Štev. 52. Canto carrente con !a posta Trst — Gorica, dne 17, decembra 1925. Letnik It. »M '-; r. - Ured-iu g. 'IjEt Carducci . •*< pošiljajo na uredništvo. . ne vračajo - Tisk Tiskarne ho, tA GVij ijmwk ‘ a- Naročnina za celo leto: 10 Lir: za pol leta: 5 L : posamezna številka 20 slot., za inozemstvo se vračuna pošt- nina. - Oglasi, naročnina i. t. d. naj se pošiljajo na naslov: „Novice“, Trieste, Via S. Francesco d’ Assisi 20. DR. BORIS FURLAN (TRST) O občinskih ulitkih (Usi civiei) Katera oblastva so pristojna za ureditev občinskih užitkov? Za ugotovitev in likvidacijo občinskih užitkov in sploh vseh pravic do skupnega uživan a zemljišč in za ureditev zemljišč, ki izvirajo iz te likvidacije, kakor tudi vseh drugih zemljišč, ki so last občn, pod-občin ali agrarnih zadrug, so prisloni krajevni komisarji, imenovani s kraljevim odlokom, Za Julijsko Krajino se je ustanovil tak komisarijat s sedežem v Trstu, Oficijelni naslov e R. Commissario per la liquidazione degli usi civici, via Cavanna No 13. Komisar združuje v sebi sodno in upravno (seveda samo glede tvarine nakazane ,po zakonu njegovi jurisdikciji) oblast in razsodi o vseh sporih ki nastanejo med postopanjem bodisi glede likvi-daci skih operacij bodisi glede obstoja, narave in obsega občinskih užitkov, kakor tudi glede okolnosti a'i je kako zemljišče sploh podvrženo občinskim užitkom (takozvana demanialita della terra).1 Proti odlokom komisarja je dopustna pritožba na prizivni dvor, katera se mora vložiti tekom 60 dni potem, ko je bil odlok vročen in nabit na občinski deski. Pritožba nima suspenzivne moči, vendar _____________ __________ , pa mora prizivni dvor začasno ustaviti j so bili pozneTf naserencrv^cbčlnT vednc izvis o izpodbijalnega odloka, j izključeni od uživanja skupn’h zenjjišč, Kedaj zapadejo prijave? I °'dn.osno »P £a bili deležni le proti privo- Prijave se mora o vložiti v roku dveh čaT V*™ ** in^ot[ p¥llu- V slu- let, odkar je stopil odlok-zakon z dne wiT ^ 2?/V/1Q?4 v uolia.rr. + ■ j ^ tore) za netočno vknuzbo astn nske pra- S oli t 1 r ; u’ t0 23'ma)a vice' ker lastniki skupnih zemlišč m obSnski Ät ki fa r0','a Uf-“"r ° '0nPsa^ in so se vedno tudi za take smatra-občinski užitki, k, se niso prijavili. li. Tudi iz drug’h naslovov more o biti čino, medtem ko gre po mnenju določene skupine za njene izključne pravice uživanja, jih more o prizadeti uveljaviti direktno pred komisarjem. Že prej smo omenili, da se morajo pri7 javiti samo občinski užitki, to je one pravice, ki pristojao Občinarjem ali podob-činarjem na podlagi njihove pripadnosti k občini ali podobčini do zemljišč, k. niso njihova last, ampak last občine, podobčine ali pa druge osebe. Kjer sc torej jusar i sami lastniki zemljišč, tam seveda novi zakon nima ničesar opravit n ni treba jusarjem ničesar prijaviti. 2a-libog pa bo v mnog:h slučajih ta lastnina sporna, posebno kjer niso jusar i imenoma, vkn.iženi v zemljiški knjigi kot last-n ki na nerazdeljene de’eže- ampak je vknjižena občina, katastralna občina, sren a itd. Do teh nesrečnih vknjižb je prišlo večinoma na ta način, da se komisije pri nalaganju zemljiške kn ige iz udobnosti niso pobrigale za poimenske vknjižbo vseh upravičenih posestnikov ampak so kratkim potom vkniž'le cele občino ali pod občino, ker je takrat tl obstojala samo iz upravičenih posestnikov Ti pa so- -skoro povsod iz lastnih sredstev kupili zadevna posestva od gosposke in ih tudi sami plačali. Radi tega Moran ima namreč 64 let in čudno je pri vsem tem le to, da so ženske vkljub njegovi starosti tako norele za njim. Har M bil molčal (Švica)-Milan ukradenih 5000 holandskih goldinarjev in briljantov v vrednosti približno 50.C00 goldinarjev. Ker je okradeni Poljak izrazil sum, da se je bila izvršila tatvina na progi Chiasso-Milan, torej na ne več švicarskem ozemlju, ga je italijanska policija, še preden je začela s kako preiskavo, oglobila Poljak Charles Dobrzynsky iz Lodza je I z dve -sto tisoč lirami, ker ni bil naznanil prijavil pri milanskem policijskem ravnatelj-1 na meji italijanskim carinskim oblastim, da stvu, da mu je bilo v vlaku na progi Basel [ nosi s seboj tako množino briljantov, TEDENSKI PREGLED Kdo mora prijaviti občinske užitke? V smislu čl. 2 novega zakona mora N ari lastniki, n. pr. ker so zadevna zemljišča .pr'posestvovali. V vseh teh slučajih, kjer bi mog’a biti lastnina sporna tajnik De Gasperi mora odstopiti. Opozicijske skupine so v popolnem razsulu. V takem stanju pričakujemo Kristusovega rojstva. ZASEDANJE SVETE ZVEZE NARODOV. Kakor smo javili že oktobra, se je sestal v tem mesecu v običajnem sedežu — Ženevi — zopet Svet zveze Narodov, tla razpravlja o važnih problemih miru in konsolidacije Evrope. Prva točka je bila rešitev grško-bolgarskega konflikta. Grčija je bila obsojena na plačilo velike odškodnine Bolgarski. Noče se pa pokoriti in zahteva svojestransko odškodnino od Bolgarije. Končno se je pa vendarle doseglo, da bo rešitev spora, kakor ga Društvo Narodov predlaga, sprejeta. Na drugem mestu je vprašanje Mosula (pokrajine v srednji Aziji), nad katerim ima Anglija mandat. Turčija ni voljna priznati Angliji več nikake oblasti nad to provinco, katero reklamira zase. Po drugi strani pa odločno izjavlja, da ne priznava Društvo Narodov razsodniške oblasti pač pa le posredovalno vlogo. Spor se zaostruje, upati pa je, da bo vendarle mirnim potom rešen. RAZOROŽITEV. Po lokarnskih dogovorih so pristopili državniki k reševanju problema razorožitve oziroma omejevanja oboroževanja. Mnogo so razpravljali o tem vprašanju razni kabineti že pred sklicanjem Društva Narodov, ker je imegla vsaka država svoje posebno oddvojeno stališče v tem pogledu. Končno j ~ j , v . so vendar našli eno provizorno podlago, da , re.s ^anasn]l dan, je sploh prišlo do razprave. Na seji Sveta ko hoče biti vsak Župan, Zveze Narodov 12. decembra so bili soglas- naj bode oče, striček, brat Z&SSL m /hlÄa rf/H r4 k““'-' •Jehoslovaški zunanji minister Dr. Beneš. trleü ta šaljivi 10] in ples Po teh sklepih bo Svet Zveze Narodov usta- sprejmite tudi mene vmes; novil pripravljalni odbor za razorožitveno zakaj, res vzrok mi je neznan TSrSJč.”» **** Narodov in poleg njih Jugoslavija, Bolgarija, -n . . , 7. Poljska, Finska, Nizozemska in Rumunija. ^ ostava moja, ta Velja, PIKIN PIK BoljunšKi županski kandidati np avlti obstoj -občinskih -užitkov vsakdo, bi se morala ugotoviti od rednih sod'št i.ji izvršuje, vendar zados-tu e, ako jih in v rednem spornem postopanu. Iz pre-priavi župan v imenu Občinarjev odnos- vidnosti pa bi se tudi morala vložiti pri no agrarna asocijacija, kjer poslednja ob- java na kr. komisarja, s pridržkom red-sto^a tudi posamezni interesenti imajo ne-sodne-pravne poti, v smislu, da prizna mmm mmmm ss Driia^ž.mUg Ce ?