Slovenski tednik
za koristi delavnega ljud~ stva v Ameriki
GLAS SVOBODE
V slogi je moč!
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AME'RIJCI
Slovénie Weekly
devoted to the'interests of the laboring classes
Od boja do zmage!
StenJ. 25
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, III., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, III., 18. junija 1909.
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo!
Leto VIII
PROSPER1TETA!?
Krize še ni konec.
Po raznih listih, to je delavskih in klerikalnih, svobodomiselnih, soci j ali.stičnih in meščanskih se elan za dnevom eita o zboljšanju delavskih oduošajev, o poboljšan-ju' plače, katero so .prej kapitalisti znižali, in eita se tudi, da :pe nekaterih krajih delo še vedno počiva. Da se prosperiteta počasi vrača je samoobsebi umevno, posebno če pomislimo, da se zadnjih par let ni veliko delalo in ida so se prej napolnjene zaloge spraznile. Vzrok industrijalne krize je bila največ ovenprodukcija, to se pravi zaloge so se napolnile, trg je bil prelpravljen s raznimi izdelki in posledica je bila. da so morali kapitalisti prenehati z izdelovanjem blaga. Ko hitro so tovarne prenehale delati s polno paro, in .s razpošiljatvijo hlaga, so železnice rabile manj voz, manj lokomotiv, manj premoga, mauj kurjačev, sprevodnikov in druzega moštva. Lastniki premogokopov so prenehali s kopanjem premoga, ker se ga ni več toliko rabilo. Z eno besedo rečeno: Erna obrt je potegnila drugo v brezposelnost; in delavec, ki le toliko zasluži, ¡d'a ima za sproti — je stradal in nekateri še danes stradajo.
Rekli smo, da ena obrt je ¡potegnila idrugo za seboj, toraj je tudi časopisje trpelo vsi e d te industrijalne krize. Glas Svobod«, katerega podpira le delavstvo in za katero se on ¡bori je prebil hujšo nevarnost. Zakaj? Ko je kriza nastopila odpotovalo je veliko rojakov v stari kraj in odpovedalo list, drugi zopet so dobivali list na ¡dolg, katerega niso nikoli ¡poravnali, ker sploh niso imeli ¡denarnih sredstev, tretji pa zopet se nočejo na list naročiti, ker mislijo. da .je prev jč '■•n Igonsin in ruje proti — veri. (?) No, to sami vemo, ko bi hoteli pisati v prilog farizejev, da bi mogoče imeli boljše zaveznike in ¡dobivali dobro podporo, toda našega programa ne predrugačimo. Mi smo za 'delavstvo in za svobodno misel in pri tem ostanemo. Upamo pa tudi, da nam jednako mislječi ostanejo vedno na strani.
IDa se je list vzdržal se moramo zahvaliti pred vsem našim somišljenikom in agitatorjem, ki so dovolj za list žrtvovali. Hvala jim! Hujše smo prestali, toda bati se je še hujšega .......
¡Pri sklepanju računov smo opazili, da je približno eni tretjini naročnikov potekla naročnina in da. je blagajna skoraj prazna. U-pravništvo Glas Svobode se je toraj odločilo, da opomne- vse one naročnike, katerim je naročnina na list potekla in jih pismienio ¡poprosi, da zaostali dolg poravnajo ter naročnino če le mogoče pono-ve. Ge se vsi oni, katerim smo poklali opomine odzovejo, poravnajo dolg in ¡ponove naročnino potem smo ven iz nevarnosti. Toraj somišljeniki in sotruidiniki priskočite na pomoč svojemu glasilu!
Agitatorji na dan! List potrebuje podpore in naročnikov — potrebuje Vaše pomoči!
Še eno besedo prodno zaključimo. Naročniki, ki so prejeli opomine, a jih drži kriza še vedno v svojih krempljih, pa nai se ¡pismeno javijo, da jim ne bomo lista u-stavili. Dobro bi pa bilo, ako jim j,e< ka j ležeče na listu, da skušajo pridobiti kaj novih ¡naročnikov, kar bo listu veliko pripomoglo.
'Na delci tedaj!
DINARJE N STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$ 10.35 ................. SO	kron,
za	$ 20.55 ..............   100	kron,
za	$ 41.10 ................ 200	kron,
za	$ 102.75 ............... 500	kron,
za	$ 205.00 ............... 1000	kron,
za	$1020.00 .............. 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje e.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ro Domestic Postal Money Order alipa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St„ New York <04 St. Clair Ave., N. E.	Cleveland,Ohio
5VET0VN1 PREGLED.
Avstrija.
— Avstrijski cesar Franc Josip je povabil kralja Edvarda na o-bisk v Mu. Angleški kralj gre v Marienbad.
Dunaj. 15. junija. Iz Ljubljane se poroča., da so ta mošnji Nemci silno razkačeni. Nemci so bili na merodajnem ¡mestu pritožbo vložili napram odredbi mestnega sveta, s katero je bilo določeno da se sme pri napisih poulične' železnice izključno slovenščina rabiti. Pritožba je sedaj zavrnjena. (Splošno se to tolmači, za silni udare ¡Nemi-eom v obraz, medtem ko so Slovenci ponosni na zmago.
Dunaj, 15. junija. Sčilpkarico Kubowsky so zaprli, ker je osuim-ničena petkratnega umora.
Da je ¡Kubowsky večje dohodke imela, oddajala je opremljene mesečne sobe na posamezno gospodo. V teku minulega leta je 5 ljudi ki so pri njej stanovali zginulo ali so pa na ne dognan način umrli. Sum, da je gospodinja v zvezi s skrivnostno smrtjo njenih najemnikov, je bil opravičen, ker preiskava je ¡grozne reči dognala.
Dunaj, 13. junija. V splošno presenečenje je vlada njeno stališče napraira “¡Standard-Oil Co.” spremenila, kteira je, kakor poro-čano ‘bilo, z interesenti petroleja v Galiciji ¡pogodbo sklenila. Kakor se trdi, je avstrijska vlada iz političnih ozirov prejšnje stališče spremenila. Iz zanesljivih virov se trdi da vlada začasno samo opazujoča ostane, ¡a- za sedaj namenjene reservarje ne bo gradila. (Op. ur. Avstrijska vlada vedno in vedno svoje stališče na tak način zavzema, da svoje ljudstvo do krvi in mozga, izčrlpa. Davki so sedaj že neznosni, a ¡podjetja, pri katerih ibi se liudem pomagalo, namesto da bi se mos o poliži rale, se pa oderuhu Rockefellerju na milost in nemilost izročijo.
Osod'a se nad avstrijskimi narodi prokleto maščuje! Leta 1848 so imeli vajeti v rokah; takrat je bilo potreba, temeljito pomesti vse parasite povprek, tako je pa “dobro verno” ljudstvo najhujšo gadjo zalego iz Rima poslušalo in sedaj ima plačilo! Niti ena avstrijska vlada še ni svojim narodom koristila pač pa grozno oropala. Avstrija dela s vso močjo, da 'doseže svetovni rekord v — beraštvu! Španija kviško — Avstrija navzdol! To je sad klerikalizma — hierarhije!)
Nemčija.
Berolin, 14. junija. Ruski dijaki, kateri so bili v Lipskem procesiran i zaradi tajnih zvez, so vsi kot, “nezaželjeni državljani” izgnani. Tudi oni trije, koji so bili obdolženi, da so propagando delali med visokošolci v Drazdaniih, Oharlottenburgu., Darmstadtu in Mittweidi, a so bili oproščeni, morajo belo-zelene mejnike prekoračiti. Ostali pet, kateri so obsojeni do 2 meseca ječe morali bodo ¡po prestani kazni tisto storiti. — Rooseveltov izrek dobavlja tudi dni god posnemovalce. —
Francija.
Bordeaux, 13. junija. Oblasti so proces proti kardinalu Andrieu naperile, ker je baje ljudstvo puntal, ter s tem dejanjem zakon prelomil. Zgodilo se je to v priliki njegovega vmeščenja v katedrali.
¡Bordeaux, 14. junija. Kardinal Andrieu se je danes sodnikovem pozivu odzval. Pred sodiščem je bilo ogromno število ljudstva zbranega, katero je kardinalu burno ovacijo priredilo. Kardinal je sodniku rekel, da on se ni odzval poklicu iz spoštovanja sodnije, ker jo ne pripozna. marveč iz gole vljudnosti je prišel in izjavi, da on vso. odgovornost za svoj govor prevzame.
On ne more republikanske zakone pri,poznavati, kateri versko svobodo omejujejo in za svoje dejanje je edino papežu in bogu od-g.voren. (Tedaj prej papežu in potem še le bogu! Op. ur.) Ko je kardinal sodišče ostavil, ga je množica zopet burno pozdravila in babnice so na kolena, padale in kardinalu prstan poljubovale.
IZ DELAVSKIH KROGOV.
—	Iz Pittsburg, Pa. se poroča: Več kot 10,000 delavcev-člamov Amalgamated Association of Iron, Steel and Tin Workers, kateri so vposljeni pri American Tin and Sheet Plate Companv bode .prenehalo z delom na večer 30. junija, ob katerem času -'ride v veljavo izdani “open ¡shop order”.
Če se delodajalci do tega časa ne premislijo bo če.z 152 plavžev in topilnic' po Pennsvlvaniji, Ohio, West Virginiji im Indiani, koder se nahaja ta American Tin in Sheet Plate Co. prenehalo z delom. Ta stavka kakor se kaže bo jedna največjih in tisoče navadnih delavcev poleg organiziranih delavcev bo prizadetih.
—	Steelton, Pa. Pennsylvania Steel Co., pri kateri je čez 7000 delavcev v.ploslenih, bo zvišala plačo za 10% pričenši s 1. julijem t. 1. oziroma dala jim bo nazaj odstotek katerega, je znižala dne 1. aprila. — Isto bo storila Maryland! Steel Co., pri kateri dela okoli 2000' delavcev.
—	V Johnstown, Pa., pa se je raznesla sledeča vest: C. S. Price gen. upravnik, Cambria ¡Steel družbe je izdal sledeče naznanilo: “ Oskrbndštvo te družbe je dobilo nalog za preureditev delavske plače, ki stopi v veljavo s 1. junijem.’'’ Najbrž, da se bo plača povišala za 10%. Tam dela približno
12,000	delavcev.
—	Texarkana, Ark. Višji odbor bratovščine strojevodij in kurjačev tukaj zboruje, da preišče pritožbe članov med- in proti 'Texas & Pacifie-železnici, ter je za pričakovati d ¡a pride do splošne stavke na vseh Gouldovih železnicah na Jugnzapaidu.
Timothy Shea, predsednik bratovščine, se je izrazil, da od železnic ni n ikakoršnih kompenzacij pričakovati.
350 delavcev dobilo po $1000.00.
New York, 16. junija. Vsaki izmed 350 ¡delavcev v ¡Smith & Sons tovarni za izdelovanje preprog v Yonkers je dobil včeraj $1000.00 gotovine. Gospa Eva Smith Cochran, katera je bila lastnica te tovarne in zapustila $8.000.000 premoženja je v svoji oporoki volila, da vsak delavec dobi $1000 v gotovini oid njene zapuščine.
Radovedni smo koliko bo Rockefeller zapustil svojim vslužben-cem.
Rusija.
Petrograd, 14. junija. Danes je pričel generalni štrajk vslužben-cev na električnih železnicah v Petrogradu. Vslužbenci zahtevajo povišanje plače in ureditev službenega reda. Vprizoriii so štrajk socialdemokrati, kateri hočejo ob jednem poiskusiti svojo moč. Posestniki voz so priliko porabili in ceno voznine podVojili. Izgredov d.t sedaj ni bilo.
POZOR ROJAKI V CLARIDGE, PA. IN OKOLICI!
Društvo št. 2 ¡S. N. P. Zveze, u-ljudno vabi vse zavedne rojake, kateri mislijo pristopiti k kateremkoli društvu, da stopijo sedaj v naše društvo. To društvo Vam nudi priliko, da se lahko zavarujete za slučaj bolezni ali nesreče. Nizka vstopnina 50c. in 75c. mesečni asesmeot.
Ali Vam mudi to kako drugo društvo? Gotovo ne- Zato ne odlašajte in ¡pristopite v nedeljo 20. junija t. L, ker pred konvencijo je še nizka pristopnina, potem se bode gotovo zvišala, kakor pri drugih društvih.
Pristopajte sedaj, ako hočete priti do dobrega društva.
¡Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu pri L. Sturm-u.
Pridite in pristopite vsi!
Za društvo št. 2 S. N. P. Z.:
John Batich. tajnik.
Rojake
opozarjamo na oglas somišljenika Jakopa Hočevar — Krvava moč v Ljubljani, — ki se nahaja na osmi strani.	Uprava Gl. Sv.
RAZNE NOVICE.
Predsednik Penna umrl.
Washington, D. C. 14. junija. Penina, predsednik braziljske republike je umrl danes.
Alfonso Penna je bil rojen dne 30. maja 1847 v Santa Barbara, Brazilija. Leta 1865 je dovršil višje šole in v letu 1871 je dobil odvetniško' diplomo. V isti dobi pristopil je k liberalni stranki in v letu 1874 je bil izvoljen v provincialno ¡postavodajalnico. To ■mesto je držal šest let. Na to ga njegova stranka, izvolila za zastopnika provineije Minas pri narodnem zboru, kjer je ostal do razpada cesarstva v letu 1889.
On je bil član zbornice, ki je sprejela in potrdila zakon, na podlagi katerega so se oprostili vsi sužnji. To se je zgodilo leta 1888. Leta 1906 meseca, novembra je postal predsednik 'Brazilije.
Nov način
priti do denarja za pokritje o-grommih cerkvenih dolgov sč je domislil župnik St. Nicholas cerkve v New Yorku. Cerkev ima približno 200 tisoč dolarjev dolga in da se ta pokrije kupil je cerkven odbor 100 svečnikov, kateri bodejo goreli pred oltarjem. Vsakteri, ki plača $1000 dobi en teh svečnikov, na katerem gori deset luči. Na tem svečniku bo zapisano kupčevo ime in luči 'bodo gorele, keida.r bo kupec pričujoč pri cerkvenem opravilu. Do sedaj je že 18 svečnikov prodanih.
Kaj ne to je dober “business”? Kaj se ti ljudje še ne zmislijo. Nazadnje bodo še prodali večno luč!
Revolucija?
Norfolk, Va. Y zabojih kakor-šnji se rabijo za glasovire so našli v Franklinu, Ya. puške in mu-ničijo, najbrže' ¡namenjeno za re-volueijonarce v Vemezuli. Kakor se trdi je 15,000 pušk sistema Mauser, na 'poti. 'Parnik “Nanti-eoke” je zasidran blizo Franklina. ¡Spremljevalka “Despatch” in parnik “Nanticoke” sta od carinskega parnika ostro nadzorovana. Iz Washington«, je prišlo povelje, da se parnika zaplenita.
Bivši sodnik, jetnik št. 1920.
Abmer Šmitih, nekoč okrajni sodnik v okraju Cook in naposled predsednik sedaj propale banke, kateri je pomogel do pogina, je že v Jolietski državni jetnišniei in ima št. 1920. Radi njegove starosti ('05 let) je dobil delo v knjižnici. (Op. ur. Prav gotovo, da je tam več jetnikov čez 65 let, ki morajo navadna težka dela opravljati in se jim ne da nobenega “sna-pa”. Saj se poznamo!)
Pravijo, da vpeljavo- je dobro prestal. Tudi mignil ni ko mu je brivec lase in brado postrigel in ko mu so ¡pisano “uniformo” zamenjali za njegov “frak”. Zvečer ga so pozdravli vsi oni “kolegi”, katere je on v Joliet poslal. — Nice reception !
Pal z visočine 3500 čevljev.
(Bervin, (Neb. Hoteč rešiti problem zrakoplovstva v zrakoplovu lastne fabrikacije, je M. Soreson, vaški kovač pal včeraj ¡poipoludne z visočine 3500 čevljev in še živi ter ve veliko povedati o svoji skušnji. Železne vezi m -zrakoplovu ¡so popolma strte in skrivljene in le čudno je, da se ni kovaču nika-koršha telesna poškodba pripetila. Pol ure po padcu je pričel .z novimi načrti za popolnoma nov zrakoplov.
ISoreso-n je ¡pričvrstil svoj zrakoplov ma balom, napolnjen s ga-som im ko je dospel na višino približnih 3500 čevljev je porezal vrvi, ki so držale' zrakoplov, upajoč počasi se vrniti nazaj na varna tla, toda krmilo se je pokvarilo in pal je z vso maglostjo na zemljo.
Nezgoda.
Denver, 'Golo. 15. juniia. Vsled ekspl'ozioije parnega kotla v tovarni “Denver Gas and Electric Company” so trije imožki usmrčeni, devet pa težko ranjeni in trije so pogrešani.
Tovarna je do cela porušena ter se škoda ceni na $250.000.
“Glas Svobode” rabi podpore.
KARTANJE V JEČI,
Irc uči Kitajca igrati “poker” in ga olahča za $150.00.
“Kartanje in igranje za denar je udomačeno v okrajni ječi v Chi-eagi in šerif Strassenheim se za to nič ne briga”, piše Chicago Daily Socialist.
Patrick Cox, mlad Irc. ki čaka obsodbe naj višje ga sodišča, je li bo izgnan nazaj na Irsko ali ne, je imel lepo priliko naučiti neke-ga, ž njim zaprtega Kitajca igrati ameriško igro “poker” in ga je “zblufal” za $150.00.
Cox je učil Kinezarja. kako se mešajo karte, da tri “asi” niso dovolj veliki za “four-flush”, da dva “deuces”, keidar so prav ¡pokažejo so večji kot “royal flush” itd.
Na dan je prišlo, da se tam igra tudi “enab” s kockami in da jetniki veliko gube. Šerif Strassheim ki le gleda kako ibi napravil več “grafta ’ pri jedi na jetnikih se za to kartanje in igranje popolnoma nič ne zmeni. Da še mar mu ni, saj on tudi igra s srečo — graft orn.
Znano pa je, da župan Busse grozne preganja lokale, kjer se “gambla” in ali ne bi bilo dobro ko bi tudi v to gadjo zalego posegel ?
Pa j kaj mar Bussie-ja za ječo. Saj je vend'ar iStrassiheim njegov privrženec. —
¡No vrana vrani oči ne izkljuje in v okrajni .ječi se še' n-amrej igra “¡poker”, “rife” in “crab”. Le čudno je, da se tudi šerif sam ne udeleži — ter igra partijo s jetniki.
Sleparija.
New York, 15. junija. V kriminalnem oddelku v tukajšnjem madsodišču se vrši kazenska o-bravmava proti ¡pisatelju Bromgh-ton-Brandenburg zaradi velike tatvine. Pred predsedniškimi volitvami je neki politični članek “'N. Y. Times” za $500 ¡prodal ter trdil ida je dotičnii članek bivši predsednik Grover Cleveland spisal.
Kot priča je nastopila vdova Cleveland' -ter odločno izpovedala, da pisava ni njenega umrlega soproga. (Tudi “božja previdnost”, kaj ne oča Kaker?)
Poštna pošiljatev.
Iz 'St. Louisa, ¡se poroča, da je Ontka Brzsibet, enajst letna deklica p;rišla po pošti iz Ogrskega v Granite City, 111. Prigodi'lo pa sc je tako. Dekličin oče je mrtev in njena mati je prišla ne dolgo tega sem v Ameriko ter se poročila, s nekim Ivanom Kiak, katerega je poznala še v starem kraju. O-troka je seveda pustila doma pri stari materi. V sporazumu s svojim soprogom poslala je denar stari materi s ¡naročilom, da jo pošlje v Amerike. 'Toda kako to storiti? Starka se odpravi k poštarju in ta je stvar dobro ukrenil. Kupil je vozni listek, privezal naslov pošilj&tve na ¡dekličino o-bleko, izročil pošijatvi listek katerega naj odda agentom in tako je srečno dospela na poštni urad v Granite' City, 111. Ond'otni poštar jie poslal ta “.package” po “special delivery” na, na karti napisan naslov: John Kiak Granite 'City, Ul. P. '0. Box 101.
Listnica uredništva.
Ino Težak, Ely, Minn. Naslov zadostuje:	Upravništvo “Edi-
nost” v Trstu, Austria. List jJ dnevnik, a stalnega programa nima. Sicer imel bi biti napreden in svobodomiselni politični list a cesto zgreši smer in saim sebe po zobeh bije.
'Priporočamo Vam “Sočo” izhaja v Gorici 3. krat v tednu, ali pa dnevnik “Slovenski Narod” izhaja v Ljubljani.
