415
Obrtnija.
Strokovni tečaji za rokodelce.
Akcija trgovinskega ministrstva za pospeševanje male obrti, to se pravi rokodelstva, prireja poleg tečajev za mojstre na Dunaju tudi strokovne tečaje v posamičnih krajih. To je priprostejša oblika obrtnega-poduka. Ti tečaji nimajo manj obsežen učni načrt in ne trajajo toliko časa, kakor tečaji za mojstre.
O teh tečajih smo že opetovano govorili in nanj opozarjali rokodelce, a če v kateri stvari velja o tej načelo, da se mora vedno in vedno ponavljati, dokler se ž njo ne seznanijo najširši krogi. Istina je namreč da je še danes obilo rokodelcev, kateri še ne vedo, da se prirejajo taki tečaji.
Strokovni tečaji so načeloma namenjeni rokodelcem, mojstrom in pomočnikom, ki že izvršujejo svoj poklic. Na Kranjskem so bili že v nekaterih krajih čevljarski tečaji, pred kratkim pa je trgovinsko ministrstvo imenovalo gosp. M. Kunca v Ljubljani učiteljem za krojaško obrt. Gosp. Kune bo v prihodnje v raznih krajih Da Kranjskem in na Primorskem prirejal strokovne tečaje in zato se nam zdi primerno da priobčimo o teh tečajih ono, kar je pred nekaj tedni o njih govoril gospod cesarski svetnik Murni k v Novem mestu.
Pojasnivši, da se strokovni tečaji prirejajo ondot, koder se zanje izkaže potreba, in da imajo izučeni rokodelci samostojni in nesamostojni pristop je dejal :
Skupni poduk prireja se popoludne ali pa zvečer; dopoludne obiskuje strokovni učitelj delavnice, da tam zadosti posebnim učnim potrebam. Seveda morajo tudi lokalni faktorji prispevati k troškem za tak tečaj, navadno na ta način, da preskrbe brezplačno učno dvorano. Državne štipendije se za tečaje ne dovoljujejo. V mnogih slučajih pa so dotični deželni odbori ter trgovske in obrtniške zbornice onim udeležencem, ki ne stanujejo v dotičnem kraju, olajšale obisk s tem, da so jim dovolile male štipendije, in da so za nabavo učnih sredstev in druzega opetovano dovolile primerne prispevke. Za dotični obrt obstoječa krajevna zadruga pa naj učni uspeh po sposobnih osobah opazuje ter o svojih opazovanjih poroča c. kr. tehnološkemu obrtnemu muzeju.
Trgovinsko ministrstvo namerava s temi strokovnimi tečaji za kako obrt pričeti vselej še le potem, ko mu je bila za oni obrt po tečajih za mojstre dana prilika, da se na  tehnološkem obrtnem muzeju
i
izobrazijo strokovne moči in pridobe potrebna izkustva (glede učnega načrta, glede dobe tečaja in drugih za tečaj potrebnih naprav.) Prvi strokovni tečaji za čevljarje priredili so se izven Dunaja leto dni po prvem dunajskem tečaju za čevljarske mojstre. Upati
je, da bo kmalu   mogoče   prirediti tudi strokovne te čaje za stavbene mizarje.
Strokovni tečaji za čevljarje izven Dunaja trajajo po štiri do pet tednov. Poduk je navadro ob delavnikih popoludne (od 3—8.. od 4.—9., ali od 5.—10. ure, kakor pač žele udeleženci), in obseza vse najvažnejše ročnosti čevljarjev, in sicer avtonomijo noge, jemanje mere, vrezavanje vzorcev, strokovno risanje, krojenje, napravljanje gornjega dela in šivanje na stroju, v to svrho ima strokovni učitelj s seboj tri stroje za šivanje). Potreben materija! morajo si udeleženci sami nabaviti. Dopoludne podučuje strokovni učitelj posameznike v delavnicah udeležnikov tečaja, in sicer v prvi vrsti v spodnjem delu čevlja. V tečaju narejeni vzorci in strokovne risbe ostanejo last dotičnega obiskovalca (frekventanta). Dotična zadruga preskrbi na vadno učni lokal, razsvetljavo, kurjavo in snaženje istega, potem primerno število miz z horicontalno ploščo ter potrebno šolsko tablo. Udeležencev naj ne bode manj ko 20, a tudi ne več ko 40.
Učni načrt za strokovne tečaje za stavbne mizarje izven Dunaja še v podrobnostih ni določen; tečaji trajali bodo najbrže po šest tednov (po pet do šest ur na dan), učni načrt pa bo obsezal; strokovni in delavno risanje, stavbene konštrucije, tehnologijo pripomočnih sredstev, poznavanje orodje in strojev, knjigovodstvo, korespondenco in kalkulacijo.