• p,r- «®acifo, ker se ta mora dovoliti le na p javi zup. občinske užitke za celo ob- predlog interesentov. ,_ Seveda zasledujejo razne ^ države svoje p0 celem svetu slavnoznan, x zakaj bi jaz ne bil župan?! Novice iz vsega sveta lanska, ki se ne boji mačkih Državi Texas (Zedinjene države Severne Amerike) načeluje governerka Miriam Ferguson. Kakor vsak oblastnik ima tudi ona mnogo sovražnikov. Ti so jo v listih napadli, da je preveč sentimentalna, češ, pomilostila je brez vsakega povoda tisoč kaznjencev, rerguson pa ni oseba, ki bi molčala na napade, posebno če so ti zagledali beli dan v -javnem časopisu. Razglasila je z lepaki, da bo dala sto dolarjev vsakomur, ki bi nazna-nd oMashrn koga izmed bogatinov in sicer radi ustih prestopkov, radi katerih so bili prej omenjeni kaznenci obsojeni in zaprti. V razglasu je navedla med drugim samaza-''e?fna Lcrguson, da je med pomiloščenci tudi 18-letni prej nekaznovani delavec, ki je debi s svojim tovarišem za plotom steklenico žganja. Tem skoraj nedolžnim prestop- .T P.a stoie nasproti nekaznovana, ker neprijavljena dejanja mnogih bogatašev tako znanega oljnatega magnata in milijonarja, ki je opredelil .svojo garažo v bar in ki je darova svojim vabljenim gostom veliko količino alkoholnih pijač, razdelivši mednje tri sto s*-e, en'C| bi so vse imele zunanjo obliko molitvenikov, v usnje vezanih, kakor tudi tri sto votlih, a isto tako napolnjenih palic, Ferguson se nadalje jezi na onega okrajnega sodnika, ki je takoj po razglasitvi obsodbe radi tihotapstva alkoholnih pi;ač šel v svojo sobo in izpil tam vse žganje, ki je služilo pri pravkar dovršeni razpravi kot dokaz prestopka oziroma zločina. Če pride kdaj ta Ferguson pred omenjenega okrajnega sodnika, je skoraj gotovo ne bo oprostil. Zverinski krojaški mojster Pred okrajno sodnijo v Ischlu je stal krojaški mojster Viljem Kasberger iz vasi Eben-see radi grozovitosti napram svojemu vajencu in svoji vajenki. V sedalo stola je pritrdil igle in žrebljičke in prisilil vajenca, da je sedel na stol. Tobak je zmešal s strojnim oljem in to zmes je vtikal zdaj vajencu zdaj vajenki v usta. Večkrat je oba reveža toliko časa ščipal v lica, dokler mu nista1 odprla ust, nakar jima je pljuval v usta. Nekoč je miš, ki so ji visela čreva, vteknil vajencu v usta, da je bruhal par dni. Zverinski krojač je bil obsojen na tri mesece težke ječe z enim postom vsak teden. Pri razpravi so izjavili zdravniški izvedenci, ki so obtoženca preiskovali, da je krojač popolnoma zdrav in: odgovoren za vsa svoja dejanja. Petindvajset lat odvetnica cije pripravljalnega odbora. Pripravljalni odbor bo imel sejo 15. februarja prihodnjega leta. možgani tehtajo nad cent. Če pridem na županski tron, bom modrejši nego Salamon, posebne egoistične cilje pri tem vprašanju. Gre se predvsem za omejitev oboroževanja na morju. Anglija ima velikansko mornarico in je danes gospodarica morja. Podmor-niki so pa med vojno pokazali, da lahko ogrožajo vsako državo, če tudi ima še tako veliko število dreaudnoughtov in oklopnic in torpedovk. Tu pa je Anglija najbolj ranljiva, ker mora po večini vse življenske potrebščine uvažati iz svojih dominijonov. In zato se Anglija teh podmornikov tako boji. Francija in Italja se pa kar nič ne navdušujeti za takovrstno razorožitev, ker bi si Anglija zagotovila na ta način popolno gospodarstvo nad morjem in bi ji ne bilo treba graditi nič več ladij, ker ima že itak ogromno mornarico. * * * ZA VZPOSTAVO HABSBURŽANOV NA Te dneve je obhajala gospa Jeanne Chau- OGRSKEM, vin svoj pet in dvajsetletni poklicni jubilej. Na Ogrskem in tudi na Dunaju sanjajo S prvim decembrom je stopil na Francoskem razni mornahisti, ki se ponajveč rekruti-v veljavo zakon, kateri je pripuščal tudi rajo iz «odžaganih» generalov in plemenita-žen-ske k odvetništvu. Par dni za gospo šev kako bi mogli doseči, da se povrne na Jeanne Chauvin-ovo se je vpisala kot od- Ogrsko ZJa in njen sin Oton, tri naj bi po-vetnica tudi gospa Bekanovsky-Petit. Dolgo sl^l kralj Ogrske. Po časopisih krožijo razne C!)! -C- _ - .1- • r» ■ ' let sta bili obe odvetnici edini v Parizu. Vsak njun Zagovor, pa naj je bil še tako brezpredmeten in brezpomemben, so spravili senzacije željni poročevalci v časopise in prve čase go se razpravne dvorane, kjer sta nastopili odvetnici, kar oblegali, toliko ljudstva je drlo k navadni razpravi radi plačila recimo 67 frankov, kakor bi bilo šlo za naj-bestijalnejši umor petih ljubic in še dveh sobaric po vrhu. Komaj z letom 1907, so se začele vpisovali tudi druge ženske v odvetniški stan, tako da je sedaj v Parizu 143 odvetnic. nikdar mu ni bilo dosti žensk Porota pri Leedsu na Irskem je obsodila te dneve Patrika Morana radi mnogoženstva za deset let prisilnega dela. Moran, ki si je nadeval že od leta 1889. naprej različne priimke, je imel vsega skupaj enajst žen, od katerih so nosile tri zadnje, dve babici in ena učiteljica istočasno njegov priimek Moran. Zanimivo je, da se je dobilo v njegovem kovčegu 5000 (reci in beri pet tisoč) ljubavnih pisem od najrazličnejših žensk in sodi se, da je dopisoval