Gosp. F. G., N., Mo. Vaš dopis za to štev. prepozno; tedaj prihodnjič. Zdravi!
Gosp. A: W., S. W. Vam velja tisto. Pismo sledi. Srčni pozdrav!
Gosp. M. G., M. O. Tudi prepozno za sedaj. Zdravi!
(New York. Prihodnjič! Pogrešamo obljubljeno naročnino; vvr-stili smo. — Zdravi!
$120.000 POTREBUJE VSAKO LETO.
i	______
Toliko potrebuje ameriška “lady” za vzdržavanje svojega navadnega “stajla”.
'Perfektna ‘‘lady” v prosti A-meriki potrebuje $120.000 na leto, ako hoče da se vzdrži v isti roli, katere se je navadila v zadnjih par letih.
¡Tako pravi gospa Katarina C. Gould, ki toži svojega “nezvestega” soproga Howarda Gould za raizporoko.
Ta ‘(perfect lady” ¡navaja, v svoji obtožbi proti svojemu soprogu poleg nezvestobe tudi koliko je njen) ¡soprog za njo potrošil in koliko ji je vsak mesec plačeval za osebne stroške, obleke, pojedine itd. Ona pravi, da s $26,000 na leto se ne more živeti in ohraniti na istem stališču v “society”, v katero jo je njen nezvesti soprog zapelal in da rabi najmanj $120.000 na leto ali $10.000 na meseč samo za vzdržavanje poslov, z,a obleko itd1.
V obtožbi navaja, da je v gradiču Gould vposlenih 18 -služabnikov in služabnic, 15 hlapcev v hlevu, 18 nadzornikov in 60 delavcev in da mora te delavce ona sama plačati; nadalje tudi pravi, d-a ji je dal njen soprog v teku 11 let s:amo $775,988.00 ,za obleke, zlatnino in take potrebščine!
Ob tej priliki naj se tudi pove, da jie ta “perfect lady” predno se je možlla s Gouldom jela “pancake” za zajutrk na neki farmi v državi Virginia in spala na ovseni slami, ter da bi bila takrat popolnoma zadovoljna, 'ko ji bi kedo dal $120.00 na leto za razne osebne potrebščine. —
Vprašamo pa- Vas slovenske žene : Koliko tisoč dolarjev pa vi potrebujete na leto za osebne stroške kot za obleko, zlatnino itd?
Delavec, ¡recimo zasluži $800.00 na leto in nekateri še celo manj. S to svoto mora preskrbeti živež za se, ženo in otroke: nlača na-jemšlčino, zdravnike, društva itd. in vendar živi mirno, se ne pritožuje, gleda s mirnimi očmi bogate “perfect ladies” in svojo, bi rekel' razcapano družino. Zakaj on me zahteva $120.000 na 'leto za izvanredne stroške?!
Gould, ki celo leto lenari, dela nič, temveč brezskrbno se vozi na svoji' $150.000 jadrenici, pije šaim-panc in je, kar mu želodec ¡poželi, pa meče stoti,soče dolarjev na svojo ženo in prijateljice. Od kod on
vzame denar?---------—
Delavec. Ti sam mu ga prostovoljno -daješ in trgaš naslade iz svojih, svoje žen,e in dece ust, same da .zadovoljiš lenuhe, ki te krivično izkoriščajo.
Književnost.
Dobili smo 5. in 6. štev. to je za Maj — Jnni —“'Svobodne Misli” Vsebina je vseskozi zelo zanimiva ter jo najtopleje priporočamo našim rojakom, katerim je na tem ležeče, d,a, se duševne temie rešijo.
Naroča se: Upravništvo “Svobodna Misel'”, — Pr aga-V i n o gr a-di, -Češko — Austria.
Cenj. upravništvo “Svo. Misli” opozarjamo na nedostatek, ker pogrešamo stalno označbo cene na ročnine za Zdr. države ameriške. Kakor se sedaj naročnina označuje privede tukajšnje rojake v zmoto, kar smo cesto občutili ter potrato časa in stroške imeli. Prosimo, d'a se na to ozir jemlje, kar bo le koristilo dobri stvari.
Pozor!
Washington, 15. junija. Uradnika Zvezne-tajine službe so zasledili, dia krožijo v prometu ¡ponarejeni bankovci po $5.00. ¡Ponarejeni so slabo, ter pri nekaj ¡pozornosti. se lahko spoznajo kot falisifikate. Bankovci pripadajo k Serie 1907 in kažejo podobo Andrew Jackison-a. Ponarejeni so photomehanično na navadnim papirju. 'Svilnatih ¡niti ponarediti se ni poskusilo in vsa finejša dela so močno izbrisana.
—vaivn^rviPAj'vaj'AS'
Strahovalci dveh kron

ZGODOVINSKA POVEST.
=v=
=¿1
Spisal FRANJO LIPIČ
PRVI DEL.
XXXIV.
Ako mi ga uhvaititi Bog da,
Gola ču ga po vojsci voditi,
Živa eu ga ¡¡a mihe derati.
Njegove se krvee napojiti.
Ilrv. narodna.
Hiša, v katero sta kralj Gjačič in njegov sin spravila vojvodinjo Asuinto, je bila prostorna in trdna, kajti v njej so shranjevali pi-ralje s\ oje blago, dokler niso prišli pon j a njimi v zvezi stoječi grški in židovski trgovci. Takih zavetišč in skrivališč so imeli pirat-je na različnih otokih, da, celo v nekaterih mestih in so seveda tudi v^dno skrbeli, da so bila dobro zastražena in zavarovana. Tako je bilo tudi s hišo na Avgonu, kjer je prebivala vojvodinja A-sunta, ki jo je Ladislav smatral za zakladi vseh zakladov' in jo vsled' tega kar najskubneje čuval.
1P0 odhodu kralja Gjačič a je Ladislav dolgo premišljeval, kako naj uredi svoje postopanje na-pram, Asunti. Bolelo ga jie in čutil se je ponižanega in osramočenega, d!a odbija Asunta s hladnim ponosom vsako njegovo približevanje. Ko bi se bila Asunta ž njim prerekala, ko bi mu bila o-čitala način, na kateri si j.o je pridobil, bi bil morda postal surov, a vsakako bi 'bil to laže prenašal, kakor dostojanstveno nepristop-nost svoje žene. 'Odkar se je Ladislav na ladji hotel Asunte polastiti, ni1 slišal iz njenih ust nobene besede več. (Ves dan se ni ganila iz sobe. Ladislav je opetovano prišel k njej, a čim se je pojavi'! na pragu, je Asunta vselej vzela bodalo v roke. In videl je ter čita-1 z njenega obraza, da je pripravljena na vse, pripravljena celo, si končati ¡življenje, in to ga je vselej zopet odgnalo. Če je bil tudi n.jiegov gnev tolik, dla mu je razjedal sroe, njegova ljubezen do A-sunte je bila še večja.
'Odločil se je končno, da pusti Asunto nekaj dni popolnoma pri miru, češ, naj se navadi na kraj, naj se svobodno giblje na otoku in naj se seznani z ljudmi. Kadar se poleže prva žalost in prva ue-volja, bo laže ž njo govoriti. V svojem samoljubju je bil Ladislav popolnoma prepričan, da se ga Asunta ne 'bo več branila, ako mu le dla priliko, da ji vse pove, kar ima na srcu in ji razkrije vse svoje namene.
Asunta se je na tihem razveselila sporočila stare postrežnice, ki je bila pri hiši, da je Ladislav nekaj časa ne bo nadlegoval. Odkar se je 'Desantič oglasi! pred njenim oknom, je neprestano trepetala, zdaj radostnega upanja, da jo pride osvobodit, zdaj srčnega strahu, da se zvestemu Desantiču ponesreči njegov namen. Nove nade so vzklile v njenem srcu, ko ji je postrežnica sporočila Ladislavov sklep. Čim je videla, daje Ladislav zapustil hišo in odšel čez grič proti pristanu, se je takoj odpravila iz svoje sobe. Rekla si je, da mora spoznati otok in vse dohode od morja ker zna- to biti koristno za njeno rešitev. Ves dan je, vesela svoje svobode, begala ob morju in z željnimi pogledi preiskovala vse obzorje, če se ji ne prikaže Desantičeva jadreni-ea. A ozirala se je zaman in vsa potrta se j.e vrnila zvečer v svojo “ jiečo”. Zapazila je tudi, da so bili postavljeni posebni ljudje, ki so jo iz daljave nadzirovali in nanjo pazili, in spoznanje, s kolikimi težavami se; bode boriti, ji je ležalo kakor kamen na srcu. Hiša je bila zvečer polna ljudi. Asunta je čakala na oknu, da bi odšli, a nihče se uh iganil. 'Potekla je ura za •uro, in še viedno je Asunta slonela na oknu, kajti rekla si je, da mora biti pripravljena za vse slučaje in zlasti da mora paziti, da posvari Desantiča pravočasno, če bi jo poskusil rešiti to noč.
Naenkrat je zagrmel v daljavi močan strel in v kratkih presledkih so mu sledili še trije drugi. Streli so prihajali z morja in celo Asunta je spoznala, da so bili to streli iz topov.
— Ubogi ljudje, je dihnila A-sunta, gotovo se potaplja kaka ladja in Hiše na pomoč.
Tudi Ladislav in njegovi ljudje so slišali strele in so prihiteli iz hiše. V prvem hipu so menili,
da je kaka ladja v nevarnosti, toda morje je bilo popolnoma mirno, in streli so se ponavljali tako hitro, da na kako nesrečo na morju ni bilo misliti. Moralo je biti nekaj drugega in piratom je postajalo tesno pri srcih, ko so začeli ugibati, če se morda ne pripravlja napad na otok.
—	Mogoče, da so Turki zaznali za to naše skrivališče, je menil Ladislav, na vsak način se je treba pripraviti.
Kmalu je zadonela tromba. Pirat je so se razpršili na vse strani, klicat svoje tovariše, Ladislav pa je z nekaterimi pirati hitel doli proti pristanu.
Trepetaje je Asunta slonela na oknu in čakala, kaj da bo. Zopet je z morja zadonel strel. Ali se tako napoveduje Desantič? Tudi trombo je slišala peti, zdaj tod zdaj tam. Ozirala se je po hišah, raztresenih ob griču in videla, da so vžigali luči in zdelo se ji je, da vidi ljudi, ki hite od hiš proti pristanu.
'Zdaj je cula Asunta loputanje na vratih in pes je začel ves divji tuliti, da se je razlegalo daleč naokrog. potem pa naenkrat utihnil. Izza vogala se je priplazilo več oseb. <
—	Vojvodinja!
—	Desantič!
—	Vrata so zakljenjena, je šepetal Desantič, skočiti morate pri oknu.
Desantič je vrgel k oknu iz vr-‘ vi spleteno lestev, kakor se rabijo na ladjah.
—	Privežite lestev k postelji in pridite1 hitro doli. Hitite, vojvodinja.
Asunta je hitro izpolnila Desantičevo navodilo in splezala po lestvi.
—	Ah, moj dobri, zvesti Desantič —
—	Ne govorite! Desantič je prijel Asunt« za roko in jo potegnil za seboj. Šele zdaj je Asunta videla, da Desantič «ni bil sam, nego da so ga spremljali trije mornarji. Molče je družba hitela med vinogradi' navzdol proti morju, kjer je v senci velike skale stal čoln, ko je po potu, po kateri je prišla, pridirjala tolpa ljudi. Desantič je naglo odvezal čoln in z mornarji vred skočil vanj. Zastavili so viesla in čoln je odletel na morje.
—	Vlezite se na tla, vojvodinja. je ukazal Desantič. Hitro!
Še predno je mogla Asunta izpolniti ta ukaz, so prišli preganjalci do brega, Začulo se je srdito kričanje in počil je strel. Hipec pozneje je pri krmilu sedeči mornar kratko zaječal in potem prijemši se za roko zaklel.
-— Lopov me je zadel v roko, je dejal Piali-paša, a pri prorokovi bradi prisegam, da mi bo to krvavo plačal. Le. pritisnite vesla, da mu utečemo, predno vnovič nabije svoj samokres.
In čoln je tekel naprej s čudovito naglostjo in odnesel piratom vojvodinjo Asnnto.
Ladislav Gjačič je stal na bregu in v divjem gnevu neprestano streljal za čolnom, s katerim je bežala Asunta, tudi ko je bdi čoln že tako daleč na morju, da bi ga nobena kroglja ne mogla doseči. Spremljevalci ^ Gjačičevi so bili preudarnejši. Čim so spoznali položaj, so- tekli na vse strani klicat tovariše, da bi na svojih ladjicah šli lovit ubeglo ženo piratskega kraljeviča. Gjačič je bil tako iz sebe, da niti um el ni, kar so mu pravili' in svetovali. Le po bregu je begal in časih (ga je jeza tako prevzela, da je sam sebi nastavljal samokres na čelo. Zadrževala mu je roko le -misel, da še ni vse izgubljeno in da morda še ulovi Asunto.
Klel je svojo neprevidnost in sameiga- sebe, da je dal Asunti popolno svobodo. Niti sanjalo se mo ni, da je streljanje z morja v zvezi z begom vojvodinje Asunte. Domneval je, da je Asunta podkupila nekaj ribičev, da jo odpeljejo- in da je spretno porabila prvo priliko, ki se ji je ponudila.. Ladislav se je ljutil le nase, da je zapustil hišo. ne da bi bil spravil Asunto v kako sobo. iz katere bi ne mogla pobegniti; jezil se je toliko bolj, ker je vedel, kako nevoljen bo kralj Gjačič, da je ravnal tako neprevidno in s tem piratom pokazal, da- le ni kos nalo-
gam poveljnika. Sicer se je bil D^Sblav, ko je vsledi strelov z morja hitel z griča proti pristanu, -hitro- domislil, kar je bil pozabil storiti, a čim se je vrnil k hiši, je' zapazil, da je prišel prepozno.
Na otoku je vladala .popolna zbeganost. Streljanje z morja se je nadaljevalo in dasi je le malo-kateira krogla zadela kako hišo na obrežju, je to vendar spravilo pirate v največji strah, zlasti ker niso videli, kaka ladja napada o-tok, ker niso imeli pojma, kako močan j«? nenadno došli sovražnik in ker niso imeli poveljnika. Vse klicanje Ladislavovih ljudi, naj gredo piratje s svojimi ladjami lovit Asunto, je bilo brezuspešno. 'Piratom se je šlo za življenje in ni jim bilo mar, da bi lovili žensko, ki je utekla svojemu možu.
Med tem je čoln, ki je odpeljal •Asunto, po velikem ovinku prišel okrog otoka in dosegel jadreinieo Desantičevo, ki je. še vedno streljala na otok, kakor bi ga 'hotela zabiti v morje. Ko bi bili piratje slutili, da je le majhna ladja se drznila bombardirati njih otok, bi jo bili gotovo naskočili in uničili. Piratje so sicer imeli same male ladje, “trabakole”, a imeli so jih dosti, da bi bili lahko zajeli in premagali Desantičevo ladjo.
Ko je 'Asunta stopila na jadre-nic-o, prevzela so jo čuvstva, ki jih je med vožnjo hrabro premagovala. Jokaje veselja, je padla Desantiču okrog vratu.
—	'Moj zvesti, dobri Desantič moj rešitelj, o, ko bi vedeli, kako sem Vam hvaležna.
—	Meni, vojvodinja, niste dolžni nobene hvale. ¡Storil sem le svojo dolžnost. Vaša mati je rešila mojo mater, moje brate in moje sestre strašne usode — kaj je torej naravnejše, kakor da sem Vam posvetil svoje življenje. Sicer pa se je misel, bombardirati otok in Vas med občno zbeganostjo odpeljati, rodila v modri glavi velikega vojskovodja Piali-paše. Njemu se zahvalite1, vojvodinja.
Asunta se je obrnila in videla Piali-pašo sedeti na sodu. Mornar mu je močil roko, v katero ga je bila zadela kroglja Ladislava Gja-čiča. ¡Nekako plaho se mu je -približala Asunta, a Piali-paša ni hotel nič slišati o zahvali.
—	Usmilite se me, vojvodinja in obvežite mojo roko. Ti mornarji so sicer vrli možje, a ro-ke imajo trde in okorne.
Asunta je n-aglo pristopila in s svojimi nežnimi rokami izprala admiralu roko in mn jo spretno obvezala.
—	Kako dobro to de. Hvala Vam. vojvodinja. Usluga za uslugo in zob za zob, to je moje nače-
lo.	‘Na svojo dušo Vam tukajle prisegam, d'a mi bo Ladislav Gjačič to kroglo v moji roki drago plačal. Pri živem telesu ga dam iz kože deiti in obesiti na jambor svoje ladje. Zanesite se vojvodinja, da to storim in veselite se moje prisege, kajti čim prej jo izpolnim, tem prej -bodete vdova. Zdaj pa, Desantič, obrni svojo jadre-nico in popelji nas v Bejrut. Med potom si vojvodinja premisli, kam naj jo spravimo. V spremstvu turških vojnih ladij bo tako mirno potovala, kakor bi jo prorok Mohamed sam vodil.
Konec I. delu.
Za norca držani zli duhovi.
Kako se Kitajci bore proti kužnim boleznim, poroča članek ■’ “Chronique medicale”. Ako bolezen v kakšnem mestu silno nastopi, tako se prebivalstvo združi v 'velikanske sprevode. Toda če molitve niso uslišane in epidemična bolezen traja nadalje, tako -popišejo naročbo nebeški sinovi v prilog božanstva ; a pri tem so toliko previdni, da plačajo samo neko prediujmo in ne celo obveznico, a pri tem imajo nakano ostalo sv-o-to nikoli plačati, tudi ako bolezen po božji milosti poneha. Vsi naročniki — subseribenti — dobijo pobotnice, katere na hišna vrata prilepijo v pobožnem pranričanju, da 'bodo s tem zli duhovi bolezni ostrašeni in -prepodeni. Če pa tudi to sredstvo nič ne pomaga, odloči se konečn-o prebivalstvo k skrajnemu činu; ono se zbere, se nekoliko posvetuje in takoj predrugači pratkin čas z enim skokom za osem ali deset mesecov najprej. Zlobni duhovi, kateri se silno za. kolendiarie zanimajo, vidijo, da so se v mestu delj časa mudili, kakor je bil niih načrt, ter se podvizajo da odidejo. V sednem mestu se tisto godi in posledica je, da je čas v nekterih kitajskih provincijah do cela zmešan in se ne sme na kolendar zanašati.
KULTURNA SLIČICA.
(Izpridenost kavalirjev na francoskem dtvoru.)
Na francoskem dvoru so vzlic vsi pobožnosti, ki jo je bilo ofici-jalno videti, vladale tudi že pred kraljem Ludovikom XIV prav čudne razmere. Pobožnost ie bila ta-korekoč uradno predpisana, a menili so se zanjo prav malo. Kraljica Ana d’ Autriohe, regentinja za časa mladoletnosti kralja Ludo vika XIV. svojega sina, je bila menda edina res pobožna oseba na kraljevskem dvoru. Dvorni dostojanstveniki in kavalirji so bili do kosti izprideoi in so porabili vsako priliko, da bi kraljico jezili in se norčevali iz njenih navad in iz cerkvenih uredb.
“Nouvelle Revue” navaja več izgledov za to početje. Naj podamo kratko kulturno sličico tistih dni.
Prišedši od maše je kraljica Ana, naletela na malega Ludovi-ka XIV., ko je preklinjal kakor furmanski hlapec in govoril tako grdo, da jo je spreletela groza. Deček se je opravičeval, da so ga tako naučili kavalirji, češ, da pobožni so samo tepci.
Brat znane Montespau je nekoč povabil celo vrsto prijateljev na svoj grad in sicer prav za veliki teden. Med udeležniki so bili tudi nečak vsemogočnega ministra kardinala Mazarina, dalje grof d’ Guise in dvorni kapelan Le Camus, poleg teh pa polno odličnih dvornih kavalirjev.
Kar je. počenjala v svetem tednu ta družba presega že vse meje. Da je bilo na gradu tudi primerno število malopridnih žensk, se pač ob sebi ume je. V četrtek svetega tedna so imeli ples, pri katerem je dvorni kaoelan in spovednik Le Camus plesal razuzdan ples v skrajno “pomanjkljivi” obleki. Na veliki petek so nekega kapucina, ki je po nesreči zašel v to družbo, prisilili, da je z vsemi ceremonijami krstil — malega prešiča, ki so ga potem seveda zaklali, spekli in na veliki .petek snedli.
Vprizorili so še druge naravnost bogokletne ¡burke, ki se niti opisati ne dajo.
