENA fiatvie vstopnici se dobe pri blagajnah za ceno Din 10.
15..35. avg.
Celoten kroj stane približno I)in 450.—, brez hlač in dvokolenic približno Din 270.—.
Plačilni pogoji! Polovico ob naroči tv i, drugo polovico ob prejemu kroja.
Člani, ki še nimate kroja, nabavite si jih pravočasno.
Vsa ta naročila se izvrše edinole preko upravnega odbora.
~~ Vabilo
na člansko zborovanje,
ki se bo vršilo v nedeljo dne 10. avgusta 1924 ob 9. uri dopoldne v hotelu »Lloyd« na Sv. Petra cesti.
Ker je dnevni red važen, je dolžnost slehernega člana, da se sestanka zanesljivo udeleži.
Prinesite izkaznico s seboj!
Za Krajevno politično organizacijo SS.J ■ Sotler 1. r.	Žagar	1.	r.
ZA TISKOVNI SKLAD.
Dosedaj izkazanih Din 6897.15.
Sodrug Schrott Franc, Leše pri Prevaljah je nabral na blok št. 62 od sledečih sodrugov: Leibacher Štefan, Din 3.— ; Dretnik Matevž, Din 2.60; Matvoz Rupert, Din 5.—; Pušnik Adolf, Din 5.— ; Krebel Blaž, Din 2.— ; Bervar Ivan, Din 2.— ; Schwab Mirko, Din 2.—; Gregorec Franc, Din 5.— ; Jop Matija, Din 2.—.; Vošang Barbka, Din 3.—; Knešar Aleks, Din 2.—; Kusman Friderik, Din 2.—; Banko Ivan, Din 3.— ; Podmenik Ignac, Din 4.— ; Prosen Jožef, Din 5.—; Engler Friz, 'Din 3.— ; Krdbl Kristjan, Din 3.— ; Lagoja Ferdinand Din 5.— ; Koller Fritz, Din 3.— ; Prašnik Avgust, Din 2.— ; Kolar Franc, Din 2.— ; Štener Georg, Din 2.—; Gaberšek Franc, Din 2.— ; Vogrin Anton, Din 2.—.
Sodrug Koren Pavel, Prevalje, Brez-nica je nabral na blok št. 65 od sledečih sodrugov: Cigjler Alojz, Din 2.— ; Klemenc Josip, Din 2.— ; Perdih, Din 2.— ; Praznik Matevž, Doberšek Ignac, Kunz Filip, Terdina Rafael, Mastek Karol, Uranc lJurij, Korošec Johan, Ple-šiučnik Franc, Šverc Martin, Sirnik Jožef, Uranc Feliks, Vodnik Martin, Dretnik Ivan, Kuzman Štfan, Jukač Jože,
Kanič Rudolf, Palovšek Franc, Kreval-nik Anton, Toplar Jožef, Santič Rudolf, Motnik Ludvik, Koren Pavel, vsi po Din 2.—; Koren Franjo (vožnja Celje-Guštanj ob priliki 1. maja Din 75.—; Savez metalskih ' radnika Jugoslavije podružnica na Muti, Din 100.— ; V. M. Ljubljana, Din 25.— ;
Palma podpetniki in podplati so najboljii
Za zdrave in za bolne za revne in bogate, za gospodo in za kmeta je sladna kava »META«
Proda se skoraj nov
pletilni stroj
it. 8/60 znamke Wedermann. Kje, pove uprava.
Izdajatelj:
Oblastni odbor SSJ za Slovenijo. Odgovorni urednik:
France Vidmar.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin.
pleskar za stavbe in pohištvo, sobo- in črkoslikar, se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
DELAVNICA: Kolodvorska ulica št. 6 in Celovška cesta štev. 121.
Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici 6.
Prva Mariborska dalav ska pokama r. z. z o. z. v Mariboru, Tržaška cesta št. 37 -38, telefon štev. 324. Ustanovljeno leta 1898. — Moderno in higijensko urejena pekama priporoča svoje okusno in vedno sveže pecivo v polni teži. Pecivo se dostavlja tudi na dom.
Zahtevajte povsod
vse vrste šolske zvezke v korist slepim.
Izdelava in razpošilja najceneje
Anton Janežič
papirna industrija in knjigoveznica
Ljubljana, Florjanska ul.
Od slei se
razlikuje izvrstni, iz davna preizkušeni »Pravi : FRANČKOV : kavni pridatek« od ponarejenih proizvodov tudi že na zunaj po novi, rjavo-modro-beli etiketi. — Na tej se posebno izti-čejo karakteristični znaki razlikovanja, ki so: iir - »Franck« in »kavni mlinček«.
»Pravi : FRANCK : z mlinčkom« zahvaljuje svojo splošno priljubljenost izvrstnemu aromu in prijetnemu okusu ter svoji izdatnosti in tečnosti.
Našim rodbinam priporočamo NAŠO DOMAČO izvrstno
Kolinsko cikorijo.
ZASTONJ
ne, pač pa po zelo nizkih cenah dobite vse kuhinjske potrebščine, kakor raznovrstna kleparska, kotlarska, kovinostiskarska ter ključavničarska dela in druge predmete pri zadrugi
r. z. z o. z.
splošna kovinska industrija
Llobljana, KoioMa tlita 16
Telefon štev. 729.
R. BUNC in DRUG
Ljubljana - Celie - Maribor
Prva mariborska produktivna zadruga čavljarških izdelkov r. z. z o. z. v Mariboru, Orainova ulica štev. 4.
Izdelovalnica moških in ženskih čevljev. - Popravila se točno in solidno izvrše.
Štampilie
iz kovine in gumija izdeluje graverski zavod
Sitar •" Svetek
Ljubljana, Sv. Petra cesta 13
Zahtevajte povsod
,JADRAN*
terpentinovo čistilo za čevlje, ker je najboljše.
Ako čistite čevlje edino le z »Jadran« kremo, si prihranite mnogo denarja.
Vaši čevlji ne razpokajo, ostanejo mehki in trpežni.
Veletrgovina usnja
brata Moskovič, Ljubljana
priporoča svojo veiiko zalogo tu- in inozemskih izdelkov po najnižjih cenah.	Ustanovljeno	leta	1888.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii I iiiiiiinitiiiiiiiiiiiii umi m,
m
a
O
Letna trikotaža, nogavice, galanterija ‘t drobnina
UQ
O
M
a
Cd
Gaspari & Fannlnger, Maribor, Aleksandrova cesta št.-48