Kej nwa hmetofalec prcvdarifl prcfl tescnsho Sedaj v mesecu septembru Ima kmetovalec jasno sliko o uspehu svojega trudapolnega dela v preteklem poljedelskem letu. Obenem pa tudl jasno vldl dobre in slabe strani svojega dela ln kje mora v bodoče svoje delovanje poboljšati, spremenitf, oziroma dosedanji način dela opustltl In preitl na nova, boljša ln uspešnejša pota. Ena pot, ki vodi v to gospodarsko spoznanje, so poljedelskl poizkusi. S poskusl se edino labko krnetovalec prepriča o vsem, kar je slišal o modernem kmetovanju v kmetijskl tehnlki,  j o čemur on še prav ne verjame. Dobro pa Je tudi vsled tega, da kmetovalci delajo razne poizkuse, ker je uspeli  | posameznih Iznajdb lahko v dotičnih razmerah, v katerih je bil iznajden, v drugih razmerah. pa vsled različnosti življenskih pogojev, ki tu vladajo, morajo se Bmernice dela prilagoditi vsakokratnim potrebam. To se pa lahko doseže samo s poskusnim delovanjem. V Sloveniji že Imamo lepo število uranih kmetovalcev, ki razumno in z veseljem iščejo nova pota v organizacije kmetijske produkcije. Danes hočemo omeniti samo uspehe g. Jerneja Žibreta, posestnika iz Podpeči v občini Sv. Vid na Planlni. Kor je zemlja prl njem slromašna: ilovnata kamenita zernlja, ki prehaja v peščeno, je Imel zelo »labe prldelke, tako da se mu Je delo zelo slabo izplaCalo. Pridelal je na razmeroma v&likih površinah malo ln slabo blago. Hlevskega gnoja ni imel dovoljno, da bl lahko dobro gnojil, zato se ]e poprijel gnojenja z umetnlm gnojem. Slišal je o nitrofoskalu-Ruše, kl ]e mešano gnojilo in vsebuje dušik, fosforno kialino, kalij in apno v razmerju 4:8:8:35. Spozmal je, da je to dobro, ker je v njem vse kar rastlina rabl za hrano in za dober pridelek. Prevdarjal je in prevdarjal In nazadnje se je le odločil, da naredi poskus z nitrofoskalom Ruše in sicer na vseh posevkih: na pšenici, rži, jeŁmenu, repi, travnikih itd. Ako bo boljši pridelek, bo lahko z razmeroma malo vsoto denarja na svoji zemlji pridelal toliko, da bo svojo kmotijo postavil na noge in bo neodvisen. Njegovo delo ni bilo ničevo. Trud mu je poplačan. Toda ne samo to. On ima sedaj lastno izkušnjo o koristl gnojenja z umetnimi gnojill. Kakšne so te koristi? G. 2ibert pravi: kjer je bilo žito gnojeno z nitrofoskalom-Ruše, ni poleglo. Slama je bila močna, zrnje debelo in jeklo. Pridelek je bil sledečl: PSenica: zma , , slame. . : . Rž: zrna : . slame - - . . ]ečment zma . . ? : slame , . >a negnojtm parcel! 75! 2005 779 1778 1558 1643 >) >) » na >> >> k. » •> j !> »> »l » t Nitrofoskalom Rule 1281 2476 1114 2228 2339 2228 kg >> !> 1> )> na >> »» »> >> >> kat. >¦ 1) )) j- ») )> II >» >» Uspeh tega gnojilnega poskusa je jako poučen in važen za vse kmetovalce. Gnojenje ozimih žit z nitrofoskalom Ruše je vsled tega zelo priporčljivo. Sedaj v jesenl predno pristopimo oranju, raztrosimo nitrofoskal po njivi, ki ]o nato dobro pobranamo in poorjemo. Gnoj pride na ta načfn zaoran 15 ido 20 om globoko, je dobro premešan ¦ zemljo, kar je od vellke koristi. Gornjl fposkus Jasno kaže, na pri- mer pri jcčrnenu, da pridelek na kat. jutro, gnojcno z nitrofoskalom-Ruže, znaša 150^ zrna in 135% slame. Razmerje zrna in slame je v tem primeru prešlo v dobro zrno, tako' da je pridelek zrnja po kat. jutru večji od slame, kar Je vellkl uspeh. Večji pridelek v zrnju lznaša 50 do 60%. Ako vzamemo sedaj v požtev stroSke gnojenja. vrednost veCJega prldelka in clstl dobiček, doblmo ¦ledeči rafiun: Posevek: Prfdelek a» k*t j. aegnoj. ignoj.tSPK 751 8005 779 1778 1558 1643 1281 2476 1114 8228 9339 8228 Pšenicat «mo slama . . Ržt trno . . ¦lama , ]eŁmen: zmo . \ slama . , _tlto, raCunano na 2 Dln, alatma po 60 par kg na kat. jutro je gnojeno z E75 kg, oziroma 330 kg nitratoskalaRuše. Kapital, vložen v umetna gnojila, se J9 v tem slučaju ohr&stoval pribllžno Ve^ji pridelek na kg 890 471 432 450 781 585 VrednortTei-n^1" jagaprtdelkal *$«P 1060-— 83550 «70 — 825-— 1562 — 292-50 495495594- ČiDti dobliek §00-60 400-— 1*60-05 % 200« pri JeCmenu ta pSenicl In t 100» prl rlL Vsak gospodar naj dobro pregleda te š-tevilke in potem bo gigurno postopal tako kot je g. Žibert 1* Podpečl prl Sv. Vidu. Laškl okraj. Lertina vobče dobro kaze razen ¦adja, katerega ne bo nifi; edino orehl bo izvrstno obrodili. Splošno pa Je letos za nas kmete mnogo slabde kakor lani, ko je bila •na najboljših letln v preteklem desetletju. Zelo težak položaj za nas kmete ]e to, da %o Izostali skoro vbI kupci za naSo govejo živino, od katere lmamo edlne dohodke ¦<• denarJu. Cene pri govejl živlnl bo padle o !anl na letos do I>in 1.50 pri kg žive teže, kar znafia pri par težkih volih okrog 2000 Din razlike. Kmetje lašk»ga okraja nimamo dmglh dohodkov v denarju kot edino od žlvine in «adJereje, ki pa letos ni obrodllo. Zaito smo leto« v težkem položaju z ozirom na to, ker so cene vsemu, kar mora kmet kupovat/i, ostale lete, a davki so »e povečali i bftnovinekinal ln ob61nsk.lmi dokladami skoro za polovlco. ž l«sBo kupčijo je tudi slabo, kar je dobro, da «e bodo naši gozdovi malo odpoMll, ker 80 Se «6lo izsekanl. Omenltd se mora, da te Je aa 'Jernejev sejem v LaAkem prdgnalo 8rez 700 fclav prvovrstne goveje livlne, a »koro nobtHega kupca.