Ko se je razvedelo za to početje in je bila tudi kraljic a-re gen t i n ja o teh dogodkih obveščena, je zaukazala, naj se te izpridenee strogo kaznuje. Kardinal Mazarin je bil pač svojemu cerkvenemu dostojanstvu dolžan, da je izpolnil povelje kraljice Ane, toda kazen je bila zelo mila. Obsodil je ude-ležnike tega škandala na — pregnanstvo z dvora. To pač ni bila posebno huda kazen, a kardinalu Mazarinn se je morala vendar dozdevati zelo trda in stroga, zakaj že čez nekaj mesecev je obsojencem to kazen odpustil in vrnili so se zopet na dvor.
Spomin na te dogodke pa se je ohranil .med ljudstvom. Ko je dvorni kapelan in spovednik Le Camus pozneje postal škof v Gre-noblu in kardinal sv. rim. kat. cerkve, je izšla pesem, v kateri so ga hudo bičali, ker je bil udeležen ko so na veliki petek na Momtes-paunovem gradu krstili prešiča po cerkvenem običaju. Prijetno to kardinalu in škofu Le Camusu pač ni bilo. a škodovalo mn ni to čisto nič, niti v Rimu, niti med izobraženci in najmanj med ljudstvom.
Ta slučaj je gotovo značilna ilustracija takratnih -socijalinih, moralnih in sploh kulturnih razmer.
— an.
Tamu le še dod;amo, da je bil potomec papeža Aleksandra VI. tudi zraven pri krščenju prešiča na veliki petek.
Beži s pota!
Pameten človek se bo vedno skušal odstraniti, kedar vidi, da se nevarnost bliža. Samo jedno nevarnost se večkrat prezre in to je nevarnost bolezni. Ista se nam približa., dajoe nam različne signale, kakor n. primer nagla izguba apetita in moči. Imamo pa tudi čas, da se je ognemo, predno nam kaj škode prizadja. Rabite takoj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino in velika nevarnost bolezni bo zginila. To zdravilo, sestavljeno iz čistega, starega vina in izbranih zelišč, napravi novo kri in prinaša moč telesu in pameti. Isto poveča apetit in hitro odstrani zaprtijo in neprebavnost.
Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 616—622 S. Ashland Ave. Chicago, 111.
NE OZIRAJTE SE
na vpijoče oglase ki trdijo, da za polovico vrednostne cene prodajajo.
Mi tega ne storimo; marveč Vas vabimo da pridete in si ogledate blago. V zalogi imamo raznovrstne
obleke, slamnike, klobuke, srajce, ovratnike, spodnje obleke i t. d.
Oglejte si vzorce za moške obleke in
velikanska zaloga obutev.
STROGO UNIJSKA PRODAJALNA
Izdelane za Vas
Obleke pomladanskega kroja. Oglejte si jih r razložnem oknu in v prodajalni. Posebni kroji, veliko veselje za mladenče. Tf Konservativni modeli za priletne moške,najlepšega in najnovejšega kroja; vse obleke so prikladne ter vredne imenovane biti “Sckwitznerjere obleke”. 1 *[[
Naj večja prodajalna oblek to stran glavnega mesta je
577-579 BLUE ISLAND AVE
Cunard, Ogrsko, Ameriška Linija
Iz New Yorka v zredozemska in adrianska pristanišča —— V Reko čez Gibraltar, Neapolj in Trst-^—
Sl&voni&i Pannonia ^oyi ^°dern° zgrajeni parniki na dva vijaka
O o O Od 10,000 do 13,000 ton
Carpathia, Ultonia
o o o -
Posebno zgrajeni v to svrho in bojo redno pluli na tej črti skoz celo poletje in zimo; pridružila se bodeta še dva največja svetovna parnika Caro-nia in CarmaniA. Obiščite naše zastopnike glede cen in izvanrednih ko-modnosti za med krovne potnike. — Za nadaljna pojasnila obrnite se na
CUNARD STEAMSHIP CO- l™.,
F. G. Whiting, M’g’r Western Dept., S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts. Chicago, III., alina lokalne agente vsepovsod.
V
Feniu pustiš od nevednih zobo-^zdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik.
644 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
Na novem prostoru y ObZitlČJ.
594-596 Blue Island Av., Chicago
Slika predstavlja otročji voziček, trpežnega(bn OP dela s streho samoipJ^J
Se priporoča slav. občinstvu za obisk, ter iamči za točno in pošteno postrežbo
Slovenci pozor!
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove
■	■ =jg“ P» -^ee=es==
jt, najnovejši modi in nizki ceni. ji
JURIJ MAMEK,
581 S. Centre Ave., blizo 18. ni.,
CHICAGO, ILLINOIS
I
«
i
«

Vladna zemljišča.
Odkar so slovenski listi obelodanili, da so se odprla zemljišča v Montani, Idaho in Washington za, naseljence, dobim z vsako pošto več pisem od rojakov, bi žele pojasnil glede teh sedaj vladnih zemljišč. Obrnil sem se zategadelj v Washington, D. C., po določila kako se ta zemljišča dobijo, in bar .se mi je poročalo od tam, hočem v prid čitalcem “Glas Svobode’' s tem spisom na kratko razjasniti.
Pred vsem pa opozarjam, da smatram ta spis kot odgovor na vsa nisma, ki sem jih dobil zadnje dni, če je pisec priložil znamko za odgovor ali ne, in zato bi želel, da bi čitatelji “Glas 'Svobode’" razložili tudi onim rojakom, ki so toliko mlačni, da se ne naročijo na “Gl. Svobode”, ki j.e brezdvommo najboljši slovenski list v Ameriki, kako- postopati pri vpisu za ta vladna zemljišča, in druge važnosti, ki se najdejo v teh vrstah.
Zemljišča, ki se bodo odprla naseljencem dne 15. julija t. 1. in bodo odprta za vpis do 2. augusta
t.	1., samoumevno, niso navadna vladna zemljišča, znana pod imenom “homestead” ali “United States Public Lands”. Ona odkupila so se po Zvezni vladi od Indijancev po različnih cenah, ter leže v bivših indijanskih revervaci jah Couer d’ Alene v Idaho, .Spokane v Washington in Flathead v Montani. Zemljišča merijo okoli miljon akrov, in strije Sam jih bo rawMdl z vlečenjem številk ali potom loterije. Ne sme se toraj misliti, da bo vsak prosilec diobil svoj “homestead'” v teh rezervacijah, ampak gotovo je, da se jih bo polovico zastonj vpisalo, in bodo vsi stroški tja vrženi. Vsi razni narodi Združenih držav so uvideli, da je kmetijstvo edini pripomoček zoper krizo, brezposelnost, brezdenarnost, stradanje, in vse take grozne uime, ki tlačijo in morijo industrijelno delavstvo, in zategadelj bo toliko .prosilcev za ta zemljišča, da jih bo tisoče zastonj tja romalo, kakor jih je k vsaki taki loteriji, kar jih je do-sihmal obdrževal strije Sam.
Se ve, te vrste so le v pojasnilo., ker so rojaki mnenja, da bo debil vsak svoj kes zemlje, kedor se 'bo vpisal za njo. Vsak je svoje sreče kovač, in •prosto jo vsakomur, kdor hoče poskusiti svojo srečo tildi v tej zadevi. Kdor bo potegnil pravo številko, izbral si bo svojih 160 ali nekaj manj: akrov zemlje v isti rezervaciji za kate-to se je vpisal, kdor .pa ne potegne številke, debil bo toliko, kakor dobi v starem kraju, če ne zadene nič v loteriji, to je, dobil bo — nič.
Za zemljišče se lahko vpiše vsak, ki ima vsaj prvi državljanski papir, ki stane sedaj $1.00; in sicer se vsak posameznik lahko v piše. za zemljišče v vsaki izmed imenovanih treh rezervacijah, to je vpiše se lahko v vseh treh, kar omogočuje morebitnost dobave “homesteada” v jednej ali drugi rezervaciji.
Vsak prosilec mora iti osebno do “Laud office”; in sicer se vpiše za Flathead rezervacijo, ki je v Montani, v Kalispell ali Missoula, Mont.; za 'Couer d’ Alene rezervacijo v Idaho v Couer d’ Alene, Idaho ; in za Spokane rezervacijo v Washington v Spokane, Wash.
pridobil kakor si že bodi, ima pravico še do 1'60 akrov zemijie v jednej teh rezervacij.
Vlečenje številk bo v Couer d’ Alêne za vse tri rezervacije, in se bo pričelo 9. auigusta t. 1. Kdor bo potegnil številko 1 izbral si bo iz mape najboljše zemljišče; številka 2 dobi drugo boljše, itd. O-pis zemljišč v mapah bo kolikor toliko zanesljiv, kar se kakovosti zemlje in površja tiče ; samovmev-no pa je, da si bo številka 1 izbrala zemljo tam, kjer je železnica ali kjer je .prospektirano kako selišče.
Vlečenje številk bo javno, in vsaka sleparija pri tacih loterijah je izključena. Po preteku 1. aprila 1910 poročalo se bo vsem, ki bodo .potegnili številke, da si zbe-ro svoj kos zemlje, in da se vpišejo za njo. Opozarjam pa, da ta zemljišča niso zastor’ ampak jih bo treba plačati po cenitvi, 'ki se vrši sedaj. Zemljišča v Flathead rezervaciji, Mont., so že razdeljena in cenjena; ona v ostalih dveh rezervacijih se pa sedaj razredu-jejo in cenijo. Cena zemljišč v Flathead rezervaciji je od $1.25 do $7.00 za aker, ter so za plačati v 5 letnih obrokih, oziroma v 14 mesecih po naselitvi, če stranka tako 'želi. Ce stranka ne vzdržuje obrokov zgubi zemljišče in tudi že vplačan denar. V vseh drugih zadevah ravnati se jie ravno tako, kakor je opisano v moji knjižici kar se zadava “homestead” zemljišč, in vsakdo najde v njej vse kar je treba vedeti, in naj se po tem ravna, da ne bo iipel sitnosti in zgube.
Opomnim naj še, da jaz teh zemljišč ne poznam, a kolikor raz-vidim iz uradnega poročila, je nekaj .prav dobrih poljedelskih, polovico njih je manj vrednih, m mnogi akri so pa le rablji vi za pašnike. Tudi dež je negotov v istih krajih, zato je pridelek tudi bolj negotov in pičel. Vzliu vsemu temu bo pa šlo vse za med ali strd.
V jeseni mogoče se odpre “Standing Rock Indian Réservation” v South in North Dakoti. Ta zemljišča so mi deloma znana, in jih- moram toplo priporočati. Se ve, da je nekaj tudi slabega sveta vmes, a večina je pa “ali right”. Tudi dež je bolj reden, in zato bodo ta zemljišča, kakor se Suje, precej slana ; izpod $5.00 a-ker najbrže ne bo nič.
Tik teh zemljišč je še miljone akrov dobre “homestead” zemlje v severozapadnem delu South Dakote, ki je popolnoma zastonj, in jo tudi vsak dobi, kdor se za njo vpiše, brez loterije. Precej naših rojakov je v North Dakoti naseljenih na “homestead”, katere so dobili zastonj. Oni so zadovoljni, in ponosni smemo biti na nje, ker se ne strašijo trpljenja pijo-nirja divjih pokrajin.
Vladna zemljišča (homesteads), ki so še kaj prida, bodo kmalu pošla. Da pokažem rojakom kako hitro jih ljudstvo zaseda, predložim zaznamek, ki kaže v prvem odstavku države, kjer se dobe še “homestead” zemljišča, v dm gem odstavku število akrov, kolikor se jih je vzelo za naseljenje v dobi od 1. julija 1907 do 31. decembra 1908, to je v IV2 letu, v tretjem odstavku število akrov kolikor jei bilo zemlje odprte za naseljenje dne 1. januarja 1909. in v četrtem odstavku število let v kojih bo zmanjkalo 'homestead zemlje, če se bo naseljevala v razmerju kot se je v zadnjem pol-
manj akrov zemlje, naj si jo			je drugem letu.		
Nevada 		....49,704	akrov 61,177,050 akrov 270 let			
Montana . ...	. .9,105,960	9 9	46,532,440	9 9	12 ”
New Mexico .	. .7,317,407	9 9	44,777,905	9 9	14 ”
Arizona 		. .4,313,119	9 9	42,769,202	9 9	¡20 ”
Wyoming ...	....478,027	9 9	37.145,302	9 T	155 ”
Utah 		. .2,268.343	9 9	36,578.998	TT	30 ”
Idaho 		. . 6,700,387	9 9	26,785,000	T 9	8 ”
Colorado ....	. . 6,413,889	9 9	23,969,667	9 T	7 ”
Oregon 		. .3,'222,348	T9	16,957,913	9 9	10 ”
South Dakota	. .3,370,818	T9	(6,561,205'	9 9	3 ”
Washington .	. .3,931,562	9 9	4,635.001	9 T	2 ”
Nebraska . . ..	. .1,407,300		3,074,658	9 9	4 ”
North Dakota	. .4,728,156	TT	2,322,150	T9	m ”
Minnesota ...	..1,034,133	T9	1.788,706	9 r	3 ”
Arkansas .. ..	. .1,048,279	TT	1,061.185	9 %	2 ”
Florida 		....706,231	TT	414,940	y y	1 ”
Michigan . ..		88.396	TT	235,551	9 9	4 ”
Kansas 			770,997	T T	171,456	99	y2 ”
Alabama ....		63,767	TT	'* 129,713	yy	5 ”
Louisiana ...		40,171	TT	1116,249	yy	6 ”
Oklahoma ...	. .1,987,010	TT	86,339	9 9	1 ”
Mississippi ..		17.650	TT	42,790	9 T,	5 ”
Missouri ....		TT	07.480	yy	% ”
Wisconsin ..		37,869	TT	13,280	yy	13 ”
imonmevno, da je med temi jišči mnogo tacih, ki niso za :no rabo, ali k večjem le za , ker vsa ta zemljišča so 0-
stanki nekdaj ogromnih pokrajin krasne vladna zemlje, ki je bila ponajveč pokradena po kapitalistih s pomočjo zveznih! uradinih
grafterjev, ki tako sleparsko gospodarijo s premoženjem “of this great but careless and indifferent nation.” Resnica je pa tudi, da so med temi ostanki še velikanske ploskve izvrstne .poljedelske zemlje, ki ne potrebuje druzega kot pridnih obdelovalcev, da bodo ž nje izsilili v potu svojega 0-braza vsakdanji kruh.
Vrhu teh zemljišč so odprta sedaj še umetno močena zemljišča v večih krajih Zveznih držav za naseljenje. Država Minnesota prodaje ravno sedaj na javni dražbi, kjer se baje vse tere ljudi, svoja šolska zemljišča; država Michigan ima odprtih tisoče akrov ta-kozvanih “tax tomestead lands”; in država Oklahoma prodajala bo svoja šolska zemljišča na javni dražbi prieenši s 15. junijem, t. 1. Tudi država Oregon, Washington, Texas, itd. imajo miljone akrov šolske zemlje na prodaj.
Kdor se inteTesira za podrobnosti teh zemljišč naroči naj si slovensko knjigo, ki o vsem tem in mnogim drugim natanko in podu-čljivo razpravlja. Dobi se pri Win. Bninsehmid, 708 Bo. 10. St., Minneapolis, Minn., in stane, dokler jih je še kaj, le 35 centov. Zraven “Money Order” naj vsak napiše naslov, da bom vedel kam knjigo poslati; imam namreč še 4 knjige plačane, kupci katerih mi pa niso poslali druzega kot
Money Order” brez vsaeega pisma ali naslova.
Opomnem naj še, da z nameravano naselbino Slovenija najbrže ne bo nič. 'Priglasilo se je le 17 strank, kar je vsekakor premalo za tako podjetje ko sem je projektiral. 'Slovenci, žalibog še nismo zreli za tako velekoristno stvar; in pa preveč ultra-agentov druzilh “branž” imamo, ki silijo že leta naše ljudstvo na večno
vandra/nje”, mesto, da bi jih, če bi ne bili pseudo-voditelji, že davno porinili na rodovitne vladne planjave, ki so se dobile pretekla leta po najlepših krajih te republike zastonj.
S priglašenimi strankami sem vse poravnal, tako. da ni nihče prikrajšan niti za cent, in vsem dotičnim, ki so mi zaupali, kakor tudi onim, ki so stvar nepristransko opaževali ali jo celo priporočali, izrekam tem potom najsrčnejšo javno zahvalo.
Bivši' italijanski minister Luigi Luzzatti vstanovil bo veliko laško naselbino v sredini države. Texas ob 'Keechi in Trinity rekah. On ima kupno predpravico (option) na 62,000 akrov zemlje, po $11.00 aker,, in naselili se bodo tja Lahi iz preinapoljenih ameri-kanskib mest.
Mi slovenei nimamo nikogar, da bi se brigal za nas; “ISvoji k Svojim” nas le skubijo, in gorje nam ubogim param, če bi mogli mi pri .naših .egoističnih voditeljih naš vsakdanji kruh služiti.
Toraj nameravane naselbine Slovenija najbrže ne bo, čeravno mi vpisane stranke še vedno dajejo pogum za delovanje. Misel bila je blaga, to so priznali vsi časniki, celo oficijalno glasilo Frank Sakserjevih agentur “Glas Naroda”, se je o knjižici pohvalno izreklo, ko so jo merodajni “gentlemen’'’ viideli, četndi so ji bili sovrag, dok ni prišla pred njih monopolizovalne oči, kakor so sovrag tudi marsikateri drugi dobri stvari, če ne kaže, da bo v njih časno korist in bo njih monopolu nasproti.
¡Blagor take naselbine za vse naselnike se ne da opisati, rečem le, da je nezmerna škoda, da se ni vresničila; vendar, če kedo misli na farmo med rojake, bi mu jaz priporočal, da se obrne, ko pride zopet čas zato, na rojaka Frank Gram, ki neumorno deluje za pro speh tamkajšnih Slo vencev, da si kupi farmo mied njimi, ter prične kmetovati z vso eneržijo drugo pomlad, če pa hoče kedo na “homestead” naj si pa naroči pri meni knjigo, ki ga bo podučila v vsem kar treba vedeti in storiti; stane le 35 centov.
Zdravstvujte, Slovenci in Slovenke !
Vaš rojak
Viljem Brunschmid.
VABILO !
Da bo mogel stari zagovornik ameriških svobodomiselnih Slovencev, “Glas Svobode”, uspevati, pošljite zaostalo naročnino! Slab narodnjak, ki dolguje listu naročnino po več mesecev, namesto da bi ga podpiral. Kdor nemo-re plačati naenkrat cele naročnine, naj jo plača polletno, in to je dandanes vsakemu, tudi najrevnejšemu delavcu mogoče.
Pozor rojaki v Conemaugh, Pa., in okolici!
Dne 3. julija t. 1. zvečer ob 6 uri priredi društvo “Boritelj” št.
1,	spadajoče k S. D. P. Zvezi v Conemaugh. Pa. slavnostno veselico. pri kateri priliki bo društvo razvilo svojo krasno zastavo koja stane nad sto dolarjev.
Ker se bo ravno ob istem času konvencija S. D. P. Z. vršila, vabimo najuljudneje vse cenjene gg. delegate, da blagovolijo našo veselico poseliti, ter /pripomoči k toliko lepšemu vislpehu, posebno ker je naše društvo jedno prvih
S.	D. P. Z. z nabavo zastave.
Nadalje /prijazno vabimo vse naše cen j. sosedna društva iz Co-nemaugh, Pa. Franklin, Mokham, Camlbria in Morrellville, da se blagovolijo udeležiti naše slavnosti, za kar jim bodemo iz srca hvaležni, ter zatrdimo, da pomoč od naše strani ob jednakih prilikah jim je zagotovljena.
Bratje! Društvo “Boritelj” št. 1 je prepričano, da nam ne boste odklonili svojo nomoč, še bolj pa bodite prepričani vi	dru-
štva, kakor vsi posamezni rojaki in rojakinje, da vas bomo zadovoljili .z vsem kar bo v naši .moči. Da bo zabava tem živahnejša, nam je že obljubilo tukaišno pevsko in dramatično društvo ‘Bled’ da nam pripomore iz prijaznosti k uspehu s svojimi krasnimi slov. pesmi, katere se bodejo prepevale pri omenjeni slavnosti.
Toraj na svidenje ter Vam kličemo krepki “Na zdar!” na omenjeni večer.
Vstopnina za moške $1.00, za slovenske dame prosto: pivo brezplačno, — prigrizek raznovrsten, Se .priporoča
Odbor.
Kaj je z onim nof/im naročnikom?
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c
ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111.