s približno 1000 (zopet reci in beri tisoč) ženskami. K razpravi seveda niso prišle vse ženske, s katerimi je imel stike, ker je bilo najbrž nekaterih sram. vznenrirujoče vesti, Mala antanta bo pravila energično demaršo v Budimpešti, da se enkrat za vselej neha z gibanjem legiti-mistov. Da ne morejo pozabiti ti čudaki na one «lepe» dni cesarske milosti, ki so jo uživali. Čudno! * * * V Siriji se nadaljujejo boji proti Francozom. Čeravno ;e sedanji guverner Jouvenel obljubil sklicati libanonski zakonodajni zbor, se Druži nočejo pomiriti. Proglasili so sveto vojno proti Francozom. Sultan Atraš paša je prepovedal setev jesensko, zato da se bodo lahko udeležili vsi moški od 20. do 60. leta udeležili vojne. Noben narod noče več biti suženj raznih vlasti in vsi zasužnjeni se upirajo. V Jugoslaviji je življenje mirno. Politično življenje se vrši v znamenju kongresov raznih strank in shodov. V Beogradov so zborovali samostojni demokrati in Davidovi-čevci. V Zagrebu in Ljubljani so imeli shode radikalci, a v Mariboru je govoril pred številnim občinstvom Radič. Pri nas pa se razvijiio dogodki tako kot jih narekuje Farinacci. Država se polašistuje s sprejemanjem raznih zakonov. Ustanovi se nova socijalistična stranka. Tudi v popolarski stranki poka in politični Krčmarji — čujte — ako bom župan, prestopil bom na vašo stran. Slab cviček, Žonto in petjot bo točil lahko vsaki «kot». Za vsak škandal, za vsak pretep za ravs in kavs bom gluh in slep, nihče ne bo kaznovan, Zakaj bi jaz ne bil župan?! Prijatelji, če bom župan plesali bomo dan na dan- Kjer boste pekli raco, gos, bom z vami jaz, z menoj moj nos. Prepeval Šjalpi bo na glas, da tresla se bo cela vas- Donel moj glas bo v hrib in plan. Zakaj bi jaz ne bil župan? Nekaj moram razodeti vam: učenih več jezikov znam. «Kan dajč obrežen bisenbos di velt ist kugelrund und groš»; taljansko znam la, la, kva, kva, sera un buono podesta, mi kendeš baratom je znan-Zakaj bi jaz ne bil župan?! Ljudje, če bodem jaz župan, nihče ne bode več bolan. Kokošjih polno bode jajc, pod vsakim grmom bode zaje, bo mnogo ohcet in zabav, a vedno več — telečjih glav! Bom ljubil vince in šalam. Zakaj bi jaz ne bil župan?! Dokazal torej sem, da za župana prav pripraven sem; zanašam se na vaš razum, volilci moji, le pogum! Če boste vrgli me v koš — — Korajžen sicer sem za nož — tedaj bom vzdihnil ves solzam «Zakaj bi jaz ne bil župan?!» DNEVNE NOVICE Začetek šolskega leta na trgovskem poslopje za županstvo, cerkev, orož-zavodu v Gorici — v oorici — Kam naj damo študirati svojo deco? Kot je že našim čitateljem znano, je bil ustanovljen letos v Gorici trgovski zavod, ki se razlikuje od do-sedaj obstoječe trgovske šole v toliko, da ima 4 letnike in da se po končanem trgovskem zavodu lahko vpiše nadalje v višje vseučiliščne študije za trgovin::. Tudi mnogo Slovencev obiskuje trgovsko šolo in trgovski zavod. Želeli bi le še, da bi se jih še več priglasilo v prihodnjem letu 5. t. m. je bila uradna otvoritev trgovskega zavoda. Dosedaj imata obe šoli skupaj okoli 336 gojencev. Mi Slovenci smo pred vojno pošiljali le malo svoje otroke študirat trgovske nauke. Natrpali smo navadno gimnazije; še v realko smo jih pošiljali le bolj malo Sedaj pa, ko je sila malo naših ljudi v državni službi, se je preokre-nilo v tem oziru na drugo stran. Izbira se različne vrste šole. Naši trgovci ne pošiljajo svojih otrok po par let v gimnazijo, ampak naravnost v trgovsko šolo. Večji naši obrtniki in podjetniki pa so tudi pametno nekateri že letos poslali svoje otroke v industrijalno šolo v Gorici Pa še več bi morali razdeliti našo mladino po raznih drugih šolah in ne samo jo siliti v gimnazijo. Saj itak na državne službe mi ne moremo dosti misliti. Torej naj pošljejo naši stariši svoje otroke v take šole, kjer se bodo vzgajali v izvrševanju prostih poklicov- Obvezno zavarovanje proti škodi na toči Nekoliko poslancev je predložilo v rimskem parlamentu zakonski načrt, na podlagi katerega naj bi se vpeljalo obvezno zavarovanje proti škodi na toči. Proti toči bodo morali biti zavarovani na podlagi tega zakonskega načrta vsi poljski pridelki, izvzemši gozdna drevesa in pa pašnike, Zavarovanja bodo lahko izvrševale zasebne zavarovalne družbe. Poseben kraljevski odlok bo dovoljeval ustanovitev posebnih kmetskih vzajemnih zavarovalnic med posameznimi kmetskimi posestvi Kmečka posestva, včlanjena v vzajemno zavarovalnico, bodo pa morala obsegati najmanj 300.000 hektarjev obdelane zemlje. Računi brez krčmarja Že pred par meseci smo v «Novicah» poročali o velikih načrtih, ki jih goje nekateri veliki kapitalisti ter obenem goriška občina glede zidave hotelov, zdravilišč in podobnega v gozdovih med Krnico in Lokvami na trnovski planoti Goriška občina je ob priliki 25. kraljeve obletnice začela zbirati denar za zidavo zdravilišča bolehne siromašne dece v bližini Lokev. — Mi Slovenci seveda s težavo vzdržujemo slovensko sirotišče v Gorici in bo še prešlo precej časa, pred-no bomo začeli misliti na ustanovitev našega skupnega gorskega zdravilišča za našo ubogo bolehno deco. V nedeljo je neki inženir predlagal raznim gospodom v občinski dvorani načrte o tem, kako bi se izrabila naravna krasota in zdravo podnebje trnovske planote Tako je predložil načrt o nič manj kot 140 kilometrov dolgi električni tramvajski progi iz Gorice do Krnice, Črnega vrha, Idrije ter Črnega — Logatca ter še tramvajske proge Gorica-Gradež z odcepitvijo v Červi-njanu. Poseben tramvaj bi še vozil na sv. Goro Toda to še ni vse. Inženir je predložil gospodom še razne druge velikopotezne načrte, tako n. pr. načrt klimatične postaje v Krnici, to je celega malega kraja samo za mestne ljudi, ki iščejo dobrega gorskega zraku in ki bi se radi iznebili svojega odvišnega denarja. Tako bi se zidal velikanski hotel z restaurantom, barom, gledališčem, kinematografom, plesišči, športnimi prostori itd., dalje der bodo s posebnim