Veliko število prošenj za prireditev strokovnih tečajev kakor tudi okolnost, da tudi izven okvira te akcije razne zadruge, trgovske zbornice in druge obrtništvu prijazne korporacije prirejajo strokovne tečaje za rokodelce, napotilo je c. kr. trgovinsko mini-sterstvo, na prireditev takih tečajev, in sicer ne samo za čevljarje in stavbene mizarje, temveč tudi za druge obrte, za katere se na Dunaju še niso obdržavali tečaji za mojstre, podpira s tem, da dovoljuje podpore po 100 do 200 goldinarjev. Upati je, da se bo na ta način uspešno razširilo delovanje za pospešitev obrtništva. Zlasti je priporočati tečaje za instalaterje, elektrotehnike, tiskarje, tapetnike in sobne slikarje.
Splošno veljajo glede podpor za strokovne tečaje naslednji pogoji: Strokovni učitelj mora biti — ako za dotični obrt že obstoji tečaj za mojstre na c. kr. tehnološkem obrtnem muzeju — absolvent takega tečaja, ter mora biti usposobljen za učiteljstvo. Učnih ur ne sme biti manj kakor pri štiritedenskem tečaju s poludnevnim podukom (120 ur); eventuelno sme se podučevati tudi samo ob večernih, seveda pa mora v tem slučaju trajati tečaj tem dalje; program tečaja mora se vsaj štiri tedne pred pričetkom predložiti c. kr. trgovinskemu ministerstvu, trgovinsko ministerstvo, oziroma po njegovem naročilu c. kr. tehnološki obrtni muzej pa je opravičen, nadzorovati tečaj.
Podpora izplača se le tedaj, ako je poročilo nadzornika  ugodno.   Glede strokovnih za čevljarje je še
416
omeniti, da naj bode podlaga poduku po tehnološkem muzeju izdana knjiga, ki obsega potrebne vzorce.
Na ta način pospeševal se je že leta 1896 po trgovski in obrtniški zbornici pilzenjski prirejeni strokovni tečaj za čevljarje. Leta 1897 dovolila se je podpora strokovnim tečajem za čevljarje v Zižkovu, Karlinu, Pragi, Budjejovica in Taboru, nadalje tečaju za mojstre in vajence, katerega je priredila celovška Čevljarska zadruga, in pomočniškemu tečaju koroške čevljarske družbe v Celovcu, tečajem za krojače in mizarje, zadruge rokodelskih obrtov v Mariascheinu in tečaju slikarskega in podpornega društva v Opavi.
Razven gori omenjenih strokovnih ali popotnih tečajev namerava c. kr. trgovinsko ministrstvo obrtni popotni poduk gojiti v treh oblikah: a) splošni popotni poduk po osebah, ki so vešče v tehniki neke vrste obrtov in ki na podlagi natančnega poznavanja gospodarskih razmer svojega okraja delujejo za ustanovitev pridobninskih in gospodarskih zadrug, vpeljavo skupnega strojnega obrata in špecijalnega blaga, ki se lahko peča, v tem smislu že deluje nek popotni učitelj na Štajerskem; b) posebni popotni poduk po strokovnjačih (če možno obrtnikih samih) za določen obrt, zlasti poduk v delavnicah, kakor je to navadno pri strokovnih tečajih za čevljarje, in c) popotni poduk po predavanjih o predmetih malega obrta. Prošnje za namestitev obrtnih popotnih učiteljev predlagati je c. kr. trgovinskemu ministrstvu.
Tudi na Kranjskem sta se doslej napravila dva tečaja za čevljarje, jeden v Ljubljani in jeden v Tržiču. Obiskana sta bila oba prav dobro in tudi vspehi so bili tako izvrstni, da ž njimi ni bil le učitelj Hulka, ampak tudi vsi mojstri zadovoljni, Razstavi izdelkov, vzorcev in risarij v Ljubljani in v Tržiču ste pokazali obskovalcem, da so taki tečaji v vsakem oziru hvale vredni in da je trgovinsko ministrstvo s prireditvijo teh mnogo koristilo dotičnim obrtnikom in obrt tudi povzdignilo. Podporo so dovolili za ta tečaja deželni odbor, trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, mestna občina Ljubljanska oziroma tovarnarji v Tržiču.
Kakor rečeno, se dajo taki tečaji prirediti tudi v druzih krajih in da so v resnici potrebni, o tem pač ne dvomi nihče, kdor pozna količkaj rokodelske razmere v naši deželi. Kjer se torej obrtniki za take tečaje zanimajo, koder je dosti rokodelcev, ki bi se tacega tečaja udeležili, tam naj se obrnejo do gospoda cesarskega svetnika Ivana Murnika v Ljubljani ki jim pojde rad   na  roko, da dosežejo svoj namen.