Ako Ti je list “Glas Svobode” všeč, oriporoči ga prijateljem in znancem:; ako Ti pa ni Dovolji, povej nam!
WELKY’S
Restavracija in gostilna,
55 2 Blue Island Ave,
N	CHICAGO
vogal Loomis in 18. ceste. Telefon Canal 1458
SALOON
z lepo urejenim kegliščem in sveže Schoe.nhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ,
937 Blue Island Ave. Chicago 111.
ED. SIHRA,
izdelovalec finih Havana in domačih smodk. Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno. 612 S. Centre Ave., Chicago, Ul.
VICTOR WOLK
MODERNI KROJAČ IN L.IKAČ OBLEK
200X Ruby St. Joliet, Illinois
6-15-09
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
S2—84 Fisk St,	Tel. Canal 1405
rgovina s novodobnim obuvalom
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah,
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
Ta štedilnik É
► ► ► ► ► ►
JOS. KRAL [
417-419-421-423 W. 18th St.. Chicago. 111. ►
z visoko polico,delan iz vlitega železa z niklastimi okraski. Vreden $30.00. Garantiran za $19.95 na lahko izplačilo
po en dolar na teden
Na čepu vedno
PIVO
najbolje
vrste
dobro vino in izvrstna žganja
v gostilni Narodne Dvorane
585=587 S. Centre Ave. M. Šanjek&M. Hans, last.
Shajališče skoraj vsih hrvatskih in slovenskih društev.
Brezplačni prigrizek Biljar	Unijske	smodke
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
PREŠERNOVE ULICE ŠT. 3
dne 30. aprila 1909.
V pojasni lo.
Naši ameriški rojaki pošiljajo denar v staro domovino največ po Frank Sakser ju v Novem Yorku, nekateri pa to store sami ali naravnost po pošti.
Kdor poši lja denar ( vloge) v Mestno hrani lnico ljubljansko s posredovanjem Franka Sakserja, dobi v kakih 25 dneh uložno knj ižico, ker se pos lovanje med Frankom Sakserjem in Mestno hranilnico ljublj ansko j ako točno izvršuj e. Kdor pa pošilja sam denar, zavleče se stvar večkrat za več mesecev, in sicer zato, ker stranka zajedno ne obvešča hranilnice, kaj naj se stori s pos lanim zneskom, ali pa s voj nas lov tako netočno naznani, da se ji ne more knjižica poslati.
Gospod Frank Sakser je naš zaupnik v Združenih državah že več let, jez nami v zvezi in zato je naj bolje, da se ameriški rojaki naravnos t do nj ega obračaj o. On gotovo vsakomur točno, hitro in zanesljivo ustreže.
V Ljubljani, dne 30. aprila 1909.
Mestna hrani Iršiča ljubljanska.
“Glas Svobode”
(The Voice op Liberty)
___________WEEKLY__________
Published by The Glas Svobode Co., 597 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ame?'iki. ___________
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
---------------in velja —-----------------
ZA AMERIKO:
Za celo leto................JI--*'
za pol leta...................
ZA EVROPO:	, 1A
Za celo leto.............kron 10
za pol leta..............kron 5
Naslov za Dopise in Pošiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
597 WEST 20TH ST., CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natanšno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.	_________________
231
ZAVERTNIK & CO IN
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA.
Mi smo v zadnji štev. “Glas Svobode” pisali, da g. Klobučar ni nič poneveril in da ni nič prekratek z Jednotnem denarjem. In tako je, o tem ni nikakega dvo-
ma.	Da pa to dokažemo, moramo se v širšo razpravo podati in raz-motrivati kako stvar stoji in leži.
Da se narm ne bo kakšno strankarstvo predbacivalo. moramo tu povdarjati, da nam niti na misel me hodi da ibi mi g. Klobučarja zagovarjali, ali se za njegovo dejanje ali nehanje ibrigali. To je njegova stvar in razvozlal bo zadevo sam kakor jo 'bo vedel in znal.
Nam se gre zato, da resnica na dan pride in da prave krivce razkrinkamo, kateri so vzrok vsega zla in vse razprtije pri S. N. P. J.
Svojeeasno smo pisali o preglavicah, katere je delal g. Klobučar sedanjemu glavnemu odboru S. N. P. J. ko jim ni hotel izročiti blagajne. Gosp. Krže in drugovi so letali okolo odvetnikov, a vse ni nič pomagalo, g. Klobučar je le. blagajno držal; odpiral se je na enostavni fakt, da volitev gl. odbora v La Salle se ni po predpisih jednotnih pravil vršila, in prisilil je novo izvoljeni gl. odbor, da je le-ta moral izvanredno konvencijo sklicati. O tej izvanredni konvenciji smo že pisali, tedaj omenimo to tukaj samo zaradi tega, da zvežemo dejstva, katere so se dogajala med časom, ko ie novi gl. odbor začel poslovati in pa med onim časom, ko je g. Klobučar jednotno blagajno faktično novemu odboru izročil. To je trajalo precej časa, kar je vsem članom in društvom S. N. P. J. znano.
Novi gl. odbor je bil izposloval sodno prepoved na banko v South Chieagi kjer je Ibil jednoten denar naložen, da ibanka ne sme ničesar izplačevati dokler ni stvar uravnana, in tako je tudi bilo. Banka ni ničesar izplačevala im g. Klobučar ni ničesar nakazoval.
Po daljšem pogajanju se je bil g. Klobučar odločil, da je blagajno novemu odboru oziroma pri, dne 16. maja 1908 zaključujoči izvanredni konvenciji pravilno izvoljenemu gl. blagajniku g. Frank Korčetu, izročil. Klobučarjeve, o-ziroma blagajniške knjige je bil gl. odbor — po lastni izjavi — natančno pregledal in našel, da ima g. Klobučar $11.468.04 jed-notnega denarja v rokah, kar je novemu odboru tudi izročil. Da je temu tako bilo smo svojeeasno v “Glas Svobodi” dobesedno prodajno pogodbo, sklenjeno med gl. odbor . kot prejiemalcem in g. Klobučarjem kot predaiaieem priobčili. V dotieni pogodbi je izrecno povdarjeno, da .ie sl. odbor vse račune natančno pregledal, zaključek gori omenjene -cvote na šel in od g. Klobučarja prejel, ter mu dal popolno odvezo.
Raz ven ravnokar omenjene pogodbe o predaji blagajne, sklenjena je bila na seji glavnega odbora resolucija, katera je bila pri odvetniku od' g. Potokarja, kot predsednika in g. Fr. Kržeta, kot gl. tajnika podpisana in se dobesedno glasi:
“RESOLUTION,
WHEREAS Frank Klobučar, former Treasurer of Slovenska Narodna Podporna Jednota, has in his possession as Treasurer of this corporation the sum of Eleven Thousand Four Hundred Sixty-Eight Dollars and Four Cents.
AND WHEREAS it has been ascertained that this sum is the exact and entire sum due to said corporation from said Frank Klobučar, Treasurer as aforesaid.
NOW THEREFORE be it resolved by the Board of Trustees of said Slovenska Narodna Pod-
Slovenska Narodna Podporna Zveza
Chicago,
Illinois.
VstanOvljena dne 1. septembra 1908.
Glavni Odbor:
ANTON MLADIČ, predsednik; 937 Blue Island Ave. JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave.
JOHN VERŠČAJ, blagajnik; 1411 Clarence Ave., ?lunoi|k
Nadzorniki:
JOSIP VRŠČAJ, MAR. V. KONDA, ALOJS SKUBIC. Zdravnik: B, J DVORSKY, 55 Fisk Str.
Vsi t Chieagi, Illinois.
Vsa pisma in vpraSanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Josip Ivanšek, 1517, S. 43rd Ave. Chicago, lil.
in da mro zadnji klici tam nad
porna Jednota in meeting assembled this 18th day of May, 1908, that upon the payment of said sum of Eleven Thousand Four Hundred Sixty-Eight Dollars and Four Cents, by said Frank Klobučar, Treasurer as aforesaid to Frank Korce, Treasurer, of said Slovenska Narodna Podporna Jednota, that Martin Potokar, President of said corporation, and Frank Korce, Treasurer and Frank Krze, Secretary of said coporation be and they are hereby authorized to execute to said Frank Klobučar a complete and absolute release and acquittance of said Frank Klobučar, as Treasurer of said corporation. Under their hands and seals as officers of said corporation, and that they are further authorized to attach the seal of said corporation thereto.
Martin Potokar, President.
Frank Krze, Secretary.”
Yse to svedoei da je imel g. Klobučar vse v redu, in ko so se računi natančno pregledali ni bilo niti centa primankljaja. Vse v redu, vse v najlepšim redu, vse “Štirna” in pri tem vsem pa $900 primankljaja v jednoti blagajni! Kako za boga se to strinja?! Tu stojimo pred svetovno uganko! —
Nehote se nam urine misel, ali bo se kedaj ta zagonetka rešila in, ali jo 'bo sploh mogoče razvozlati? Je mogoče! Nobeden računski problem ni tako zamotan, da se ne bi dal rešiti, toda taki matemati-karji, kot je Joža Zavertnik, Frank Mladič, Andolšek in povrhu celi glavni odbor ga ne bodo rešili in sicer iz dvojnih razlogov: 1. Ker niso zmožni, in 2. Ker ako bi bili tudi zmožni zagonetko o primankljajn rešiti, tako jo ne bi hotli, ker rešitev te zadeve bo dalo sedajnemu glavnemu odboru, posebno pa matematikar-jem grozno ipo zobeh! Rešitev primankljaja bo dokazala, da g. Klobučar ni “prekratek” marveč, da cela stvar tiči v sedanjem glavnem odboru in edino le-ta je prekratek ako je sploh kakšen primankljaj.
Da računi — to povdar jamo: da vsi računi — glavnega odbora niso za nič, niso tudi ne “ počenega groša” vredni, in to zaradi nezmožnosti (kar sicer dvomimo) ali pa iz previdnosti. Slepiti se da le tedaj če je gorostasna zmešnjava udomačena, in to je pri uzor-nem poslovanju g. Kržeta v polni meri!
Na ta odstavek še pridemo, da bomo dokazali, da ni nikakoršne-ga primankljaja — vsaj od strani Klobučarja ne — in da. cela zadeva tiči v skrajno brezbrižnem knjigovodstvu, kar pa g. Krže noče pripoznati, in zakaj da ne, bomo v teku našega razmotrivanja dokazali.
Tedaj vsemimo zopet tek zadeve in nadaljujmo:
Ko je zagrmelo o primankljajn jednotnega denarja, smo si takoj preskrbeli listine o predaji jednotne blagajne; kajti da bi bil g. Klobučar kar na besede blagajno izročil, to smo bili uverjeni da ni storil, ker ga poznamo da je previden. Listine smo dobili in ko jih prečitamo, vidli smo takoj, kakšni kinezarji so pri računstvu o Jednotnem premoženju in tudi kam Jednota jadra, ko je takim ljudem zaupana. Čez vse čudno in skrajno sumljivo se nam pa je vi-dlo, da vzlic razboli name m pri-mankljiajiu je bil g. Klobučar še vedno član S. N. P. J. in še elo, ako se ne motimo, bil je nekak u<-radnik v gl. odboru. Jednotno Glasilo ni v zadevi nič pisalo, “pošteni in resnicoljubni” Proletarec je samo tam pa tam po nas udaril, češ, lažeimo. obrekujemo in proti S. N. P. J. rujemo. Ko-nečno primese “Glasilo” bombastično debelo tiskano “Izjavo” da je vse v najlepšem redu. Računi so all right in “Glas Svobode” laže!
Kaj nam je bilo storiti? Vidli smo d.a se člane S. N. P. J. kar na debelo slepi in bilo jih je precejšne število, ki so sicer pravdami možjie, toda niso znali ali bi nam verjeli, ali Glasilu, kot uradnemu listu in pa patentiranemu revol-ver-žurnalu, katera sta Oba v en rog trobila. In da se društva še bolj zaslepi, razposlali so hitro na društva letake s fehtariio v pro-speh “Proletarcu” in grozno dokazovali, koliko koristnega so že za S. N'. P. J. storili in obetali koliko še bodo. Gabilo se nam je, k j smo čitali skrajno falotstvo!
Vse to nas je privedlo do prepričanja, da je 'potrebna odločna
akcija, ako se hoče nekoč prelepo S. N. P. J. rešiti kolikor je še možno, da popolnoma ne razpade.
Tora j vsedli smo se za mizo in napisali v “Glas Svobode” prav ponižno vprašanje na glavni odbor oziroma na vsegamogočnega g. Kržeta, zakaj g. Frank Klobučarja iz Jednote ne izkl juči, ko je vendar Jednoto za $900.00 oškodoval. Hop! To je bila voda na Kržetov mlin in na mlin vsega gl. odbora. Še nikoli ni g. Krže kakšno vlogo tako hitro rešil, kot je vstregel našemu pozivu. Prepričani smo. da se je g. Klobučarju, kolcalo, ko je nenadoma iz Jedrno te sfrčal. Naše uprašanje je g. Kržetu dobro došlo; imel je priliko, da se g. Klobučarja znebi, da mu ne bo v prste gledal pri njegovem uzornem poslovanju.
S tem činom pa se g. Krže ni za-dcvolil, storil je ob jednem korak dalje, — se ve kar ie bilo zopet samo slepilo. — Razposlal je bil na vsa društva vprašanie, kaj hoče gl. odbor z g. Klobučarjem storiti, ali naj ga sodnim potom preganja ali ne. Kaj so društva odgovorila nam ni povsem znano, toliko pa vemo, da gl. odbor g. Klobučarja ni tožil in ga tudi ne bo! Zakaj da ga ne bo tožil, to ve g. Krže tako dobro kot mi. In pa sicer ni bila misel nikoli resna, da bi se g. Klobučarja tožilo; to je bil prefrigan ¡bumbug. vprizor-jen da bi se pozornost od razkrivanja v “Glas Svobode” odvrnila: druzega pa prav nič.
Povdarjamo. da se je z izključitvijo g. Klobučarja, ramo taka krivica storila, kakor se je zgodila mnogim drugim članom, ko-je je sedanji gl. odbor brez pravilnega povoda izključil; toda plačilni dan pride!
“Proč z člani, kateri nekaj o poslovanju um e j o, potem bo naša lahka!”
Kaj ni tako, Vi gospodje v glavnem odlboru?
Sedaj preidimo k glavni točki, k točki primankljaja. za katerega se ne ve koliko da ga ie.
Gospod Krže j« sam potrdil, da se ne ve za točno svoto. Da bi se on pognal za stvar, da bi se pojasnilo, kje da je denar, o tem niti misliti ni. Glavni blagajnik g. Frank Korce, od njega se ne more ničesar pričakovati, on nima vseh potrebnih pripomočkov pri rokah, sicer pa tolsti ljudje sploh niso za resno delo sposobni. Nadzorni odbor? Le-ta je od muh! Andolšek, kot predsednik je odpotoval v stari kraj. njega nado-mestuje ‘‘poštenjak” oča Kaker in če tega ni potem .podpiše račune. Potokarjev natakar in če se bo ta tu nehvaležnemu poslu, kot revizor čez vse pravilnim računam, uprl, se ne bomo čudili, ako g. Krže za revizorja Hermanovo deklo postavi. To ie vse mogoče! Da se predrzne Krže kakšnega Kakerja, za revizorja računov Jednotne ¡blagajne postaviti, to je pač skrajna perfidnost, katero za-more edino kakšen Krže doprinesti. To se pravi, da se ne samo iz članov in društva (S. N. P. J. norca dela, temveč da se jih smatra naravnost za — bebce! In zato, ko taki ljudje jednotne račune podpisujejo, za to so pa ti računi taki, da upijejo po vladnem komisarju. —
Ko je bila sodna prepoved na banko v South Chicago izdana, ni banka ničesar izplačevala, pač pa denar sprejemala. To naj si člani in društva S. N. P. J. zapomnijo.
Vslad homatij, o predaji jednotne blagajne je bilo veliko društev zmedenih in niso vedli pri čem da so. Nektera društva so assemente na starega blagajnika Klobučarja pošiljala, druga zopet na novega blagajnika Korčeta v Cleveland in nektera pa nikomur, ter so čakali kako se stvar razvije.
Se ve da, denar kateri je prišel na Klobučarja, ga je tudi sprejel in v banko naložil; svote je pač Klobučar zabiležil v svojo ročno knjižico a v glavno blagajniško knjigo pa ne, in to zaradi tega ne. kjer je ni imel, in če bi jo tudi imel, ne bi smel!
Iz tega sledi, da denar, kolikor ga je Klobučar prejel, ga je tudi v banko naložil a v blagajniški knjigi ni bil vpisan, in prepričani smo da še danes ni vknjižen.
(Dalje prihoduiič.)
Listnica upravništva.
John* Tokiu, Box 95 Pony. Wyo. — Glavma pošta nam vrača list z opazko da takovega Tvoštnega lirada ni v državi Wyoming. Naznanite nam Vaš natančen naslov.
JESSE JAMES IN JAMES A. PATTEN.
Oba drobro znana roparja.
“Svetovni poljski pridelek za leto 1908 se ceni na $7,778,000,000 to je za $290,000 več kot v letu 1907” pravi Wilson, Secretary of agriculture, v svojem zadnjem letnem naznanilu.
iNew York Evening Call je nedavno tega priobčil sliko, na kateri je mati molila s povzdigneni-mi rokami proti bogu, da da nji in njenim stradajočim otrokom vsak-kanji kruh, a pod to sliko čitamo pa sledeče:
Ali ta obupana ženska, kakor jo vidite v gorenji sliki prosi boga za. vsakdanji kruh za svojega otroka in zasei?
Bog ju ni poslal na svet, da bi gladovali in gladu jima tudi ni On poslal. In tudi molitev k bogu ne bo storila konec pomankanju kruha.
Zadnjih par let vendar nismo imeli suše, velikih povodenj, viharjev, ki bi opuštošili zemljo, nismo imeli nobenih takovih katastrof, katere nekateri kličejo za “šibo božjo”, da bi povzročilo rast cene na živilskih potrebščinah, in vendar cena jestvinam čim dalje višja in višja, dražja in dražja postaja.
Tekom zadnjega leta so bili vsi naravni pogoji zelo ugodni, poljski pridelki so bili boljši kakor kedaj poprej,, kakor je razvidno iz letnega poročila tajnika Wilso-na. čudino je, da cena gre gori namesto, da bi padala. Cena moki gre gori; cena kruhu gre gori in pekovski mojstri nas tolaže, rekoč: Hleb kruha, ki je bil prej pet centov bo sedaj osem centov. Plačaj ali pa stradaj!
Vsakdo si naj sam1 misli, kaj naj to pomeni za tisoče in tisoče otrok v New Yrok, Chieagi in drugod, ki že sedaj hodijo v šolo s skoro praznim želodcem? In kaj naj to pomeni za milj,one, in miljo--ue otrok v Zdr. državah, ki se po oelo leto do sitega ne najedo ?!
In kaj je vzrok tako nenadnemu pomanjikanju? To je zelo pri-prosta povest. Neka oseba, gotov James A. Patten je prekosil druge v človeki borbi. Imel je ogromno bogastvo na razpolago in po kupil vso pšenico, ki ie prišla na trg.
“Jaz imam pšenico”, pravi, “in lastim sredstva, s katerimi se živiteu Plačajte mi ceno, kate.ro zahtevam ali pa stradajte!”
Pred nekoliko leti živel je mož po imenu Jesse James, ki je tudi zaslovel, kakor je Patten. V skoro neobljudenem zapadu se je naselil s par privrženci, zašel pota in s puško v rokah je ujel vsakega potnika.
“Glej, puško imam”, je rekel, “sredstvo s katerim ti vzamem •življenje. Plačaj ali umri!”
Ljudstvo sovraži cestne roparje. Ker je bil ta Jesse James cestni ropar se je ljudstvo organiziralo v oborožene čete in ga nazadnje tudi ulovilo, ali vsaj ukrotilo.
Ljudstvo sovraži tudi zločince. Kadar človek poskusi storiti kak rop, ga zapro. Kedar kedo koga umori, ga država obsodi na smrt in kedar se pojavi stekel pes, ki je ogrizel otroke, ga takoi ustrele.
Pred dobrimi letom pripetil se je slučaj, da je pravica. (?) obsodila mladega moža. ki je ukral o-sem centov, na- osem let težke ječe : pred tremi tedni je porotno sodišče obsodilo ne-ke-era malega roparja na dosmrtno ječo in zadnji teden je sodnik Dike v Brook-lynn obsodil nekega moža na 42 let ječe radi poskušanega ropa.