parnikom odpotovali v Dubrovnik. Na merodajnih mestih izjavljajo, da so netočne vse dosedanje vesti o problemih, ki naj bodo predmet posvetovanj med zunanjimi ministri Male antante- niška postaja itd- Torej načrti so, manjkajo samo še kapitalisti, ki bi založili v ta podjetja težke milijone. Šah Konterta učiteljskega zbora v Renčah Ruska revolucija je posegla z radi-in v Ajdovščini. kalnimi reformami v vse življenjske V soboto, na dan Sv. Štefana ob 8. uri panoge; tako se je zdelo boljševikom zvečer, priredi učiteljski zbor zanimiv potrebno, da so celo menjali imena ■koncert v Renčah, v nedeljo ob 3. po- šaho,vskim figuram. Rusi ne bodo poldne pa v A’-dovscmi. Kako visoko se - T. „ „ .r A. A. t i. je povspel zadne čase zbor je pokazal.lmeI\vf castl matirati «kralja», pac zadnji koncert v Gorici. Opozarjamo že Pa «delavca», m ne «kraljico», pa «seljanko»; kmetje so «pijonirji», t. j. boljševiški skauti... Slovaški fašisti. Po fašistovskem vzorcu je ustanovila Hlinkova katoliška stranka organizacijo- Prve njihove akcije so bile razbijanje čeških napisov trgovin ter razobešanje slovaških na njih mesto, — madžarske so pa pustili. zdaj naše čitatelje na oba koncerta. Na programu so najlepše pesmi naših najbol ših komponistov. Koncerta vodi g. S. Kumar. Iz slovanskega sveta Konferenca Male antante bo v Dubrovniku od 15. do 18. januarja. Ministri se bodo sestali v Splitu, odko- DROBNE NOVICE Z DEŽELE Uspeh prireditve j-e bil v vsakem oziru ogromen. Če že pomislimo, da se je prvič združilo črez deset društev v tako LJUDSKO GLEDIŠČE — TRGOVSKI DOM. V soboto 19. t. m. ob 21. uri in nedeljo , , , , . 20. t. m. ob 16. uri se uprizori efektna skuPen nast°P' da so si segali tov. iz Schoenherrjeva drama v 5. dejanjih *lsn,eviha ^in Bujane in Vitojbe ^in od »Žena — vrag». Igra je prepletena skoz- ” ’ ~ " " inskoz z ono filozofijo, ki jo le ženska zmore in po kateri se baš ravna ona, ko ljubi ali pa sovraži in potom katere je v stanu, da ugonablja moškega, kateremu EO le principi nad vse, ki pa ne zaležejo v boju z žensko, ki hoče uveljaviti svoje hotenje. Vse bomo mogli nazorno opazovati v «Ženi» — vraiju», ki ni bogve-kako literarno, pač pa posrečeno odrsko efektno delo, ki vedno ugaja. Uprizarja se povsod z najboljšim uspehom in tudi pri nas uspeh ne bo izostal. Režijo vodi Košuta. Za Štefanovo se uprizori zabavna otroška igra «Pogumni krojaček», ki bo nudila dokaj razvedrila in zabave malim i velikim. Posebno pa se opozar:ajo na to igro starši, ki hočejo nuditi dostojno božičnico malčkom, da se ž njimi predstave prav gotovo udeleže. JAMLJE NA KRASU. Tudi pri nas je na dnevnem redu vpraša- povsod bratsko v roko in so se čutili eno, si ne moremo želeti drugega. Daj Bog le eno, da bi Brda osta’a dolgo v tem krogu, da bi si medsebojno pomagala vsa društva in si želela le enega; še boljših i uspehov, še krasnejših sadov. — A da preidem k prireditvi: Začetek se je zapozni! do pele ure, kar ni dobro izpričevalo za organizatorje. Prva nas je pozdravila godba i. j. Godbeni krožek «Edinost» — Bil ana v Brdih s koračnico «Dobrodošli». — O tem godbenem zboru naj porečem le to: zbor se vednc bolj bliža popo’nosti pod spretnim vodstvom g. Kožlina Ignaca, ki je res vse časti vreden v svoji neprestani skrbi za zbor. Zbor sam je sestavljen iz instrumentov na lok in pihal, kar le dvigne njegovo prednošenje in sloves. Da ne bc nepotrebnega moten a naj kar tu povem, da je nastopil Biljanski pevski zbor in pa godba skupno v dveh pesmih: Žabe in Po z:mi iz šole, ki sta se morali obe ponavljati. Za godbo je priredil ti dve pesm sanje razdelitve takozvanih občinskih zem- že imenovani g. Kožlin. Nekaj podobnega Ijišč. Ta zemljišča so že bila v resnici raz deljena 1886. leta in od tistega časa uživa vsak posamezni vpravičenec odkazano mu mi še ni bilo dano slišati, če izvzamem menda Sattner-Gregorčičevo: Jeftejevo prisego. — Sicer bi bilo treba zboru in zemljišče. Ker pa ni bila vknjižba še izve- g0.dbi malo več discipline in energičnega dena na imena posameznikov ampak je še prednašan;a, kar bo sčasoma gotovo pri- bivše «občinsko» zemljišče -i - ! i • J i • * -i občin«, znto «n mornli vri do,bl1- a 5.® 'kar l6 dal 111 Ustvaril, ostalo celotno vpisano na ime občine, zato so morali vsi , -vr., , vpravičenci vplačevati skupaj davek ter ga dostu e. V teku časa bo dobil tudi se par vplačati v imenu ene osebe občini. Prijavili dobrih tenor;ev m takrat bo lahko izpol smo zadevo agrarnemu komisarju v Trstu n'l in smo prepričani, da ne bo nastalo vsled pred širšo javnostjo brez strahu, novih postav za nas nobenih posebnih ho-matij iz tega. te več pažnje in napravijo če drugega ne vsaj dobro kuliserijo. Sicer pa naj bo srenjski oder središče dela in gibana. — «Mater» to lepo sliko pa priporočam drugim društvom, da jo igrajo. -—- Z deklamacijami ste nastopili še dve drugi društvi: Višnje viško: «O nevihti» in H'evniško; «Znamen e na nebu». Obe sta bili podani še precej dobro. Čuditi pa se moramo trdni volji in vztra:-nosti teh naših fantov, če pomislimo, da so bili navezani stmo na svojo zmožnost in sposobnost. Mladi fantje vi, rečem vam, da je ta uspeh prvi sicer, a vendar toliko vreden, da ste lahko ponosni nanj. — pač : Mimogrede bi morda še omenili recita- ci o g. Krame iz Gorice: Cankar: Gospod Stotnik. Take recitacije so pač veHke veljave, a videl sem da še ni razumevanja zanje. Če je bil to poskus, da se pre-I bije led, ki je na tem mestu še precej i debel, bi bil seveda vreden vse hvale, j Pogrešali smo Njivčanov, ki so bili tudi javljeni. Vzrok njih odsotnosti mi ni znan, vendar kot slišim, niso bili pravočasno obveščeni. Škoda, da se ni tudi to i društvo pokazalo. Moralo bi se vsaj. Tako tore . Bil je to prvi poizkus širše prireditve ki je sicer bil pomanjkljiv, a j kot prvi dober. Čudil sem se vsemu te-; mu delu in razvoju. Nisem ver'el da je i tako obilen in razveselil me je. Želim še mnogo