V resnici, ljudstvo ne ljubi kri-minalov. Za te imajo zakone, debele policaje in ostre sodnike, da jih kaznujejo.
Toda James A. Patten ni kriminal.
On oropa cel narod. On oropa reveže za vse kar imajo. On vzame kruh od ust lačnih otrok in min o ge obsoja na. smrt s stradanjem.
On ropa večjo množico ljudi, kakor pa je Jesse James. On za-struni življenje več otrok, kakor so vsi stekli psi na celem svetu in kar svet obstoji. Ou je nor po denarju. Nekemu poročevalcu je rekel: “Jaz sem tu za denar, in o-stal bom v igri, dokler sei bo splačalo.”
Kaj ga mar otroško stradanje — glad. On se za to ne briga, dia še celo na to ne misli, ker on je za denar, ker je nor po denarju,
ker je denarja lačen. Toda glejte, Patten ni kriminal. Noben policaj si ne upa zagrabiti Pattena, ter ga peljati pred sodnika za sodbo .......
To je razlika med Jesse James in James A. Patten, to je razlika med roparjem malega kalibra in roparjem velikega kalibra.
Jesse James je kršil zakon in sveto pravo lasti. James A. Patten ne krši postave. On edino rabi in se poslužuje svetega prava posesti, ki mu je daje postava.
Zakon dovoljuje ljudem, last sredstev, od kojih drugi ljudje žive. Zakon dovoljuje človeku, ki je dovolj bogat, .pokupiti vse stvari, katere -morajo drugi ljudje neobhodoo imeti — to je vsakdanji kruh. ¡Zakon potrjuje kapitalistom privatno last — rabo posestnih pravic, s kojimi si kopiči-jo bogastvo iz ljudskega dela in jela.
James A. Patten ni kriminal, on je le kapitalist in kot tak sme rabiti vso pravico in moč svojega bogastva. In ker je kapitalist namesto cestni ropar ali stekel pes, stori prav gotovo več škode na svetu kot vsi cestni roparji in vsi znoreli psi. —
KRITIKA
New York, 20. maja. 1909.
Prosim Vas malo potrpljenja! Moj dopis bo morda precej dolg in bojim se, da ne izgubite potrpežljivosti in ne seznanite moje-va dopisa z nenasitnim in brezobzirnim košem ! Rad bi Vam pisal nekaj o Domovini, menda že veste, da mislim s tem imenom .pevsko društvo tukaj v New Yorku! Ker ne berem nikjer stvarne in dobre kritike, si dovolim to jaz, nrizadete pa prosim da mi odkritosrčnosti ne zamerijo in se spomnijo na oni rek: Kritika bodi 0-stra i.n — pravična !
Bral sem v mnogih ameriških časopisih o koncertu “Domovine”, spoznal sem v tej kolosalni reklami agilne “Domovinaše” in šel sem tudi jaz tje, da vidim in čujem ta epohalen koncert! Živim sicer «že dokaj let, rekel bi incognito v ameriški metropoli, vendar pa se 'kot pristen Slovenec zanimam za slovensko gibanje v tujini. Stal sem v dvorani, naslonil se ob steber in gledal . . . In prihajali so! ¡Prihajale so obi-telji z rdečeličnimi hčerkami in -"rihajali so samci in samke! Dvorana se je počasi polnila. Zapele so se tri umetne pesmi.
Kdor ve. kai znači prosti čas za Slovence v New Yorku celo soboto popoldne, celo noč in celo nedeljo, ta se ne bode čudil, če so se slišali nekateri glasovi nekoli-ko (sit venia verbo!) skro ....!
Vendar pa je bil vspeh splošno dober! Jadransko morje! Kako veličastni akordi! Basisti prično v piano in morje adrijansko se mogočno vspoe v junaški crescendo in zamre zopet ko- zbesnel in zopet potolažen val v otožnem de-rescendo. — Peli so dobro, opažal sem trud učitelja, ker v pojedinih taktih so bile nuance pedantno dovršeno izvedene.
'Z 'mešanim' zjborom sem bil zelo zadovoljen! Ono mesto: To pesmi so srebrno čist e to je glasov nebeški dar” je bilo naravnost impozantno! Zdelo se mi je, da sem v gledišču in da slišim hkrati več menjajočih se zborov. Ta točka je bila, kakor bi Tevton rekel. “'Glanzpunkt ’ ’ celega koncerta!
I® 'črn o gora e Črnogorki! Začetek te velike, teške in otožne pesmi me je pretresel! Zdelo se mi je, ko da vidim tam daleč v sklanati Čmigori poslavljajočega se Črnogorca in prosečega dijevu svoju čmogorku, da mu “hrani sinke” in> da jih v njegovi odsotnosti uči “svetiti se dušmanima”
brezsrčnim in mrzlim skalovjem žalostni in vendar junaški glasi: U boj, u boj Črnogorko! . . .
Quarteiti bi bili all right, da ni bilo “Lampenfiebra” in “dolge” nedelje, nu, vendar pa, storili so, kolikor so mogli!
Tamburaši so dobro “trzali”! Ko vendar tega prekletega “Lampenfiebra” ne bi bilo! Tu-patarn sem slišal tega in onega potapljati in obupno prikazi vati se zopet na površje! Voljo imajo dobro, zato jim prijateljski svetujem, da se odločno in in tezi vno. primejo dela, zmagati morajo, tamburanje je tako lepo in ta godba je vendar slovanska !!!
Igranje na glasovir je bilo ko vedno izvrstno, le žal, da se ni oreje boljega glasovirja preskrbelo. oni že umira s svojimi glasovi !
Citristom bi pa v bodoče odsvetoval nastopati v tako velikih dvoranah! Skoda tako lepih a-kordov, ki se že pri rojstvu poiz-gube v vsemiiru) . . .
Dotaknil sem se vseh točk, gospod' urednik ! Celoten utis koncertnih točk mi je skoro prisilil vsklik: Zakaj tako smele in teške pesmi? Ni na slovanskem Parna su slajših pesnikov in lažjih Muz‘I Pri analfabetih bi se moralo vendar s takimi pričeti in nočasi per aspera ad astra! Le tako bode-vspeh popoten!
In zabava? Bila je splošno dobra ! Godbe še nisem slišal take dobre, odkar sem tu l Čast arran-'•'■‘urjem! Pondeljek .ie že napočil, ko smo se razhajali, trebalo je iti počivat vsaj za par ur! Vsi par vsaj upam, smo legli z zavestjo, da je storila “Domovina” prvi sicer in vendar vspešen- korak v javnost in da se bode ona enkrat,, ako vstraja na svojem stališču, razvila v elite-driištvo, katere koncerti zabave in sploh vse prireditve bodo tu v New Yorku prve in najbolje, seveda, če je (Domovine) ne razje in ne uniči “servus primus” . . .
Narodnjak:.
Našli 1600 let stara telesa.
Iz Rima se poroča: Pri izkopavanju pristanišča v Taranto so našli zelo važne starine. Do sedaj so že izkopali kamenito krsto (sarco phagus) četrtega stoletja, v kateri ste bili dve nedotaknjeni .tru,pli, veliko vrednostih ionskih in korintskih vaz, pogrebni-ške oprave in jedno najlepših do sedaj najdenih grup napravljene iz ilovice, predstavljajočo Amor-a ki Venusu šepeta na uho.
“Glas Svobode” rabi podpore.
V listu “Glas Svobode” oglašajo samo dobre tvrdke, zato vam jih priporočamo.
Slovensko Narodno Samostojno 1 Društvo
V RAVENSDALE.WASH.
Ustanovljeno
2S. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:	JOHN ARKO,
Ravensdale, Wash.
Tajnik: CIRIL ERMENC,
B o x 9, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: MIKE FERLICH,
Ravensdale, Wash.
Društvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georstown f pri Frank Ludwig-u v prvem nadstropju
Slovanska Delavska Podporna Zveza
v Conemaugh	Pennsylvania.
I 19	081]
Vstanovljena dne \\	AnJ/ 16- avgusta 1908.
Inktfporiran i dne	19	23 aprila 1909'
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. E. D. No i. Conemaugh, Pa. Podpredsednik: IVAN BREZOVEC,
Glavni tajnik: IVAN PAJK, P. O. Box 328 Pomožni tajnik: JOSIP DREMELJ,
Blagajnik: IVAN KUKOVIČA, P. O. Box 435
} Predsednik: FRANK ŠEGA, Box 406	”	”
Nadzorniki ’ H- nadzornik: JOSIP CULJKAR, j. III. ” IVAN GLAVIČ,
) Predsed.: MICHAEL AMERŠEK, 824 Park Ave, Johnstown, Pa lorotni \ a. odbornik: IVAN SPEND AL,	Conemaugh, Pa
odbor | //7i	.. MARTIN PETRIČ,
Zapisnikar: FRANK PAVLOVČIČ,
Vrhovni zdravnik: J. M. EERREL,
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se blagovolijo pošiljati na gl. tajnika IVAN PAJK, Box328 Conemaugh, Pa.
Sprejeto novo društvo;
Društvo št. 12 Heilwood, Pa.: Josip Tomazin, cert. štev. 336; Prank Punter, 337; Ivan Likovič, 383'; Frank Anžlovar, 339; Josip (Haas,340; Josip Volčanšek, 341; Pavel Planinc, 342: Frank Zorko, 343; Frank Rožanc, 344; Josip Glorjus, 345; Ivan Suhadolnik, 346; Anton Rataj, 347.
Pristopili: K društvu “Boritelj” št. 1 Conemaugh, Pa.: Jernej Lindič, eeTt. št. 348.
K društvu “Pomočnik” št. 2 Johnstown, Pa.:	Karol Mejak,
328; Ivan Gomilar, 329.
K društvu “Zaveznik” št. 3 Franklin, Pa.: Frank Žagar, 332; Matija Pirc, 333.
K dnušitvtu “Planinski raj” št. 8 Primero, Colo.: Frank Sitar, cert. št. 330.
K društvu “Zavedni Štajerc” št. 9 Johnstown, Pa.: Frank Čuček, 326; Max Zunanc, 326; Matevž Sterle, 327.
K društvu “Jasna Poljana” št. 10 Brownfield, Pa.: George Lah, 309; Urban Picelj, 334; Josip Čampin, 336.
K društvu “Zarja Svobode” št. 11 Dunlo, Pa.: Alojzij Ocepek, 322; Alojzij Bavdek, 323; Alozij Zupančič, 324 Ivan Suša, 381.
Suspendirani: Od društva “Zaveznik” št. 3 Franklin, Pa.: Anton Mlinar, 77; Ivan Medle, 91; Frank Vičič 176.
Od društva “Zavedni Slovenec” št. 4 Lloydell, Pa.: Josip Žgajnar, 164.
Od društva “Planinski raj” št. 8 Primero, Colo.:	Matevž
Iskra, 252.
Prestopili:	Anton Druškovič, od' društva “Avstrija” Ralphton,
Pa. št. 6 k društvu “Zavedni Štajerc” št. 9 Johnstown, Pa.
NAZNANILO.
Vsi cenjeni gg. delegatje so uljudno prošeni da uri kupovanju voznega listka zahtevajo od ondotnega posta j o y a čel n i k a potrdilo koliko so .za listek plačali, da se jim tukaj! potem ista svota iz “Zverine” blagajne povrne.
Mesečni imenik društvenih u-radnikov:
Društvo “Boritel.i” št, 1 Cpne-maugh, Pa.: Mike Rovanšek predsednik, R. F. D. No. 1; Ivan Glavic tajnik, Box 323; Frank Perko blagajnik, Box 101; — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani društva sv. Alojzija.
Društvo “Pomočnik” štev. 2: Johnstown, Pa.:	Albin Gačnik,
.predsednik; Martin Ključevšek, tajnik; Josip Glavač, blagajnik. Vsi na R. F. D. No. 3. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ,pri g. Ku-kenberger.
Društvo “ Zaveznik”št. 3 Franklin, Pa.: Andy Vidrih predsednik, Štefan Zabrič tajnik, Box 541; Anton Stražišar blagajnik, Box 511. Seja vsako 4. nedeljo v mesecu pri g. Jos. Mele-tu.
Društvo “Zavedni Slovenec” št. 4 Lloydell, Pa.: Josip Culjkar predsednik, Box 106; Josip Culjkar II., tajnik. Box 106; Matija Hribar blagajnik, Box 1048. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu na Lloydell, Pa.
Društvo “Avstrija” štev. 5 Ralphton, Pa.: Ivan Dedič, predsednik; Feliojan Volčko, tajnik; Frank Supanič, blagajnik; vsi na Ralphton, Pa. .Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
Društvo “Zvesti Bratje” št. 6 Garrett, Pa.: Jacob Kocjan, predsednik ; Ivan Kralj, tajnik; Frank S v i gel i. blagajnik; vsi na Box 227. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu na Garrett, Pa.
Društvo “Jedinost” št, 7 Cla-ridge. Pa.: Matija Regina, predsednik ; Anton Pintar tajnik, Box
315; Lovrenc Bitenc blagajnik, Box 435. Seja vsako nrvo nedeljo v mesecu na Claridge. Pa.
Društvo “Planinski raj” št. 8 Primero, Colo.:	Andrej Kocjes,
predsednik, Box 451; Mike Krivec tajnik, Box 324; Frank Slanovič blagajnik, Box 452. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Društvo “Zavedni Štajerc” št.
9	Jahnsto n, Pa.: Martin Zupanc predisdednik; Martin Span tajnik, 266 Baron Ave.; Jurij Koos blagajnik, 266 Baron Ave. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri g. Jurij Koos, Johnstown, Pa.
Društvo “Jasna Poljana” št.
10	Brownfield, Pa.: Ivan Gregorčič predsednik, Box 51, Lemont Furnace, Pa.; Ivan Gorše tajnik, Box 58, Brownfield, Pa.; Ivan Stritar blagajnik, Box 6 Brownfield, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu na Brownfield, Pa.
Društvo “Zarja Svobode” št.
11	Dunlo, Pa,:	Frank Bavdek,
predsednik; Frank Kaučič, tajnik, Box 191; Frank Doles blagajnik, Box 241. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu, Dunlo. Pa.
Društvo---------št. 12 Heil-
wood, Pa.: Frank, Puntar, predsednik: Josip Volčanšek. tajnik; Josip Tomazin, blagajnik. Vsi na Heilwood, Pa.
OPOMBA.
V šlučaju da opazijo cenjeni društveni tajniki pri mesečnih poročilih kakšne pomankljivosti, prosim da mi blagovolijo to naznaniti, da se stvar popravi v prihodnjem mesečnem poročilu.
Z bratskim pozdravom!
Ivan Pajk, glavni tajnik.
Lock Box 328 Conemaugh, Pa.
DOPISI.
DeKalh,, 111. 10. junija 1909.
Prosim, kadar bodete imeli kaj prostora v našem priljubljenim listu “Glas Svobode’’, natisnite teh par vrstic, da bodo vedli bralci tega lista kako se nam tukaj godi.
Tukaj v DeKalb delamo sedaj še zadosti dobro, posebno v tovarni Steel & Wire Co. smo začeli delati še celo ob nedeljah zvečer, po druzih tovarnah pa tudi’ .po celi teden. Delo se pa ne dobi lahko, ker je raznega naroda veliko tukaj, zato tudi ne svetujem sem hoditi zaradi dela. Takisto svarim vise rojake, da ne poslušajo takih, ki vas silijo semkaj in posebno v “G. N.” pišejo, da se delo lahko dobi. To je gola laž, to delajo sama svetohlinci, ko imajo tu novo društvo sv. Pavla, da bi bolj napredovalo. Pa se jim 'bolj na slabo olbrača in k malo se jim bo nit u-trgala ter bo društvo sv. Pavla v “taft” šlo. Blagajnik in tajnik sta že sfrčala, predsednik pa tudi že komaj sedi; mislim da bo tudi kmalu po vodi splaval, se ve, potem pa morajo tudi ostali za njim potegniti. Prav lepo za vas svetohlinci; kakor ste nam jamo kopali in našemu društvu, tako bodete vi kmalu notri padli. In tudi to vas opozarjam, da se ne bo več kaj taeega slišalo iz vaših ust, kakor se je zadnjič da smo na naši strani anarhisti, potem se š? kaj več izve od vas, za sedaj pa naj to zadostuje ; 'bodem pa drugič še kaj povedal, 'kadar bode voda vse vzela.
Želim S. N. P. Z. mnogo novih članov, tebi '“Glas iSvobode’ pa veliko na roču ik o v- p retfplačn i k o v.
Član dr. Br.
McQuire, Colo., 11. junija 1909.
Dovolite mi v našim listu malo prostora, da naznanim .smrt našega rojaka Janez Rnez-a. Prišel je bil 29. avgusta 1908 semkaj iz Frontenac. Kansas, in od tistega časa je bolehal ,pri meni do 24. septembra. Prosil me je da bi rad šel v bolnišnico, ali denarja ni imel, toraj mi ni nič preostajalo, kakor da sem začel kolektat zanj, da srno ga v bolnišnico spravili, kjer je živel do 6. oktrobra 1. 1. — Janez Knez ni spadal k nobenem podpornemu društvu; rojen je bil 2. maja 1874 v Šungerju št. 10, Št. Jur, občina sv. Križ pri Svibnem. okraj Krško. Pokopan je na katoliškem pokopališču v Pu.eblo, Colo. Naj mu bo. lahka zemlja v tujini.
To je zopet žalosten vzgled za tiste rojake, kateri še niso pri nobenem podpornem društvu; kaj takega čaka v slučaju bolezni ali ¡pa smrti skoro vsacega. Mi imamo tukaj novo društvo pripadajoče k S. N. P. Zvezi v Chicago, 111.; toraj rojaki pristopajte v društvo bolj, ko mogoče, ker nobeden ne ve kje in kadaj ga čaka nesreča, ali ,pa smrt.
Pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike. Tebi Glas Svobode pa želim obilo uspeha in napredka.
Anton Lah, I. tajnik.
Elizabeth, Pa. 7. junija 1909.
Kot stari naročnik pošljem Vam naročnino za celo leto v znesku $1.50. Pošiljam Vam jo že v petič, kar z veseljem storim, samo nekaj pogrešam in to je ko od vsih krajev se berejo dopisi, samo iz tukajšnjega ne. N e ve m ali je tako malo somišljenikov tu ali kaj je vzrok. Da je tu -dosti kimoveev to mi je znano.
Kar se dela tiče, je prav slabo; če je ravno vse polno »dobljenih lukenj premogovnih rovov, dela se le po 2 ali 3 dni na teden, največ roivov ¡pa stoji ali spi. Potem se pač razume, da če ni dela ni denarja, če pa denarja ni pa tudi ni jela.
Prosim g. urednika od na vi-dezno tercijalskega lista G. N. če je že dobil tiste usmiljenke iz starega kraja, se. mu priporočam, da bi jih meni poslal en par. Jaz stojim na farmi, imam dosti dela. Slišal sem od rojaka ki mi je pravil, da je v omenjenem listu priporočena fehtarija; če jih želi sem zakaj jih pa sam ne dobi.
Pozdravljam vse rojake širom Amerike, tebi “Glas 'Svobode” pa želim obilo naročnikov in predplačnikov.	K. V.
La Salle. S. junija 1909.
Dne L junija je umrl rojak Martin Klemenc, doma iz Oštrca pri Kostanjevici; bolan je bil na pljučnici. Omenjeni je delal v
Dr. Richters
če trpite na revmatizma ki vam povzroča več-
D.bokSi“j* Pain-Expeller.
Ozdravel vas bo v kratkem — in če se boste z njim drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas ozdravi popolnoma. Hranite eno steklenico tega leka vedno v hiši. Zdravilo je dobro za revmatizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih in na členkih, zobobol in nevralgijo.
V vseh lekarnah po 25 in 50c. Pazite na sidro na steklenicah.
F. Ad. Richter C& Co.
215 Pearl St.
NEW YORK.
premogovem rovu v Berry, ter je bil predsednik tamošnje lokalne unije. Kakor se sliši, jc zapustil precejšno svoto, katera naj se porabi za pogreb, ostanek pa za maše im v podporo trotov.
Tisti ki je bil prizadet V zadnjem dopisu se strašno togoti ter išče raznih sredstev, da bi dal dopisnika zapreti. To bi bilo fino, potem bi prišli vsi n jegovi grehi pred sodnijo, ker jih lahko s pričami dokažem.
Dne 7. t. m. sta stopila v zakonski stan in sicer Zvonko Kralj z gospieo F. Drobnič in Rado Marc z gosp. Anico Cunk. Bili srečni ! 'Pozdrav čitateljem “Glas Svobode”.
Poročevalec.