takih., , IZ ŠTANJELA. «Prosvetno Društvo v Štanjelu» priredi, dne 26. decembra ob 2.30 pop., ob vsakem vremenu v lepo okinčani in zakurjeni grajski dvorani veselico. Vspo-red: «Deklamacija v itali anskem in slovenskem jeziku. Par slovenskih pesmic «Tri sestre» igra v 3 dejanjih. «Kmet in fotograf» komičen prizor. Pri veselici svira godba. — Odbor. BRJE. Iz Brij. - Letino smo srečno pobrali. Vina srao pridelali komaj polovico od srednje dobre letine. Za druge pridelke je bila letina malo boljša. Gospodarske stiske nas tarejo, da Bog pomagaj kot povsod drugod. Fantje se kar v trumah podaja o v svet, za kruhom. Od vojakov pa v Francijo! — Stari možje pa pravijo tudi, da ima mladi svet premalo ljubezni do rodne zemlje, — da ne zna ceniti «ljubo doma, kdor ga ima». Mogoče, da imajo prav. Te dni smo imeli v naših Brdih dogodek, ki e vzburkal naše mimo vsakdanje življenje, ter dal snovi za govorjenje. Pretekli petek se je to zgodi’o! Trije domačini so v «španaviji» kuhali tropinovec v hiši Kodriča Lo za po domače ri Mišonovih. Davek so seveda plačali e samim sebi. Tri dni je šlo srečno. Oni nesrečni petek pa je to končal. Nekdo je pritekel povedat, da gredo financi. V naglici je pograbil vsak nekaj. Eden veliko steklenico žganja, drugi kotel na hrbet itd. Šuligoji Jože je imel pa smolo. Seve, — kotel 'e bil pretežak, pa jo ni mogel unesti Ko so mu bili za petami je zabrusil kotel pajiajd v beg, skozi hišo Fer eno, kar mu želim iz srca: Nastopiti j ;n okrog voglov. Financi vstrelijo ne da Večina naših moških dela v tvornicah bližnjega Tržiča in sicer pri podjetju Adria, dalje v ladjedelnici ter deloma v novi tvornici za olje. Plače so bolj revne. GONJAČE V BRDIH. Po sedmih letih miru leži še vedno kakih 5 hiš v naši vasici v razvalinah. Hiše so last barona Bauma, ki pa ne more dobiti zanje vojne odškodnine. Je isti islučaj kot v Šte-verjanu. Baronovi koloni pa tačas trpe vse neizrečeno trpljenje prebivanja v preperelih barakah in podzidkih. Po leti jih duši sopa-rica, smrad, pomanjkanje prostora, po zimi jim pa ledena burja prepihava prostore: otroci jim pomirajo na pljučnici na kašlju, bi napravili kakšno škodo. Biljanska godba je igrala potem ves ve-| Posesinika hiše so vklenili in odpeljali čer še in izpolnila s svojim prednašanjem v Ajdovščino, — pa so ga že naslednji vse odmore. — dan, — v soboto, izpustili. Kot drugi .je nastopü Kozanski -pevski j iz VREMSKE DOLINE. Nesreča v britovskem rudniku. - Nesreč- zbor z pesmama: «Dol čez izaro» in «O ta mlinar» — Mladi ISletni pevovodja zasluži s svo im zborom poleg par pripomb toplo zahvalo. Pripomniti pa moram: da se je poznalo zboru, da mu manjka moči in pa tudi pevovodja ni še take izglaien in pa navdušen, kot bi mu pristojalo Zlasti se je to opazilo pri prelep: naga ivki «Oj ta mlinar» ki ni mogla doseči onega uspeha ki ga je bilo želeti. A to je začetek. Prepričan sem, da bo zbor še težje naloge izdelal s vztrajnim delom. wlkitidd; "ir'iUdi S0- T že pTobrfla pra 1 Eno Pa hi svetoval društvu: da bi namlela tega neznosnega življenja. L,ud,e_ obu- reg prvo ,priliko in poslalo v «vježbo» svojega pevovodjo kamorkoli. «Zveza» — spomni se potrebnih, Bralno in pevsko društvo «Vrtec» pujejo in se hočejo drugam izseliti. Pa saj imajo popolnoma prav, ako se temu vnebo-vpijočemu stanju ne odpomore. Nimajo svoje zemlje, pa še stanovanje jih upropašča. Vsak tvornišld delavec se nahaja v boljših razmerah kot oni. Medtem ko se drugim vojnim odškodovancem dovoljujejo prenosi vojne odškodnine, da si lahko zidajo vile, se pa tu v Gonjačah in Števerjanu pusti oziroma s sedajno postavo o vojni odškodnini prisiljuje ljudi, da počasi hirajo v bolezni in revščini. KOZANA V BRDIH. nedeljo >e nastopilo na žrtev. - Slabe zdravstvene razmere. Sramotne plače, žrtve nenasitnega kapitala. V Vremskem Britofu je premogovnik last inž. Dreossi-a, V tem rudniku so zaposleni večinoma domačini, ker bi tu-ec itak ne izhajal z nizko plačo. Pretekli petek je Škerlj Josip prevzel službo v rovu, da bi nadomestil obolelega tovariša. Vozil «hunte» (železniški voziček za prevažanje premoga) iz rova k dvigalu. Rov, v katerem je delal, se cepi proti koncu v dva predora, katerih eden vodi k dvigalu, drugi pa k vodn aku, ki j« sedaj opuščen in nepokrit in pod 20 m. Predpreteklo neaeijo >e nastopilo na našem odru skoro vse briško društveno življenje z vsem, kar 'e sadov prineslo. — Čeravno brez vsake reklame, je bila dvorana nabito polna radovednega občinstva, ki je s svojo udeležbo asno pokazalo, da čuti potrebo društvenega dela, skupnega srenjskega življenja in na-stopan-ja. Še tem bolj jasno 'e bilo razvidno to hotenje ves čas prireditve, ko so navdušeno spremljali eno kot drugo, točko, ko so z veseljem poslušali pevske točke in deklamacije. Vsako društvo je hotelo dati neka svojega, je hotelo pokazati svoje najboljše. — Vipolže — je zapelo dve pesmi s svo im globok. Ker Škerlj ni bil va en tega dela izvežbanim predvajanjem. Pelo je: Naša in rov ni bil pravilno razsvetljen, je ne-pesem, ki je vzbudila precej zanimanja in srečnež zgrešil tir in telebnil v vodnjak za lepo, skoro že ponarodelo našega do- voziček «hunta» p,a na njega. Sicer so mačega skladatelja Vodopivca: «Ob ve- mu drugi delavci klicali za njiim nai se černi uri», ki je tudi zelo zanimala in pa ustavi, ali radi ropota «hunte» ni slišal bila res lepo podana. Naknadno je Vrtec . tako postal žrtev dela. Ostal je nastopil še s kupletom «Plenšarica», ki i" “ t_'1 ^1'-1 T je žel obilo odobravania in bi ga želel skoro znova videti, bodisi na istem odru ali pa na domačem. Vipolžci — korajže — pojde. — Pevsko društvo je podalo še Petrovičevo «Mater» ki o je prevedel domačin in tudi režiral. Je to ruska slika, ki je bila dobro podana, le škoda da oder ni mogel popolnoma odgovarjati in da tudi 1 udje niso dali «gmaha». Opazil sem pa, da se je vsa stvar vzela premalo resno in ;e bilo vse prehitro in pa