Virden, 111. 7. junija 1909.
Prosim da priobčite teh par vrstic v našim listu “Glas Svobode”; ¡ker tudi jaz bi rad poročal znancem, kako se nam par tukajšnjim Slovencem godi. Kar sc dela tiše se če dalje le ¡boljši časi bližajo; v začetku spomladi smo delali po 3 do 4 “šihte” na teden a sedaj pa komaj 2 do 3, in v o-kolici se niti toliko ne dela. Na primer v Springfieldu so do malega vsi rovi zaprti, to imajo pač dobre čase; nič druzega jim ne manjka, kot “božje” hiše ali cerkev, da hi se hodili, ali se bojo hodili v njo hladit.
Kmali se bo slišal glas, kako smo si složnji. kako krasno stavbo smo si postavili; toda samo tega ne 'boš slišal, koliko se je kje na-beračilo, vse to bodo že vse sami naredili. Tako ravno včeraj 6. junija so se tudi na nas Virden-čane spomnili, da je tukaj nekaj grešnih duš, ter sta prišla dva beračit, da ne bi nas ta rogati vzel. Imela sta pa pra,v malo zaslombe v našem mestu; eden se je kar po-korajžil in prišel 'k našem društvu, ko smo sejo imeli, pa .mislim da niti za žvenkel k ta malemu zvončku ni dobil od svoje stranke sicer pa jih je tudi krepke slišal a za nje porajtal tako ni nič. iSe ve, njemu se gre, da bi prišel za mežnarja, posebno sedaj, ko so izvrstni časi, posebno v Springfieldu. Pa naj bi 'kdo rekel, da je hudo na svetu!
Pozdtav Vsem naročnikom Glas Svobode.	F. Peterlin.
Johnston City, 111. 6. junija 1909.
C it am v našem' vrlem “Glas Svobode”, o uradnikih glavnega odbora S. N. P. J. 'Se ve, Prole-tarčar pravi da “Glas Svobode” laže, ali temu ni tako. ker prepričan sem, da “Glas ¡Svobode” resnico piše, obratno pa Proletarec laže da se poštenemu človeku kar gabi.
Da “Glas Svobode” resnico piše, hočem cenjenim čitateljem “Glas Svobode” posebno pa sobratom, to je članom S. N. P. J. naznaniti kako se članom našega društva spadajočega k S. N. P. J. godi.
iPolpisani sem. 'bil 35 dni bolan in je že 2 meseca minulo od kar je naš tajnik ¡bolniško nakaznico na gl. tajnika odposlal a denarja še danes ni od .nikoder; pisal je bil naš tajnik na Kržeta, kaj je s zadevo, on je pa odpisal, da je že dolgo tega kar je “chek” sem poslal a tu sem ga ni in ne denarja. (Op. ur. Glavni tajnik nima nobenih chekov pošiljati, to je stvar glavnega blagajnika, tedaj Frank Korce v Cleveland, O. On ima z denarjem opraviti in ne Krže, Sicer pa opozarjamo na razkritje g. Plazzotta v “Glas Svobodi” z dne 16. aprila t. 1. št. 16).
Meni se vidi cela stvar zelo sumljiva, in dozdeva se mi, da se bo1 zgodilo, kakor se je ¡zgodilo z društvom “Spoznanje” št. 72, ko so člani začeli zapuščati društvo in IS. N. P. J.
Za danes toliko, ter pozdravljam vse svobodomiselce po Ameriki posebno pa naročnike “Glas Svobode”.
Anton Fisher.
Mesinski potres in božja sodba.
V Stuttgartu izhajajoči socialno-d.emokrationi “Beobachter” je primerno obsodil postopanje nekega tamošnjega gimnazijskega profesorja, ki je označil mesinski potres za božjo sodbo, ker so imeli prav takrat v Mesini svobodomisleci večje zborovanje. Razžaljeni katehet je tožil urednika, ki ga je pa sodišče oprostilo, češ, da se je “Beobachter” gibal v mejah dovoljene kritike: s tem je sodišče obsodilo ta način verske vzgoje, ki špekulira na neumnost ljudi i.n ki' ga tudi naši klerikalci kaj izdatne prakticirajo, kot ne-pedagogiški in nelogičen.
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja tel canal 1386
Frank Gregorič
priporoča rojakom-prijateljem 8Voj fino urejeni
SALOON
na 101 Main St.. LA SALLE ILL.
Ali ste že ponovili naročnino na ‘Glas Svobode”?
Podpisani naznanjam
Slovencom in Hrvatom
da točim v svoji^Tf—TUlÏ
zraven Atlas pivovarne razven dobre Atlasove pive MAGNET tudi najboljša Californijska vina ter izvrstne rakije, in sicer na
680 BLUE ISLAND AVENUE
Nadalje postrežem s prostim mrzlem in gorkem prigriskom dopoldne in popoldne, a opoldne dajem izvrstno kosilo za I5c s kozarcem pive ali vina.
IG. F. HALLER, lastnik
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.
v	NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO	
		
PARNIKI PLUJEJO IZ NEW YORK A:
Oceanic..... 16. junija 1909
Mar. Washington 23. junija ’09
Argentina........7. julija 1909
Alice............21. julija 1909
“Laura in “Alice” sta nova parnika na dva vijaka. “Francesca” in “Sofie Hohenberg” sta ravnokar zapustila 1'adjodelnico ter sta najnovejša in jako elegantno opremljena.
Naša pristanišča so: 1®?* Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko—REKA Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovanapristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence........30.000 HP La Lorraine........22.000 HP
LaSavoie...........22.000 HP La Touraine........20.000 HP
Chicago, nov parnik....9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak Četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE V/. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
P
Pl	I t\ Vf I ICedoVam zamore v slučaju bolezni
52	fi V O M l\ I Z jamčiti, da Vas bode hitro in uspe-*0 sno popolnoma ozdravil? Nikdar kaki Medical Institut, *0 kateri se skriva za imenom že pred več leti umrlega zdravih nika. ter Vam ponuja ničvredne zdravniške knjige, samo da 5^5 izVas izmami čim več derarja, temuč samo izkušeni in vestjo ni zdravnik, kateremu z mirno vestjo lahko zaupate svojo ¡gj bolezen v zdravljenje in to je jedrno samo naš zdravnik
1 Dr. J. E. THOMPSON
GLAVNI ZDRAVNIK IN RAVNATELJ SLOVEN. ZDRAVIŠČA V NEW YORKU
Dr. Thompson je na zboru od več stotin zdravnikov ^ dokazal, da lahko bolnika ozdravi, brez da ga osebno pre-(gj gleda; njemu zadostuje natančni opis bolezni v pismu, ako-jgj pram je bolnikod njega še tako oddaljen. Njegova izkuše-jgj nost v zdravljenju Vam GARANTIRA» da Vas zamore jgj ozdraviti in ako bolehate naj si bode na kateri koli aKutni, ¡53 kronični, zunanji, aii notranji bolezni, kakor tudi kateri koli moški, ali ženski spolni tajni bolezni.
| ZDRAVLJENJE VSEH SPOLNIH BOLEZNIJ OSTANE STROGO TAJNO
*0 Dr. Thompson Vam jamči z» popolno ozdravljenje sledečih boleznij:
® Revmatizem; vse akutne in kronične bolezni želodca, srca, ušes, ledic, prs, jeter, mehurja; nervoznost; vse živčne bo-5^} lezni; neuralgijo; kilo, ali brali; zlato žilo; božjast; vode-nico; posledice onanije; triper; šanker; sifilis; impotenco in (gj polucijo;vse ženske spolne bolezni: neredno mesečno čiščenje ¡gj beli tok; padanje maternice; n eplodo vi tast vse kožne belezni: ¡gj srbečino, lišaje, hraste, rane, mazule po obrazu i. t, d,
Zakaj zdravi Dr. Thompson z takim uspehom? Ker Sgj ne izdava denarja za ničvredne zdravniške knjige, temuč samo za najboljša in najuspešneja zdravila.
Ako ste torej bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, in Vam je zdravniška pomoč neobhodno ^ potrebna, ter ako želite v kratkem in to popolnoma ozdra-jžEJ vit, tedaj se pod nikakim pogojem ne obračajte na kake nii-{gj vredne Medical Institute, marveč poverite samo izkušenemu ¡gj zdravniku svojo bolezen v zdravljenje, za to natanko in ob-¡53 širno opišite svojo bolezen, kako je ista nastopila in se raz-¡gj vijala, ter pismo na to pošljite edino le na:
j|	Slovensko Zdravišče
1 DR. J. E. THOMPSON
^ 342 W. 27th St, New York, N.Y.
53
54	Uradne ure so: Ob delavnikih od 10 do 12 in od 1 do 5 ure popolndne. V nedeljo in
SBl	prazdnikih od 11 ure do I ure popoludan.
23 rmTHD . Slovensko Zdravišče v New Yorku proslavlja to leto desetletnico svojejra
54 rULUn I obstanka in ob tej priliki bode slavni Dr. J. E. Thompson podaril lep spo-Jet min v dar. ter bode med rojake porazdelil 10,000 krasnih srebrnih uzlgalnikov Vsaki
IJS rojak, kateri poSlje nekoliko za poStnino potrebnih znamk (stempsov). dobi tako] ta
*9 krasen dar in to brezplačno. Pišite takoj danes in pisma nastavljajte na:
SlonleosKp ŽEdra-Višče. 34-2 W. 27. Sl.. JVebu yorK.
---i—~
|*RAZ>
RAZNO IN DRUGO {
Belgijski kralj Leopold je prodal kraljevo abirko slik za 13 milijonov frankov. Največ, in siic-er za 9 milijonov, so jo pokupil A-merikanci.
Zažgali so neznani zločinci v Kniču več voz streliva in dinamita, kateri so .bili na potu v arse-nal v Kragujevac. Ko se je strelivo užgalo, je nastala grozna eksplozija, pri kateri je bilo 6 oselb težko ranjenih, štirje pa na mestu uibiti in raztrgani.
Parlament se podira. — Padel jie nad' nekim hodnikom v dunajskem (parlamentu velik del stropa. K sreči ni bilo nikogar na hodniku. Pregledali in preiskali bodo radi tega konnisijonaino celo poslopje, kar se. še ni zgodilo, odkar je zidano.
Ulegli avskultant. V Lvovu je .pobegnil sodni avskultant dr. J. ¡Potob inski. Dokazali so, da je dobil to mesto s ponarejenim spričevalom za'državno skušnjo in s ponarejeno doktorsko diplomo.»— nadjal si je tudi napačno ime Polubinski, piše se namreč J. Parti-ka, in je sin nekega čevljarja iz Krakova, kjer je dovršil 6 razredov gimnazije.
Razletela se je velika parna cev v plinarni v 'Chariottenburgu na Nemškem. Šest oseb je težko, več lahko ranjenih.
Čudna vas. V vasi Hamor pri Miskolcu na Ogrskem so od aprila sem kar zapored umirali moški in ženske. Zdravniki so vedno konštatirali zastrupljeni e, a niso moo-li dognati, odkod. Končno sta d’nž’. pravtdništvo in sodnija vzeli stvar v preiskovanje in dognalo se je, da so vsa živila v vasi zastrupljena. Ko so začeli dobivati vsa živila iz drugih vasi, so smrtni slučaji prenehali. Zadeva se preiskuje dalje.
Samomorilec si naroči pogreb.
741etni bogat veleposestnik v De-brecinu Jože iSuhajda je napravil oporoko, naročil pri pogrebnem .društvu pogreb za 1500 K in sa radi neznanega vzroka .ustrelil.
Nesreča v gozdu. Pri sekanju dreves v gori Kamniku pri Grižah na Štajerskem je padla zasekana smreka na 211etnega Štefana Go-milšeka ter ga na mestu ubila. Zapušča osamelo mater vdovo, kateri je bil edina podpora.
Pomiloščenega admirala Steslja so morala iz petropavlovske tnd njave odnesti v nosilnici, ker so imu' ohromele noge. radi velike vla
ge v jeei.
Ker je bil protipapeževec. Med
nadškofom in kardinalom Puzyno in poljskimi vseučiliščniki v Lvovu je nastal oster konflikt, ker kardinal neče dovoliti prenosa kosti pesnika Julija Slo vaškega na AVavvce, češ, da je bil ¡Slovvaeki — protipapeževec.
Strašen zločin v sanjaih. Y Kraševcu v iSrbiji se je naznanil kmet Subovič ¡policij i, da .je v sanjah u-moril svojo mater. V noči je sanjal, da napada neka zlobna žena mater in ji je šel s sekiro oborožen na pomoč ter ubil zlobno ženo Ko se je zjutraj prebudil, je našel svojo mater zraven sebe mrtvo. Na podlagi zdravniške izpovedbe in vsled pomanjkanja vsakega drugega dokaza krivde so ga izpustili.
Priseči ni hotel potrjeni vojaški novinec tipograf J. Picthl v Klad-nem na Češkem. Izjavil je, da prisege s stališča svojega verskega naziranja ne pripoznava. častnik, ki je vodil nabor, se je zadovoljil s tem, da je Pichl ostal v sobi, med tem ko se je čitala mana dolgočasna in duhomorna vojaška prisega.
Klerikalni župan — slepar. V AVeinburgu na Štajerskem so zaprli ‘klerikalnega župana Alojzija Leberja, ker je občino osleparil za več kot 1700 kron. Da bi zakril svoja sleparstva, je uničil vse računske zaključke. Daši je že dolgo časa smrdelo, se oblasti temu klerikalnemu petelinu, niso upale stopiti na prste, ker je imel močno zaslombo v klerikalnem poslancu Hagenhoferju. Ko je bil škandal le prevelik, je zagrozil o-krajni zastop, da odstopi, če n napravijo Kebrovim sleparijam konca.
Šolo za odrasle slepce je dovolila ogrska vlada v Zagrebu. Sprejemali bodo zastonj odrasle slepe moške in 'ženske in jih učili brati, pisati in izveŽbali v roraktičniem delu. s katerem' si tudi riepee služi lahko svoj kruh. — Šola je velike važnosti, ker so dosedaj vsprejemali navadno le mlade in
so bili stare ji ali pozneje oslepeli brez vsake pomoči izročeni izključno skrbstvu sorodnikov ali javni dobrodelnosti.
Duhoven — ropar. Turški duhoven v Orehovci v Bosni Hamdo Orač je zvabil trgovca Patkoviča v bližnje pogorje, da bi izkopala nek zaklad. Nalagal ga je, da mora Palfcovič nesti s sabo zlata, kolikor ga more dobiti, katerega postavita v obližju zaklada, kot- vado za hudiča. On bo nato kopal, duhoven pa molil. Ko je Patkovič skopal že tak jarek., da zadostuje kot grob za človeka, napade ga nesramni duhoven od zadaj, pobije z lopato, vrže v jarek in zagrebe. Nato gre mirno s trgovčevo vado domov, plača nekaj dolga in spravi ostanek. Ker je pa kupec kljub duhovnovi prepovedi ženi o kopanju zaklada povedal, je ta zadevo naznanila, nakar so truplo dobili in duhovna zaprli.
V Mirni na Dolenjskem je župnik Anton Kocjančič dal napraviti desko in jo na več metrov dolg tram pribiti. Dva možaka sta imela dovolj dela, da sta postavila tram na najbolj očitnem, kraju pred' vhodom v župnišče. Zdaj se ne npa nohen f a rman v župnišče, 'ker j.e na deski z debelimi velikimi črkami zapisamo: “Pozor! Prepovedana pot.” Ta deska bi bila prav nam-estu, če bi stala vred' peklenskimi vratmi, pred župnišče pa pač ne spada. Ako se pastir boji ovac -— kako jih more potem pasti? To je toliko boli obžalovanja vredno, ker so klerikalne ovce popolnoma podivjale in neče jo .pastirja nič v.eS ubogati. In v takih razmerah se je letos enkrat slišalo s prižnice:	“¡Sli-
šim, da se splošno govori o meni, Kodjančiču, grda laž; a jaz vam povem: ni res, jaz nisem kriv —• že veste kaj.”
Župnik dr. Maurin na Igu ima
že zopet sitnosti s sodiščem. Dne
22.	maja jie udrl na Igu v tuj lokal in dejansko napadel nekega mladeniča in ga hudo pretepel. Arse> to zaradi nekega zalega dekleta. Napadene« je nekega dne spremljal dotieno dekle. Ko je to dr. IMaurin videl1, je prihitel iz Župnišča in se grozno razhudil, češ, da mu bo dotični mladenič “Ipunieo spačil”. Ko je mladi mož izvedel, kako je župnik nanj ljubosumen, ni šel več spremljat dekleta, nego se držal trgovine. V soboto je dotično dekle prišlo v ono prodajalno nekaj kupit in se tam malo zamuldila s kramljanjem. Župnik je vse to opazoval z okna. Popoldne je šel mladenič nekaj iskat v svojo sobo. 'Tedaj je prihrumel župnik za njim, zaprl vrata za seboj in zgrabil svojega tekmeca za vrat. Suval ga je, ga pretepal im po obrazu praskal ter šele odnehal, ko so prihiteli dragi ljudje. A jeza ga še ni minila klel in zmerjal je župnik tako, da se je kar bliskalo. Stvar pride seveda pred sodišče in tedaj bo pri lika, o njiej kaj več poročati.
Zaprli so v Kečkemetu denarnega ag&nta Žida Lowinga, ker je zažgal veliko stajo, v katerej je bilo nad 2000 ovac, da bi dobil visoko zavarovalnino. — Izdal ga je nek pastir, ki ,ga je med' zažiganjem opazoval. —
Shod katolikov v Insbruoku. — Odbor, ki je sklical v Insbruck z znanim katoliškim ipompom shod katolikov, je prosil mestni zastop, da bi ukrenil, da se ob priliki shoda razobesijo po mestu zastave. —Mestni zastop pa je soglasno to prošnjo zavrnil. Začenja se toraj že tudi po klerikalni Tirolski daniti.
Strašen vihar je razsajal te dni na Portugalskem. V Lizboni j.e či-tal takrat duhovnik mašo v namen, da bi ponehala suša, kar je treščilo v oltar, strela je ubila duhovnika in dve ženski. V cerkvi je začelo goreti. Ljudje so bežali iz cerkve ter ranili pri tem 30 o-seb.
Samomori gimnazijcev. Med latinsko pismeno nalogo se je ¡u-strelil v Cl erm ont-Ferrant 141etni gimnazijec Neni. (Na zvezku so našli mesto naloge napis: “Mori-turus vos salutat”. Preiskava je razkrila, da so se zgovorili trije učenci, da se ustrele. Prvega je zadela kocka Nenija. Ostala dva strogo nadzorujejo.
Škandalozne razmere v mona-kovski klavnici. V Monalkovem so prišli na sled' velikim hudobijam tamošnjih mesarjev. Klobase so iz-delavali iz usmrajenega konjskega in že .napol gnilega svinjskega mesa. V masti so dobili nebroj črvov in v solnicah mesto kuhinjske živinsko sol. Več mesarjev' so zaprli.
Italija se oborožuje. Laška vlada je naročila pri jeklarnah v Terniju 18 jeklenih okloDnih stolpov, katere razdeli -po vzhodni meji. —
Delavski svet. Delavski svet se je v svoji plenarni seji pečal z zakonsko predlogo o volitvi delavskih odborov in uvedbi rudarskih zaupnikov. — Rudarski svetnik Bauer je izjavil, da nima načelnih ugovorov proti delavskim odborom in zaupnikom; zlasti mu u-gaja, d.a ostanejo zaupniki i na-' dalje v službi, ker jim bo zelo o-lajševalo delovanje, graia pa, da zakonski načrt združuje obe instituciji, kajti kvalifikacija za delavske odbore in zaupnike je .povsem različna. Sodrug Jarolim je omenjal velike nevarnosti v rudnikih, ki se je treba ž njimi boriti z vsemi sredstvi. Rudarji zahtevajo že leta in leta uvedbo rudniških nadzornikov, ki pa bodo mogli le tedaj uspešno vršiti svoje naloge, ako uživajo zaupanje delavstva. Tega pa zakonski načrt ne obeta. Sodrug Beer povdarja, da je rudniško nadzorstvo stvar delavskega varstva, dočim je tendenca vladne predloge ta, da gre rudniškim baronom na roke. A' nadaljni debati predlaga sodrug dr. Karpeles, da nai delavske nadzornike, k:i se morajo podvreči skušnji usposobljenosti, voli delavstvo samo, plačuje pa naj jih država. Predlog je -bil z večino glasov ^prejet; vladni načrt je bil vrnjen rudarskemu odseku.
‘ ‘ Rdeči Prapor. ’ ’
Nagovor gospoda stotnika na odhajajoče rezervnike. “Allgem. Zeitung” donaša iz nekega poljskega mesta naslednji avtentični slučaj: Rezervisti, prisedli iz Bosne, bi morali biti odpuščeni domov. Poveljnik ene stotniie jih je ukazal poklicati predse, da bi jim povedal, kaj imajo storiti .po prihodu v rojstne kraje. Suhi in popolnoma utrujeni stoje vojaki v vrsti in radostno pričakujejo trenutka, ko se bodo mogli odpeljati do svojcev. Z napetostjo poslušajo torej, 'kaj jim bode pan-kapetan poviedzal. — “Jeder Reservist ist verpflichtet, sich binnen 14 Tagen nach der Ankunft in den Aufenthaltsort beim Ge-meindevorstande zu melden!” Ta ukaz je moral stotnik vojakom raztolmačiti v njih maternem, jeziku. Od konca je že še nekako šlo v vojaški poljščini — a ko je doseli do besede “'binnen” pa vpraša narednika: “Sie, Feldwebel, was heisst .auf polnisch “bin» nen”? — “Ich melde gehorsamst “bueele” — 'Herr Hauptmann.” —- “No, also: “Vsak rezerfist je dolšen se meldati “buček” štirinajst d'an.” — iSie, Feldwebel, was. heisst .polnisch ‘‘Gemeindevorstand ”? — “Pokorno javim, “načelnik gminy” — panie kapi-tanie,” je odgovoril narednik. — “Na. also jetzt weiss ich alles:” —- “Vsak rezerfist je dolšen bu-čele štirinajsti den zamefdovač (javiti) u svoje.go načelnika od komina (dimnik)!” “Rozumia-la?” vpraša stotnik pred njim stoječe vojake. — “Nie! panie kapitanie, nijeden nie rozumial,” je odgovorila cela stotnija! — “'Goveda vi vsi,” reče stotnik, “še svojega lastnega narečja ne razumete!” — Tableau — a brez komentara!
Advokat — slepar in defrav-dant. Pred dunajskim porotnim sodiščem je stal odvetnik dr. Quittner, obtožen zaradi poneverbe in goljufije. Dokazalo se mu je, da je ponarejal menice in da je s takimi gnilimi menicami oškodoval svojega brata in druge .poštene ljudi, ki so mu zaupali, za
350.000	kron. Vzlic temu ga je porota spoznala nekrivim in je bil le zaradi kride obsojen na 2 meseca zapora. Ta kričeči pravdo-rek občuti vsak pravno čuteč človek kot zaušnico, kot nečuven justieni zločin. Koliko ljudem-, ki so se le enkrat V življenju pregrešili, sodišče uniči eksistenco za vselej; tukaj pa, komaj da se je las skrival slejparju. ki ni druzega mislil k-ot na goljufijo! Tako oči-vidnega ekscesa razredne justice si ni zlepa dovolilo kakšno sodišče, kot v tem. slučaju dunajska porota. Da zaupanje v tako justice gine. ni čuda. Taki in po-, dobni slučaji n.e preminejo prej, dokler si ljudstvo ne osvoji sodišč. dokler bo pravosodje privilegij posestnih slojev.
Če bi bili vsi slovenski delavci naročniki na “Glas Svobode” bi bil ta najrazširjenejši slovanski list na svetu. Somišljeniki razširjajte ga!
pozor „ R0JAKI SLOVENCI!
V zadnjem času so nekateri zdravniki in zdravilca počela razpošiljati med rojake razne cirkularje, v katerih na najpodlejši način napadajo poštene dobre zdravnike in zdravniške zavode ter rojakom obljubujejo neka ničvredna darila, samo da jih izvabijo na svoje limanice. Zatoraj bodite previdni komu povferite zdravljenje Vaše bolezni, da ne bodete zastonj trošili \7aš težko prisluženi denar!
THE COLLINS
NEW YORK MEDICAL
INSTITUTE
prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zarod za Slovence v Ameriki, kateri je z novim letom izdatno izboljšal svoj kemični laboratorij ter pomnožil število zdravnikov, vabi vse one, kateri bolehajo ter so že morda zastonj iskali pomoči, da natanko opišejo svojo bolezen v materinem jeziku ter ta opis do-pošljejo zdravnikom tega zavoda, kjer se jim zagotavlja najhitrejša in sigurna pomoč.
Vestni izMšBiiI ziravailii, najčistejša in mh zdravila in najnižie cene!
Specialist za očesne bolezni, nosa, grla in ušes, kakor tudi za tajne spolne bolezni moža in žene. Vse ostale zunanje ali notranje bolezni se zdravijo najhitreje in z najsigurnejšim uspehom. Dobri chirurgic izvrši vsako, tudi najtežjo operacijo z popolnim uspehom.
Citajte nekaj najnovejših zahval:
SVETOVNO ZNANI MED. PROFESOR Dr. E. C. COLLINS, USTANOVITELJ COLLINS N. Y. MED. INST.
Collins N. Y. Medical Institute.
Mnogocenjeni gospod rdravnik!
Z veseljem Vam naznanjam prejem zdravil, katera so me popolnoma ozdravila. Krepkost se mi je povrnila, čutim se kot fant ter sem eden tistih srečnih ljudi, kateri življenje uživajo v popolni meri. Ne vem kako bi se zadostno zahvalil za posljana zdravila,katera so tako čudežno delovala ter me rešila mojih muk.
Mislim, da mi ne bode nič več treba, če bi se pa kaj primirilo, tedaj se nemudoma na Vas obrnem.
Bodite srečno pozdravljeni in uvirjeni spoštovanja Vam uda-n. ga
Peter Corafchich,
Box 101 Holly, Colo.
Collins N. Y. Medical Institute.
Cenjeni gospodje!
Naznanim Vam, da sem dobil zdravila v popolnem redu ter jih tudi točno po predpisanih navodilih rabil. Sedaj se čutim, da sem popolnoma zdrav ter ne potrebujem več nobenih zdravil,ker so te imele dobri in popolni u-speh.
Iskreno se Vam toraj zahvaljujem za posljana mi zdravila ter ostajam s poštovanjem
Vaš udani
Louis Kodelja.
Schuy Co , Wadesville, Pa.
Collins N. Y. Medical Institute.
Cenjeni zdravnik!
Ne zamirite mi, ker Vam nisem takoj odpisal; vzrok je namreč ta, ker sem precej oddaljen od pošte ter ne morem iti vsaki čas tja. Naznanjam toraj da se čutim sedaj zdrav ter nepotrebujem več zdravil. Objednem se Vam 1‘epo zahvaljujem za Vaš uspeh ter Vas bodem mojim rojakom priporočal.
Prosim Vas, da mi dopošljete jedno zdravi.no knjigo, če so že gotove.
Srčno Vas pozdravljam ostajo-joč Vam iskreni prijatelj
Jožef Turk,
Tacoma, Wash.
7AlfinPA T Pil TAFT l ako ste bolni ter Vam Je treba zdravniške pomoči, nikar ne odlašajte ZliliUIUlJ HUJAM , temveč takoj se z zaupanjem obrnite na zdravnike tega svetovno znanega zavoda, kjer se Vam zagotavlja sigurna pomoč. Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po novo
sr« “Človek a njegovo življenje in zn mr ««
postnih znamk.
žiteza!5centov
Ta knjiga obsega 240 strani ter je bogato okrašena z slikami, zato od neprecenljive vrednosti za vsacega rojaka. — Vsa pisma naslavljajte točno na sledeči naslov:
The Collins New York Medical Institute, 14^™Tv.
r».	■	■	a n er	n. i p	*-	...	'
Dr. J. J. McGLADE
Dr. J. F. COYLE,
zdravniška ravnatelja.
m
NAVARNO ZNAMENJE
Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja^ se počuti pred napadom, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je
POKVARJEN APETIT
kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate
TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO
To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode
pospešilo dober tek, popolno prebavljenje, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje.
Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želedcu, naj bo bolan ali zdrav. Urejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravilo.
UPRAŠANJE. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno «grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih,
Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju
JOS. TRINER,
616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
m
Jamčeno po tvrdki W. F. Severa Co., v smislu kongresnega sklepa o hrani in zdravilnih z dne 30. junija 1906.
Po kaki dolgostrajni bolezni pač ne najdete nebenega zdravila ki bi tako popolnoma ustrezalo raznovrstnim potrebam okrevan čevim, kakor ustreza

Njegovi vplivi na kri so boljši, nego kateregakoli druzega zdravila. Ta lek utvarja nova radeča telesca, dela slast do jedi, po-zvroča splošno zdravje, ne moti prebave, in olajšava zabasanost, To je varna, zanesljiva, krepilna tonika. Cena 75 centov.
*»•>•*P,,B „•.»(«M«*'*'* - " '****
«K PRICE.____*
“Popolnoma pripravljen sem spričati da je Severov Zi-vljenski Balzam najboljše zdravilo za želodčni katar, in zabasanost, ker se je izkazal zelo izdaten v obeh slučajih. -
Rabil sem poprej mnogo drugih zdravil, ampak nobeno ni pomagalo, dokler sem rabil Vašega Življenskega balzama. Iskre no ga lahko priporočam vsem, posebno Ustim ki trdo delajo.”	Steve Kionka, Box 235 Lafayette, Colo.
W.f.SEVERACO.
I •»■““""“TÜl
Itiwitiw»-101“-
za vse bolečine, ki zahtevajo vnanjega lečenja kakor revmatizem nevralgia griža bol v kolku vnetje prsnice bolezti v boku ali hrbtu, hrtna hromata okorelost na vratu in sklepih izvin-jenje otekline in telesne bolečine ti donese
zdelani nevrastenik potrebuje nečesa kar mu ublaži živčevje in uredi nečesa, ker ga okrepi in očtvrsti
je zdravilo ki mu koristi kolikor sploh mogoče. Za utrujene, možgane, slabe in zdelane živce, nervozne glavoboli, duševno potrtost nespečnost histerijo živčne bolezni živčno onemoglost i t. d., ga nima para. Cena $1.00.
rabljeno po navodu na steklenici. To je naj-b iljše vsestransko mazilo za domačo rabo. Vsaka modra mati naj bi imela steklenico te ga olja v svojem gospodinstvu. Cena SOo.
Ne sprejeti nadomestil
Na prodaj pri vseh lekarnikih
i Pijte najboljše pivo
Vsalk slovenski dëlaveo mora citati “Glas Svobode!”
Peter Schoenhoffen Brewing Go.
PHONE: CANAL 9
CHICAGO ILL.
HAJDI NI IZLET! NAJVECJA ZALOGA
poletnih čevljev in obuče najnovjšega vzorca kot rumene, bele, rujave i črnč barve, za nizko ceno, se dobi pri
M. Kara.
Detečji čevlji s barvanim površkom, s rumenimi ali rudečimi traki oziroma gumbi, so zelo po ceni ta mesec, samo 79c, manjše pa po 69c. Sandali za bose noge za dečke, deklice in otroke, v št. 2 in više, cena samo 49c za par. Čevlji za televadbo se pri meni dobe najlepši, par samo 50c par. Visoke čižme s šnurcami za tekanje i. d. 65c par. Vse druge vrste platnene čevlje, bele, črne ali sive barve prodajam po $1.50 in $1.00 par.
Karkoli potrebujete v letni obuči obrnite se na nas, ako hočete, da se Vam solidno postreže.
25c
Kupon
25c
Pri plačilu predložite ta kupon in vrnilo se Vam bo 25c, če kupite čižme v vrednosti $2.00 ali več. Glas Svobode—Samo za junij 1909
M, Kára, 760 S. Halsted St.
W. SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
624-628 Bine Island Avenue, Chicago
TELEFON CANAL 955
Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
John 0. Hruby
ÎR
589-591 So. Centre Avenue Chicago, 111.
»«e«
Priporočam veliko zalogo
pohištva
za spalne in jedilne sobe, preproge, astorje, Karpeti, otročji vozički itd., ter razno vrstno železnino, peči in drugih potrebščin.
i^NAJNIŽJE CENE“©a
Najsolidnejše blago“%5a
Krist irj rim.
CELIBAT,
keit. cerkev.
IMPORTIRAN TOBAK, prodajam cigare in cigarete, razne v rste piipe ter izdelujem in popravljam dežnike in pipe.
J. VOKOUN, 559 W. 18. St.
Edward Pauch
---- gostilničar---
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
Dobra Unijska Gos1ilna,kjer8e
dobi
mrzel in gorak prigri- |ftQ C CfflctflV zek. : Pod vodstvom JvJ« JlfljUIj
650 Blue Island Ave.
delikt Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
17 JEWELED
RAILROAD WATCH
Patentiran navijalnik, za možke ali ženske I8k SOLID GOLD filled z lepo Okrašenim dvojnim
pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne idelavcera na železnicah.
ClttYlXlU lin. Zicicuiunu
wAMCENA ZA 20 let.
'Za prihodnjih oO dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troSke, na pregled, in ako ni, kot „i, i,	se tu reprezetira NE
PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko
Slačaš $35.00 za ravno takšno uro ako io kupiš od omačega zlatarja. Posebno dobro I4k pozlaeeno verižico in p**ivezek darujemo z vsako uro. %
EXCELSIOR WATCH Co
SOB ATHENjCUNI B'LD’G, Chicago
(Nadaljevanje.)
Lahko bi dodali še kolone in kolone prepričevalnih faktov o ce-libatnem življenju duhovnov in nun, ampak mislimo, da smo za sedaj dovolj povedali. Če pa želite še več o tem čitati, pa si nabavite “Memoirs of Se i pi o de Ric-co” katere je zapisal j eden naj-pobožnejši in najinteligentnejši rimsko-katoliški škof in brez dvoma se Yam bo ostudil zistem, ki ga je vpeljala ona. cerkev, za katero ste mislili, da je tako sveta.
Rim je vpeljal celibat za duhovne, nune itd. in si je pridobil podložnike (?). Vprašanje j-e-, koliko stane Rim ta vpeljava? Pridemo tudi na to. Rim je učil' in še uči, d-a je celibat nezmotljiva u-vedba, vidi kako -grdo se je s tem zmotil in kake zle posledice so na dnevnem redu. in Vkljub temu, da bi rajši danes celibat odpravil, tega noče storiti, ker potem bi se reklo: Nezmotljiva rimska cerkev se je zmotila. Raj naj tora j stori? Nadaljuje s svojo trmoglavostjo, se- ve, ampak trpljenje svojih služabnikov se mora olajšati na. tak način, da ne bo dost škandala. Če n. pr. duhoven in kaka ženska grešita, bo ljudstvo gledalo na to, da se duhovna prestavi. Druzega se mu sicer ne zgodi. Ka j pa je z ubogo, zapeljano žensko? Taka 'ženska je v ljudskem očigl-edu o-sramočena za vedno, nieni stariši, sorodniki in prijatelji občutijo sramoto in dele ž njo ljudsko zaničevanje. Drugače pa je z duhovni, mnihi in minami. Kaj ni vendar možna v samostanu za ženske, za debelim, gluhim- zidovjem, kamor ne more človeško oko prodreti niti uho slišati, kjer so prebivalci straženi in nimajo nobene zveze s zunanjim' svetom, da ja ne bi skrivnosti -prišle med sv-e-t? Tako si je rešil Rim zagonetko o prisiljenim celibatu. 'Naravni nagoni celibatarjev se tam uitolažijo in svet o tem ue ve ničesar. Ali potem še dvomite, zakaj Rim ne izpusti mlade cvetke, vstopivše v samostan s nado ohranitve večnega1 devištva, med svet? — — “'Skrivnost naj ostane skrivnost” pravi ligurjanska morala, “in ma-kar teče kri.”
Tolika o efektu celibata med podložnim duhovništvom. -Sedaj se pa primimo papeža samega, kot poveljnika te celibatarske armade. ¡Sv. pismo, kakor smo omenili priporoča zakon vsi m in posebno še duhovščini. Sv. Peter, za katerega Rim napačno trdi. da je bi! njen prvi papež (iPeter še najbrž Rima nikoli videl ni. izvzemši kipa -paganskega boga Jupitra, katerega je Rim prekrstil za sv. Petra), je bil oženjen in njegovo- že no je baje Krist zdravil, to-raj papež sam bi moral biti predvsem o-ženj-eu ako se hoče držati po krščanskem nauku sv. pisma in sv Petra samega, toda papež postav; sv. pismo in Pet-ra v kot, se postavno -ne ženi in brani svojim podložnim duhovnom stopiti v zakon. Kakšni so zopet efekti. Ti so grozni in jasno kažejo pr opal ost, povzročeno s to pr-okleto, nekr-ščansko doktrino o celibatu. V dokaz naj vas referiramo na “Columbian Cyclopedia ’ ’ na poglavje “Alexander VI. (B-orgi-a) kjer najdete sledeče: ‘‘Aleksander VI. je vladal (kot papež) od leta 1492 do 1'503. On je bil naj slavnejši izmed osmih njegovega imena in tudi najinf-amnejši kar jiih je še živeto. Celo dobo svojega pohotnega vladanja ni zaničeval sredstev doprinašaiočih mu pohotnost, odobraval je krivopri-sežništ-vo, more-nje i-n zastrupljevanje. Njegovo pravo ime je bilo Rodrigo Lenzuoli, a ime Borgia je bil povzel po svoji materi. Rosa Vanozza, slavno-znan-a ženska radi njene lepote, mu je porodila pet otrok, od' katerih sta’ se dva, Caesar in Lucretia kosala z očetom v kriminalnem krvnem zločinu. Oh smrti Inocenca YIII se je povzdignil -na papeški -prestol, katerega si- je že- prej pridobil s flagrantnim podkup-om.”
V isti knjigi, zvezek IV. najdemo sledeče pod zaglavjem “Borgia”: “Caesar Borgia, sin papeža Aleksandra VI. je bil kralj pokvarjenosti ob času, ko je bil rimski dvor prizorišče vsih naj-pod-lejših zločinov. Vse kar mu je -prišlo v roke je uničil in dal usmrtiti svojega lastnega brata itd,” Papež Aleksander VI. je prelomil doktrino celibata in živel v
pobotu, a ni bil edini oanež ki je rimsko nezmotljivost s svojimi nesramnimi uganjanji naravnost po zobeh bil. Bili so tudi drugi papeži pred njim in za njim, ko j ih kaliber celibata se je lahko meril s Aleksandrovim. Tako n. pr. črtamo v zgodovini, da je imel papež Inoceneij (nedolžni) XIII. sedem otrok in vsacega s drugo žensko.
Potem kiaj naj bo naš sklep o rimskem celibatu?
Ženske samostane je bil prekrstil v hiše št. 13; razdrl je škofovsko in duhovniško čednost, slabo je vplival na papeže same in jih poglobil v prepad nečistosti in pohotnosti. In zakaj? samo -zato ker je Rim mislil, da njegov nauk je boljši kot' pa sv. pismo in je vpeljal celibat tam, kjer bi moral pri-po-ročavati zakon.
V toliko se je oddaljila nezmotljiva rim. kait. cerkev od Krista in njegovih naukov.
II.
RIMSKA INKVIZICIJA.
Rim naravnost trdi, Ida je ni on (rimsko-kat. cerkev) upeljal inkvizicije, ampak da je ta bila u-einek posvetne oblasti. Pa poglejmo si celo zadevo in vprašajmo se: 'Ali rim. kat. cerkev odah ruje inkvizicije? Ali je ravno ista cer-ker governirala iste in jih celo vpeljala? Na to vse lahko rečemo: Da, rimsko kat. cerkev i,e začetnica inkvizicij, rimska kat. cerkev je trpinčila, morila, ubijala in ropala nevernike in vernike — v večjo čast božjo itd. itd.
Rim se je posluževal inkvizicije za razne smotre, kakor na primer za podvnženje paganov, heretikov -ali protestantov, skušaje jih s strahom prisiliti k spre obrnem ju in -sprejetju te njihove vere. Inkvizicijo so vodili -duhovni ali škofje, kateri so se imenovali in-krizatorji. iNjjih nasilstva. krutosti in cini so bila prava satanska in ne človeška izmišljija, k-adar se je šlo za določiti kako se naj nesrečnika ali nesrečnico muči.
Rimska ideja j-e bila, da vsakdo ki se je postavil za svobodomiselnost, -ali ki je imel- druge Rimu različne doktrine, ali ki ni vrjeil Rimu in podpiral heretike -ali- protestante, ali bil celo sam heretik naj se tako,, d-olgo muči, -dokler ue izjavi pokornost Rimu. Grozno mučetnjie v javnosti naj bi pa bilo v svarilo drugim, da se ne pregreše ; če pa se rimski nevernik ni hotel podvreči tedaj je sledila smrt »a majgrozn-ejši način in sicer z-a kazen in zopet v svarilo trdovratnim paganom, nevernikom itd.