prepočasno pripravljeno. Tudi oder ne. odgovarja vsem zahtevam. Svetu em društvu, in tudi vsem ostalim društvom svetuiem, da temu odru, ki je samo v sredini Brd, posve- mestu mrtev in razbit. Škrk Josip je bi! komaj 28 let star, iz Škofelj št. 26 in šele eno leto poročen, Zapušča vdovo in dva nebogljena otročiča. Kdo naj popiše žalost družine? Cela okolica je izkazala pokorniku poslednjo čast. I mi kličemo žrtvi: počiva; v miru! Pri tej priliki mi silijo precej trpke besede na račun uprave rudnika, ki zanemarja zdravstvene razmere in varstvene naprave v rovih, ki so na splošno slabo razsvetl eni in zračeni. Jame niso zavarovane in na ta način zahteva nenasitni kapital vedno novih žrtev. Delavci delajo po 8 ur in so za svoje mukopolno delo, v vedni živijenski nevarnosti, naravnost sramotno nizko pla- čeni. Šta igerji in preddelavci imajo po lotijo, razen sluča a v Postojni, kjer so 36 lir, medtem, ko so plačani navadni enega ubili. Z volkovi so se bogveodkod delavci z največ 12 lirami. Žrtev za žr- pripodili tudi divji prašiči, ki delajo ob-ivijo pada, kapital rase a vdove in si- čutno .škodo po poljih, ki ležijo v bližini rote plakajo, plakajo... VOLČE. Pri izvajanju zakona o društvih se je gozdov. Od teh so šempeterski lovci vstrelili dva. Št. Peter na Kr. — Kakor je že mno- ugotovilo veselo dejstvo, da ima naša j?111! znano, je fasistovski grb na lokalu občina ničman,. kot 11 aktivnih zadrug lz£inil' Jo c bilo pred tremi tedni, in društev. Torej ni tako nazadnjaška, 80 ‘delati novo, katero morate p a-, kot jo radi opisujejo razni črnogledi. To čati slovenski društvi, To novo tablo so: Tri mlekarske zadruge: Volče, Čigin, 50 v nedeljo slavnostno odkrili. Priso-in Selo. Tri prosvetna društva: Volče, stvovali so odkrit,u zastopm i društev * Bralno in pevsko» in «Mladinski kro- m nekai občanov. Mnogo bi lahko pove-iek» ter društvo v Usniku. Dve zadrugi dali te;i prireditvi, toda mi molčimo, vojnih oškodovancev: Volče, Kozaršče. Le nekaj ne moremo molčati, da se mir- Zadruga za eletrifikacijo občine Volče, nim hudem, ki prav gotovo niso nikoli Kreditna zadruga, Volče. Planšarsko n:č,, ludeŽ^ 8ionh, deli naročene^ klofute društvo, Volče, Če prište emo k temu še T'’d,ko se Movold °d vsen strani o mir-neobnovljeno mlekarsko društvo na Ko- nem sožitju toda kakor poroga vsemu zarščih, «Marijino družbo, šolski patro- temu, so klofute, ki v hipu razdene o. nat in kongregacija za uboge si lahko kar ie bl10, Prei obeina narodnostima predstavljamo sliko, ki nam jo nudi ob- ^upno. Za danes o tem zadoso, naprc, čina s 1800 prebivalci. j bo pa govorila pravica. Zadnji čas se mnogo govori, da misli1 Pivka. — Začeli smo se že bati pre-starešinstvo kupiti občinsko hišo. Z hitre zime, ki bi nam zaprla pot v vir upravičenjem se vprašujemo čemu? Pred naših dohodkov — v gozdove, V resnici volitvami, ko se je šlo za življensko po- se tudi en teden ni moglo iti nikamor, irebni volčanski vodovod, so ravno isti kar se je nekaterim že občutno poznalo možje bili zoper vsak tudi najmanši iz- — ni bilo več za fa;fo in ne za glažek. datek; kako, da so danes za občinsko In to še’e v enem tednu, kaj če bi zima hišo, ki ne bi koristila vasi Volče ne trajala tri mesece. To bi bilo puta in na okoličanom?? Če bi hiša stala samo spomlad vožnje na pretege, da bi se 20.000 bi obresti od kapitala {po 7%) do- splačalo dolgove. Priporočali bi našim segle L. 1400, današnja najemnina za tri voznikom, da opustijo že enkrat to živ-čedne sobe in hodnik pa komaj L. 1200. 1 enje od danes do jutri. Stavite rajši liro Čemu hiša? Bo'je bi bilo, da bi stare- ali dve na stran za zimo; namesto, da šinstvo raje preskrbelo na večjim davko- ih zapijete. Navadite se treznega, šted-plačevalcem, vasi Volče, ki ima mimo- Ijivega življen a, ker edino to vas bo grede polovico prebivalcev cele obč:ne, rešilo pred dolgovi, ki si jih nekateri že toliko potrebni vodovod. Želeti bi bilo čez mero nakopavajo. In naj mi ne zame-iudi toliko razumevanja, da razun občine ri o, če jim povem, da pri Sledljivem in ne dobi nihče dovoljenja za tako javno dobrem gospodarstvu dolgov ne more napravo še manj pa kake olajševalne biti, ampak se lahko še kaj prihrani Naj okoliščine kakor so brezobrestno in ni- računijo oni, ki pravijo, da se ne da iz-žje obrestno posoilo. Pomislite, da je bajati, koliko brezpotrebnih litrčkov se podesta pred vrati in, da on gotovo ne izpije. Toliko za danes, v prihodnji šte-node g’edal, ko bode potreba nujna na vilki se bomo o naših razmerah nadalje pbrestno mero ampak samo, da hitro razgovorili. naredi. Prerešetale rajši to zadevo! To Košana. ______ Tu smo se vendar začeli »aj velja posebno za občinske zastopnike nekaj gibati in prav gotovo je, da sedaj vasi Volče. In še to, da bi se istotako ne bomo nehali, ampak delali v korist pobrigali za kanalizacijo vasi kot njih našega naroda in družbe. Samo to je kolegi Kozaršč in Cigin a. Pot od Do- slabo, ker pri nekaterih manjka pravega iar'a do Smoda jim ne dela ravno časti, J stega navdušen a za društveno življe-isto ne oni hudournik, ki drvi ob vsa*- u’e. Tisti naj si vzamejo za vzor Kolane, kem večjem dežju mimo kaplanije, — E. ki se tako postavi o s svojo godbo, in po (Pripomba uredništva: Priobčujemo pravici postavijo V tako kratkem času, popo'noma nepristransko doposlani do- odkar obstojajo, lahko nastopijo povsod. IZ JAVORJA. «Malemu Listu» v album.. Slučajno smo prijele v roke «Mali pis, ne da bi hoteli zavzeti s tem kako pristansko krajevno sfaPšče. Rade volje priobčimo tudi glas z druge zainteresirane strani, tako da bodo občinarji sliša'i oba zvona.) VESTI IZ PIVKE • List» z dne 13. XI. 25 kjer se s kratkim člankom zaganja v javorska dekleta. Ni - K'- ži™°" *“•k“ glas, zato si štejemo v svojo dolžnost se «Mali list» pošteno zaganja v naše narodne vrste m edinjaše. Nas pita z j , brezverci, naše voditelje s framasoni, Ida ®u1.nlalt0 od^ovonmo. tako, da kdor j.e prelahkoveren, mu vča- j. < pr'- i pšenico in vse to... a u ankaKpraM f.