Da pa dokažemo, da je inkvizicija rimska institucija, da je rim. kat. cerkev inkvizicijo operirala in podpirala n-aj navedemo sledeče kvotaeije, katerih avtorji so dovolj prominentni, da lahko pre pričajo najbolj skeptičnega človeka.
Joannes De votus, principalna papeževa -avtoriteta v t.ej deželi, in katero delo je odobreno in po trjeno v Rimu, pravi, “Vzrok u-st-anovitve tribune, zva-ne inkvizicija, je bil ta : Začetkom j-e ozir. •so vsak škof v svoji škofiji, ali pa več škofov zbranih v provinci-jalnem zboru napravili inkvizicije o takih zmotah, ki so se pripetile v njihovih škofijah oziroma pro vincij-ah. Ko so pa nove zmote vsaki dan .prihajale na dan in se je število krivovercev čim vedno bolj -množilo, se je odločilo, da se postavi -stalni tribunal ki naj prežene te krivoverce, ko hitro se pokažejo. Ta tribunal je imel svoj se-d.ež v Rimu, kateremu so predsedovali papeži in zbor ali kongregacija kardinalov. T-a kongre gacija je vrhovna oblast -nad vsemi inkvizatorji vesoljnega sveta in nje o-blast moč in razsodj-e- je ko-nečno , nepramaglivo in neovrgljivo. (V svojih Institutions, zvezek 4. pod -poglavje,m “Inquisitors or Heretical (Pravity.)
Med papeži, kateri so učili inkvizicijo in v niče v an .je nevernikov, -ali so vsaj isto odobravali, so ! sledeči :
Honorius (1216) j,e objavil predlog, v katerem je odobraval- uničenje krivovercev. Inoeent IV. je -dal odpustke vsim onim, ki se u-del-eže krusadie za uničenje krivovercev.
Urban IV. je izdal bulo pa-nežko nismo na Vse inkvizatorje s poukom za uničenje krivovercev (Extermination Vulpeculis) .
-Papeži Aleksander IV. Clement IV. Nikolaj HI. Ivan XXII. Boni-
faeij IX, Inoceneij VIH. Julij II, Levi X, Pavel IH, Pavel IV, Pij V. in drugi so na isti način odobravali inkvizicijo, kazen iu uničenje krivovercev, (čitajte “Ma-gnuim Bullarium”, ako se hočete' o tem prepričati.)
Zbor v Trentu pravi:	“Kteri
koli se predrzne misliti ali učili drugače, kakor tu določeno, n-aj bo pro-kl-et. Kdorkoli ne uboga, naj bo denunciran od ordinarjev in naj se ga pogubi kakor pred!-pi.suje zakon.”
Zbor v Toledo je doloiil: “Mi, sveti zbor, objavljamo sledečo obsodbo, ali odlok, ki je Bogu všeč, d-a kdorkoli od sedaj naprej podeduje kraljevi stol. <ra ne sme zasesti “dokler ne pri-seže, da ne bo pustil nobenemu živeti v njegovem. kraljestvu, ki ni katolik”. In nadalje zo.pet pravi: “Mi izobčimo in prekolnemu vsa krivoverstva, in obsojamo vse krivoverce, naj se kličejo po kateremkoli imenu”.
Gornje, kvotaeije so pač dovolj jasen dokaz, kedo je ustanovil- in pospeševal inkvizicije, kedo jih j.e in jih še odobrava in se jih poslužuje. Isti sentiment se j-e- obdržal d.o današnjega dne, toda Rim se ne -more teh sredstev v tem stoletju v taki meri po-služevati, kot se je tri ali- štiri stoletja nazaj, ko je bil še- bolj mogočen. Posluževal bi1 se inkvizicije tu v Zdr. državah, ko bi to bilo možno, ampak hvala previdnosti ljudstva, da temu ni tako. Zato se je pa papež prigodom svojega praznovanja. 74 rojstnega dne obrnil pismeno na predsednika Tafta, da podeli rim. kat. duhovščini posebne koncesije, katerih duhovščina do sedaj še -nima. Menimo pa predsednik Taft — po naziri-h rim. kat. cerkve — krivo-vernik -bo toliko previden, da se ne- bo dal papežu v zanke vj-e-ti.
Marsikdo -bi rekel, da katolištvo v Ameriki j-e tako malo, da se ga ni treba bati. Res je da je skoro 14. sedemnajstink ameriškega ljudstva druge vere in da je rimokatolikov samo 3—17. A cenjeni eitatelj se- pa grozno moti, ako misli, da tu v Zjed. državah ni sledu o rimski inkviziciji. Da, rimska inkvizicija je igrala tu že veliko vlogo, če ne javno pa tajno.
Poslušajte! Predno nadaljujem naj povem, -da me bo marsikateri imenoval lažnivca, po Zavertniko-vem in sosedovem načinu, a to nič n-e- de. Rimska inkvizicija je. pretrgala nit življenja Abrahamu Lincolnu — osvoboditelju sužen-stva! Lincoln, predsednik Zdr. držav, osvoboditelj sužnjev, po rimski ideji — krivoverc in svobodomislec — je bil žrtev rimske inkvizicije!
To se Vam zdi nevrjetno, kaj ne da?! In vendar j-e- tako. Počakajte, da va-m dam zgodovinske podatke, kateri, če- jih smatrat-e resničnim, vržejo krvav madež rimske inkvizicije na devetnajsto stoletje in katerega ne more- vsa večnost zbrisati. Na-iorei naj’ .pojasnimo. da Abraham. Lincoln ni bil rimo-katolik, toraj je bil v oči-gledu Rima pravi krivoverec. In n-a podlagi rimske teologije in cerkvenih sklepov, k-ate-re smo prej navedli, bi se ga smelo kaz-niti s smrtjo. Nadalje Abraham Lincoln je bil prvak civilne in verske svobode, katero črti Ri-m; kakor vidimo v encikliki papeža Pija IX, z dne 15. -avgusta 1846, ki pravi: Absurdna in zmotljiva doktrina ali besnost v prilog o-brambe svobodne -misli, je ena naj bolj okužnih zmot, je kuga, katere se j-e v državi najbolj bati’ ’. Ta enciklika je bil-a pisana devet lot pred zavratnim' umorom Lincolna, in kaže -mpezevo naklonjenost (?) naprami Lincolnu.
Ko je Lincoln kandidiral za predsedništvo je Rim takoj izdal ukaz na vse katolike, d-a glasujejo v prilog demokrata in tako porazijo Lincolna. Ta manever se je izjalovil in to je najbrž pripravil Rim in papeža, da so bili j-edni prvih, ki, so pod-ali prijateljsko roko Jeffersonu Davis in konfederaciji.
Lincoln je zmagal- vseeno in rimska simpatija s Juvom je prišla na — nič i-n- poslužil-a -se je druzega šila. Rim je proglasil Lincolna za krivoverca, za ren-e-gata in odpadnika (v resnici pa je 'bil boljši kristjan kot pa papež sam) in -na ta način ga skušal pripraviti ob dobro ime-, pred vsem obrniti nanj ljudsko pozornost.
(Dalje prihodnjič.)
	
“Jaz se nimam hranilne vloge.” « . Sramujte se, da morate to Ul l J priznati. Vsaka pomoč se Vam sedaj ponuja, da imate denar ali na obrestih ali na čekov- nem računu. Nasa banka je jfl odprta od 6. do 8. ure veter vsa —■— ko SOBOTO. Industrial Savings Bank	ial 2300 an Čepelka Iravnik OPERATER na češki univerzi v vši c. kr. vojni zdrav-letnimi izkušnjami v a Ameriki; zdravi za-vspešno in primeroma ravniške pomoči iskati Slovani naj se za-lasijo HALIA HALL, 18. in Allport St.
652 Blue Island Ave. ce^f.enz’d joči roja 3% obresti na vloge. Obču- upljivozg-je se v nemškem, češkem in poljskem jeziku. V T	
Delavec je opravičen do vsega	
	
Večina slovenski krčmarjev v La Si	lile, 111. EV”0. f, Peru, III.
toči ¡PEIR-TT P3. PERU BEER COMPANl Podpirajte krajevno obrt!	
r.
Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Bine 1 sl and Ave. & 19. ul.-
VLOGE 82,500,000.00
GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00
Prva 1« edina češka državna banka v Chicagi. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele
L sveta; prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police.	a
	”0 O		
V)	>		
1	a		
32	N		
>cn			
<V >u	c >u		
	LC	u	
>cn	05 L-	<v E	
• »	b/3		
V c	o	<	
”0 O	<-2	>	
a	• rH J*		
• >	cn		
a	C		
£	oj >		
	583 West 18th St.
	nasproti
	i S. A. imane
VELIKE
PRODA-
JALNE.
NA BLUE ISLAND AVE.
VOGAL 14. CESTA
NA NORTH AVENUE
VOGAL LARRABEE ST.
Terpežne obleke po zmernih cenah, hitra poštena in zanesljiva postrežba.
M02KE OBLEKE IN POVRŠNIKI
$12.50, $15.00, $18 $20.00 in $25.00
Popolna zaloga oblek za dečke
« $2.95, $3.95, $4.95 ^ do $6.45.
t
«

Najboljše klobuke po $2.00 v Chicagi prodajamo mi, kakor tudi tako imenovane zajčjake [Stetson klobuke. ]
KAKO SE POSTANE KRVNIK.
V L o dzu je živel mestno znan človek, velike postave, le,p. skoraj eleganten, in finisra vedenja. Bil je takorekoč vodilni duh one velike restavracije v središču mesta, katera je 'bila last njegovega strica. Cele dneve je ondi preživel, pil iz gosti in ponoči je ž njimi obšel vsa zabavišča v Lodzu. Pri takih prilikah igrati voditelja in v ženskinih družbah cele noči tratiti, to mu je bil najljubši posel. Edino z drobižem je bil cesto v navskrižju, ali strie mu je bil hvaležen in ni 'bil stikae na-pram svojemu ljuibljencu-strični-ku. Toda Breme! — tako se je stričnik imenoval — ni imel nikoli dovolj ter vedno se je bojeval z denarnimi zadregami.
'Tako je oriši» leto 11105 in ž njim revolucija. Do tja ni bil Bremel prijat el socializma; on je sploh prav malo zanimal za idealno strmljenje. Ali sedaj — “socialisti prevladujejo situacijo, imajo prvo besedo in ugodnosti rastejo od ure do ure.” Bremel je pričel premišljati; bili so vroči časi. Revolucionarna ideja je praznovala slavje, ona potrebuje samo novo orodje, nove ljudi, da se dejansko vresniči. Izbirčnosti ni bilo. Saj bila je le ena resnica in edina pot je vodila k nji. Bremel se je zglasil pri stranki in dal se je vpisati. Kmalu je znal na pamet .celi revolucijonarni besednjak in metal je z geslami le kar tako o'kolo sebe; bil je pristni re-volucijonarni “obersoci”. Kmalu je .avanziral in poverile so se- mu odgovornosti polne naloge. Njegov namen je bil dosežen. Na čelo cele skupine povzel je vrsto 'razlastitvi; kmalu v palačah boga-tažev, kmalu v tovarnah, bankah in raznih podjetjih. “Roke kviš-ko” samokres na senca ! — in deset tisoče ruibljev se je stekalo v strankarsko blagajno. Ali pa tudi ne. Kdo more vse tako natančno vzeti, kdo bo v takih nevarnih časih vse pregledal? Vso mesto se ga je balo; vse ga je udanostno pozdravljalo, ko se je v elegantnem. vozu, .gizdavo opravljen, s cvetlico v 'gumbnici, po glavnih ulicah vozil. Komaj da je od-zdravljal. Malomarni mahlej z roko. moral je tudi zadostovati, iNjegova moč je neizmerno nara-stla in njegov glas ie bil tolik, da je zadostoval, ako je v kak kraj .na deželi prišel, da se je samo prijavil, in vže je vse povprek bežalo, kar je kaj denarja imelo. Bil je iunak lepih žensk in božanstvo lahkoživcev, kateri so cele noči popivali. Denar mu je z lahka in nepremišljeno iz rok šel in njegova dobra volja mu je kipela kot šampanjec, ko je ga je pil. I-mel je vfeega, po čemur je dolgo hrepenel.
Tako je šlo nekoliko časa. Ali počasi se je pričela presenečena vlada zavedati ter zadobila pogum.. Policija je postajala odločnejša in začela je krotiti revolucijo. Bremel je imel preveč izpostavljen» stališče, da 'bi mogel nemoteno tako dalje živeti. Hotel se je 'rešiti in brzo odločivši, ponudil se je policiji za ovaduha. Na stotine ljudi je bilo vrženih v ječe vsled njegovega izdajstva. Zopet se je ljudstva strah poprijel, ker Bremel je priliko izkoriščal, da je z marsikaterem obračunal zasebne zadeve. Toda še vedno si B-remel ni bil zvest svojega življenja. Znalo se je. da kot član boine organizacije ni imel vedno čiste roke. Govorilo se je o njegovem tolovajistvu, a policija ni bila vzlic temu privol.ji, da bi. zadevo preiskala. Bremel je imel samo eno pot da se reši, moral se je storiti .policiji nepogrešljivega. Premišljal je o tem . . . No, v Lodzu ni bilo krvnika. Smrtne obsodbe, katere so se glasile na smrt na vislicah, morale so se nadomestiti s streljanjem'. Na leta se je čakalo če se bo kteri za ta posel prijavil, kateri je sicer dobro plačan : 50 rubljev za vsako eksekucijo, toda ni ga bilo; nihče ni hotel .posel krvnika prevzeti. Tu se ie 'Bremel prijavil.
Z plaščem ogrjen, z črno krinko pred obrazom, mirno in pripravljeno opravljal je svoj posel. Na stotine ljudi — bilo je leta 1906—1907 — mod njimi veliko njegovih prejšnjih sodrugav, spravil jih je na “oni” svet. Z nobeno mišico ni trenil pod 'krinko, z mirno roko je izvrševal odločilni trenotek. Včasih se je kakšen obsojicnec obotavljal, a Bremel jc os'orno zaklical vojakom, naj se podvizajo, ko jih še čaka veliko . . . veliko.
Nekoč so mu privedli lastnega svaka, katerega je bil on z navdušenimi besedami in z bliščočim zlatom v tolovajsko življenje zapeljal. Onemogle«, kdor se da zapeljati in kdor ne more več na-zai. Bil je zasačen in na smrt obsojen. Sedaj je 'bil prišel čas, 'ko 'si je Bremel “lavorike” njegovih dejajn stekel. Skrit .pod svojo krinko, približal se je' svoji žrtvi. En sam trenotek . . . dva para oči se srečata, obsojenec je spoznal svojega rablja. Osuplost se je zrcalila na njegovim obrazu. Še en trenotek .... in ni ga bilo več med živimi.
Mirnih korakov, glavo nekoliko povešeno, jc Bremel zapustil kraj moritve . . .
Napredek paroplovbe.
Za plovbo parobrodov iz Liverpoola v New York so rabili v letu
1840	(hitrost 8. 5 vozlov)	15 dni
4800	” 9. 5 ”	13 ”
I860	” 11—11. 5 ”	11 ”
1870	” 14.	9 ”
1880	” 15. 5 ”	8 ”
1890	” 17. '5 ”	7 ”
4900	” 23.	51/2 ”
4907		m ”
Iz	tega je razvidno, da	se je v
vsakem desetletju čas potovanja za 2 dini zmainjšal in vse kaže, da še nismo do meje mogočnosti dospeli, ker tehniki se bavijo s problemom da se .prevoz v treh dneh prej ali slej izvrši. Da se le ta hitrost plovbe samo na .zvezo med Evropo in Ameriko ne omeji, je samo ob sebi umevno. V tisti meri se prometna možnost zveze z drugimi deli sveta množi. To dokazuje napredek v celotnem, ladjem-premetu in predvsem pomnožitev ladij. Medtem ko je bilo leta 1820 na vsem svetu samo 6 parnikov, je narastlo število v letu 1840 na 116, 1860 na 820, 1900 na 12.289, tako. da se je v minulih štiridesetih letih število .parnikov pet-najstkratno pomnožilo.
Ruski politični “zločinci”.
Iz Pariza se piše: Zanimive izpovedbe je naredil pri .zaslišanju Rus Gripe, kateri j.e v Parizu .prijet zaradli atentata na načelnika politične policije v Moskvi, polkovnika pl. Kotten. Gripe je izpovedal da je polkovnik imel nalogo v Evropi propagando na-pram teroristom delati. On je k.omplot pripravil na predsednika Falliere, kateri se je imel izvršiti,, ko je predsednik v Nizzo potoval. Tudi po drugih deželah je polkovnik atentate nameraval, da bi evropske vladie do tega pripravil, da bi vse teroriste izgnale.
Pogodil jo ie.
Neki stari kmet, kateri se je v svojem življenju veliko tožarii, ležal je na smrtni postelji; zaprosil je svojo ženo, naj nošlje v bliž-ne mesto po ona dva odvetnika,katera sta ga v teku časa ob pol premoženja pripravila. Zena je željo moža izpolnila ter dala napreči.
■Po malem času sta odvetnika vstopila v bolniško sobo, pričakujoč kaj bolnik od nju .zahteva — ali bo oporoko naredil, ali mu kaj druzega na srcu leži.
Ko ju je bolnik zagledal šinil mu je po licu nasmeh in oči so se zažarele,: “Moja gospoda, prosim vsedita se eden na mojo desno a drugi na levo stran tik moje postelje. ”
Ko se je to zgodilo, reče: “Tako vi gospodje, imel sem še zadnjo željo na tem svetu, hotel sem umreti, kakor je umrl naš izveli-čar — med dvema lopovoma.”
To izpregovorivši, je umrl.
PONIŽNO VPRAŠANJE!
Usojamo se slavno upravništvo “Proletarca” v 'Ohicagi, 111. na 587 :S. Centre Ave. ponižno vprašati, kako to pride, da se list “Proletarec’”, kateri vsaki torek izide — ako ga tiskarna ne kon-fiseira — v New Torku prej čila, kot ga mi dobimo vzlic temu, da smo le nekaj blokov narazen?
Razven enkrat, pred 3 ali 4mi tedni, dobimo navadno “Proletarca” še le v četrtek, ko se “Glas Svobode” že tiska. Prosimo zakaj to? Ali se boje 'gospodje v uredništvu omenjenega lista za takojšnje lopute? Prosimo, nikar se bati in pošiljajte nam redno list, d'a ga v sredo dopoldne dobimo, potem Vas bomo čislali kot junake. kateri znajo nekaj prenesti.
Uredništvo “Gl. Sv.”
Listu v podporo.
Tri zbrani socijalisti v DeKalb, I'll. $100; Joe Zakrajšek, 25c.; L. Volante, 50c.; John Šmalc, 50c.
Í POZOR, SLOVENCI!
Od 1. junija 1908 do 1. marca 1909 sem prodal zemlje za 92,760 tolarjev
54 Slovencev je tukaj naseljenih in vsakdo je dobil, kar je kupil. ,
Slovenci, ako hočete svoj dom, kupite zemljo v lepili krajih in po ceni. Pridite sem in oglejte si naše kraje
Jaz ne prodajam lastno zemljo, ker je nimam, pač pa zastopam 100.000 akrov zemljišča različnih posestnikov, od katerih se neposredno kupi zemlja.
Vse posestne pravice na razpolago, predno se en cent
plača.
Obdelane kmetije in gozd od 40—25,000 akrov skupaj. Plačilni pogoji najlažji.
F. GRAM, Naylor, Mo.,
Clan državnega naselnlškega urada.
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
580 So. Centre Ave., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval In pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
V TISKU JE ZANIMIVA KNJIGA:
Krvava noč v Ljubljani.
Zgodovinska narodna drama s petjem v štirih dejanjih. V isti knjigi bode tudi povest iz življenja ameriških Slovencev:
NAJDENO SRCE.
Cena knjigi 40c- zastari kraj K 2.00 — sprejemajo se tudi avstrijske znamke. Naroča se pri
“CLEVELANDSKA AMERIKA’’, 6179 St. Clair Ave. in JACOB HOČEVAR, 863 E. 73. St., N. E., Cleveland, O
ki toči najboljša kalifornijska in importirana vina.
POZORI Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — brezplačnol
Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše vino, trdi, da ni š® nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice.
Vsi dobro došli!
Jos. Bernard, 620 Blue Island Ave.
TELEFON Canal 842

ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAdER | MAGNET | GRANAT
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.