° ?v° ne bi; V Prapročah, občina Dekani se je na-oi af n 11 I V0 l *1 hf' t0hk° Šl° hrastova drevesce usekano na «ko- vednel h’ kl SeQ-1C ° VSake?,a Za' munel'iÄ ležati na zemBšču Josipa Flan-v e dne ga Slovenca. Sicer pa veha tu dim od Tnsirm list»”ie Tund 1kldiK b •,PraiVii°^ Preiskava za krivcem je bil takoj uve-! huiskari’ SUnd>>’ 'kl vsebule tri četrtine (dena, krivec zasačen in obsojen za dre-' ' a '. ^ „ , i vesce vredno 20 lir na lir 172 —. Ne VoHtovi na Pivki. — Mraz, ki je prej-; vprašajte, zaka' so troški tako narasli, m e dni občutno pritisnil je prignal vol-; sa- je jasno, da člani komisije moralo biti kove izpod Javornika in Snežnika do' pošteno plačani in tudi ob tem ljutem, pivske doline, kjer občutno ogrožajo na'strupenem mrazu se potrosi marsikaj.. samotnih cestah posamne potnike. Radi Dejstvo je, da je krivec bolel plačati, ä njih so vznemirene vse vasi pričemši s.člana komisije je bilo tako sram, da ni Postojno do Št. Petra in dalje do Kne-| hotel izdati tozadevne obrazložene pozaba in Bača. Čudno je pri vsem tem, hotnice in krivec se bo baje kar na leda lovci, ki jih sledijo, jih nikdar ne za-'pem izmuznil g’obi. i Vaški načelnik iz Praproč je zelo podjeten človek, o tem ni dvoma: saj je vendarle prodal občinski gozd (prapro-čanski in podpečansiki) in izkupiček bi se moral vporabiti za novi zvon. Ampak smola, zvon e bil naročen, gozd posekan, zvon izdelan a denarja ni bilo več. Za poravnavo računa so občinarji zbirali prispevke. Nekateri naivneži pa si napenjajo možgane, kako je bilo napravljeno to žonglerstvo. V «Novicah» je odprt stolpec za pravilne odgovore. — IZ DOLINE. Prihodnjo nedeljo 20. t. m. ob 2. in pol popo'dne se vrši v Dolini, v prostorih g. Pangerca sestanek živinorejcev v svrho us.anovitve mlekarske zadruge. IZ PRAPROČ PRi PODGORJAH. 7. decembra se je pripetila velika nesreča na cesti mied Črnikalom in Črnotičami. Anton Lazar iz Praproč, delavec pri železnici, je imel ravnokar par dni dopusta. Šel je z vozom spremljan od svoje žene Josipe v Koper za nakup štedilnika in nekoliko opeke. Nazaj gre-^ de se je na reveža na ovinku prevrnil I voz z opeko in ostal je na licu mesta mrtev.. Pripeljan je bil: v mrtvašnico bližnjega Kastelca, kjer so ga tudi pokopali. Od prevelike žalosti je po 8 dneh izdihnil tudi njegov oče. Vozniki bodite oprezni! Varujte se opo nih pijač! IZ PODGORIJ. V nedeljo se je pripetil za našo vas čuden slučaj. Ob 5. uri popoldne je bil domačin Josip Andri asič še zdrav in vesel v gostilni, a ob 6. uri je pri neki sosedi že ležal mrtev. Zadela je nesrečneža srčna kap Pokojni Andrijasič je bil dober delavec, poštenjak, zato je taka nenadna smrt naredila na vse vaščane mučen vtis. Bil je vdovec in zapušča dve siroti. Iz Podgor a nam tudi javljajo, da je danes v sredo šola zaprta. Zakaj, se ne ve! Iz Verone. Fantje-vojaki, dodeljeni 8. topničar-skemu polku v Veroni voščimo vesele praznike in srečno novo leto: Starišem, j prijateljem ter sploh vsem slovenskim1 fantom in dekletom, čitateljem «Novic», posebno pa letniku 1906., kateremu že brande pripravi amo: Srebot Josip, Šturi je; Štok Anton, Dutovlje; Zorn Albert, I Prvačina; Jercog Josip, Trst; Mislej' Ivan, Št Vid; Fučka Vilijem, Sv. Tomaž; Lisjak Metod, Dörnberg; Žitko Jakov, Sevce; Peronič Luka, Sevce; Nemec Janko, Bilje pri Gorici; Sedej Anton, Novaki; Ogrizek Ivan, II. Bistrica; Kogoj Franc, Potravno; Močnik Franc, Orehek pri Cerknem. Pošljite kaj liric, ker prazniki s-o tu, a naši žepi prazni. Iz Bologne voščijo vesele božične praznike in srečno veselo novo leto vsem dragim družinam in cenjenim' čitalcem «Novic» vo aki, služeči pri 3. topničarskem polku. Posebno fantom letnika 1906., z željo, da bi nas kaj kmalu rešili dolgega riža. — Kandus Franc, Vrtovin; Čok Jožef, Lokev; Petelin Ludvik, Zgonik; Bačer Alojz, Dolonje; Bizjak Tomaž, Strzišče; Pregelj Ignacij, Sv. Luci a; Milovec Jožef, Sluđeno; Kragelj Jožef, Poljubim; P'atiše Franc, Novake; Rusjan Jožef, Dornovik; Uičič Franc, Veliko brdo; Sulčič Franc, Sv. Križ pri Trstu; Čekada Franc, Jasen; Pne Ivan, Podkraj; Volarič Jožef, Kamno, Gospodarske novice IZ URADA TRŽAŠKE KMETIJSKE j DRUŽBE V TRSTU. Zakaj pretočimo vino in to vsaj do Božiča? Namen pretakanja vina je v prvi vrsti od- deliti čisto, zdravo vino od drož, katere so se vsedle že na dno soda. Dočim je dobro izčiščeno vino navadno zdravo, nosijo vsake drože v sebi mnogo nesnage in kali raznih bolezni vina. Vsak vinorejec ve prav dobro, koliko prahu, gnilobe ter druge nesnage še pride pri trgatvi v kad in od tod do kipelne kleti odnosno sodov. Razen tega se pred in v dobi krašenja zaredi velikanska množina kvasnih gljivic. Ko je vino že izkvasilo ves sladkor v alkohol in burno kipenje vina je prenehalo, vsede se s časom vsa nesnaga in pa kvasne gljivice v podobi trosov (spor) na dno soda. Vino se je izčistilo, pravimo. Na dnu soda imamo drože. Razen že omenjene nesnage in kipelnih gljivic v podobi spor imamo tam torej še kali raznih vinskih bolezni kakor na pr. gljivice ocetne kisline, gljivice sluzarosti vina, trose raznih plesnob itd. predvsem pa veliko množino anaerobnih ali zrakuboječih gljivic. Dokler je bilo dovolj sladkorja v vinu, imele so dobre krasne gljivice kaj posla in vsled tega so ostale gljivice pondlegle tedaj šc silnim bojevitim kvasnim gljivicam. Sedaj ko te poslednje v vinu nimajo več kaj posla so otrpnele, obnemogle in ravno vsled tega so pa razmere za delovanje ostalih kvarnih gljivic najbolj ugodne. Te kvarne, zrakubo-ječe gljivice plesnobe razne itd. začenjajo razkraja usedle beljakovine in spravijo se na obnemogle kvarne gljivice, katere so jim izvrstna hrana.O drožeh odnosno v vinskem sodu začenja se, da se tako izrazim, nov boj med raznimi gljivicami in kjer je boj tam se navadno vse meša. Mešanj'e čistega vina z nesnažnimi drožami (Seča), katero nastane pri tem boju preprečimo edinole s pretakanjem. S pretakanjem so pa v zvezi še druge prednosti. Pri pretakanju vina pride tole v dotiko z zrakom, kar je predvsem za slabo izčiščeno vino neobhodno potrebno. Pri tem poslu se vinorejc najbolje prepriča o kakovosti posebno pa o gotovi množini vina svojega. V zdravem sodu, katerega naj tudi dobro zažvepla, bo imel sedaj samo čisto vino brez tare. Glede dobe pretakanja moramo omeniti, da ni za vsako vino enaka. Čim preje se je vino očistilo, tim preje ga tudi pretočimo. Dobo Božiča navajamo pa navadno vsled tega, ker do te dobe se mora vsako zdravo vino pri nas že očistiti. Nekateri vinorejci gledajo pri tem tudi na luno, kar pa nima pomena. Glavno je le, da se ne pretaka ob deževnem ali meglenem vremenu temveč pri lepem, suhem vremenu. Vinorejci nočete li torej trezati kakovosti svojega vina, pretočite ga vsaj do Božiča; če ni zdravo, ga pa morate zdraviti še z drugimi sredstvi, za katere dobite navodila pri strokovnjakih. Odgovorni urednik: JANKO RUN TIČ. Lepo posestvo na Krasu z vinogradi, živino, prašičjerejo se odda na polovico pridni in pošteni družini. Naslov se dobi pri upravništvu „Novic“. ♦♦ ♦4 ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦4 44 44 4 4 4 4 4 4 4 4 Žepni koledar UEDEŽ za leto 1926 se dobiva po L 4.— pri založništvu v Knjigarni - papirnici Štoka d. z. o. Trst, Via Milano 37. V Gorici in pri vseh trgivcih na deželi. 4* 44 *4 44 44 44 44 4# 44 44 4 4 4 4 4 4 4 4 Novo pogrebno podjetje (HUOUAIKPRE1A) - Trst, CorsoJ. E lll.4Hpri trgu Goldoni) Prevoz mrličev v tu- In inozemstvo. Vrši vsakorazredne pogrebe. Zaloga vseh mrtvaških predmetov (vsakovrstne krste, venci, sveče itd.) Nočna Inspekcija v lastnih prostorih. Zaloga ul. Tesa 31, Tel. 14-02 JOSIP KOLAKOVIĆ "1 Ajdovščina brivec in lasuijar priporoča cenjenemu občinstvu Idrija L MOŠKI - SALON - DAMSKI Prodaja vsakovrstne parlurae, fina toaletna mila, raznovrstne vode proti izpadanju las. — izdeluje kite po ceni od Lir 8'— do Lir 12-— komad. J Krojači, trgovci pozor! V lepem kraju Gorenjske, Jugoslavija, se radi bolezni proda hiša z trg. in razpošiljalnico oblek, športnih čepic in perila po celi državi; trgovina z vsem inventarjem, z vzorci in odje-malskimi naslovi vred. Natančne informacije se pošlje ponudniku-kupcu. Cena je 75.000 Lir. — Ponudbe na Upravo Novic pod „Lepa bodočnost“. If im i m o in- pn ■«MgapSBll'fe# najvisjih cenah drva za kurjavo, oglje, hrastove in bukove hlode, suhe gobe, med, mleko, jajca, maslo itd. — KMET. TRGOVSKO DRUŠTVO, Trieste, via Raffineria 4 ZOBOZDRAVNIK □□□□□□□□□□□□aDaaaDQQQDDDDDQD □ □ a □ □ n □ a □ □ D □ E3 □ □ □ a D D D a □ □ □ □ □ D □ DDDDaDaoDaaDQDQBonnoaoDDaaDa Specijalist za ustne □ in zobne bolezni, g D D □ □ □ D D □ □ □ D Ordinira v GORICI na Travnika 5. II. od 9. do 12. in od 3. do 5. m POSTOJNA ♦♦♦♦ Notranje Bolezni in operacije. ŽARKI X hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev. ♦ ❖ ♦> •> *> <♦ •> # •> <• <♦ ❖ •> ❖ »;• •> •> ■> 4 IIVAN PIVK! IDRIJA Veliko zaloRa Italijan, vina na delielo In droHno. Se priporoča 4 .j» -j» »j* 4* *t* •** »t* K* *** *>* v .j* *r* »t* *t* *t* *t* »r* .j. *> K' 0 us® ^ m Zobozdravniški 1 ambulatorij v Trstu ulica Seite Fontane 6 BUFET PRIMC Trst, «sli ca XXX Otto brc 19, nasproti kavarne Commercio Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ter kraški teran, herjevc pivo. Mrzla in gorka svinjina, sardine itd. Za obilen obisk se priporoča Lastnik IVAN PRIMC. Vedno sveže Dre- POSTREŽBA TOČNA. 5: f Jt I Y V t. ............. v.;..;.. □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□[»□□□□□□□□□□□□□□□□□D Velika zaloga nemških in čeških slamoreznic 8., 10. in 12. col z verigo in brez verige z vsemi nadomestnimi deli kakor noži in zobna kolesa. Vedno v zvlogi Šivalni stroji in Lutzove peči. TRGOVINA ŽELEZNINE M. KRIŽE, POSTOJNA □ □ □ □ □ □ □ □ □ i-J--- ------- ... --- U □□□□□□□□□□□□□□□□□□□!!□□□□□□□□□□□□□□□□□□ SOI posluje ob delavnikih od 9—12 in od 15—19 ure. Ljudske cene. ODD B sa raglstrovana zadruga z omajanim poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19, I. nad. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje po 4 večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema Dinarje na tekoči račun in Jih obrestuje po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice (safes) ♦♦♦♦ Uradne nre za Me od 8% -13,16-18 Ob nedeljah je urad zaprt Telefon štv. 25-67. Nnjstarejii slaven, denarni zavod <• i i •> •> v ❖ ❖ <• t •§ •> •> •> •> v $ •> L. DIETRICH POSTOJNA 1111 na drobno in debelo Zastopstvo Portland Cementa itd. Točna postrežba. IVAN KRŽE Ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in druge hišne potrebščine Iz aluminija, steklovine, lesa, emajlirane prsti Ud. ===== CENE NIZKE. TRST, PIAZZA 8. GIOVANNI St. 1 ODLIKOVANA TVRDKA IVAN TEMIL, GORICA ul. Carducci 6. - Podružnica: Cono G. Gardi 40 V delavnici so nameščeni delavnici-speciaiisli za brusarska dela, kakor ludi za popravljanje vseh operacijskih predmetov itd. Prodaja tudi toaletne predmete V zalogi najboljši, prisini garantirani kamni-osle bergamaske za brušenje kos. — Delavnica na električno gonilno silo. - BOGATA 1ZBERA vsakovrstnih nožev, Škarij in sploh vsek rezil. - POSEBNOST : Žepne električne žarnice iz najboljših tovaren. — Zn. izvršena dela jamči. •G D- Ant. Koren nasl. Geriča Gorica, u!. Carducci (pr. Gosp. ul.) BOGATA ZALOGA porcelana, stekla, šip in vseh kuhinjskih potrebščin. Na debelo. Na drobno. •J« «J* «J« »J« ••• ••• ••• •/ «J« I ••• J ••• «j* ••• «j* v v v v ‘J* v mii registrovana zadruga z neomejeno zavezo Ustanovljena leta 1894 Z Uraduje v lastnem pos opju vsaki dan izvzemši nedelje in praznike. I OMyjS!ii3iiiliiGvlogenaknjiži[apo47o čisto === vloge na tekoči račun „ 4 74% „ Večje in stalne vloge po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam Izvršuje denarna nakazila na tu- in inozemstvo. Izdaja brezplačno bančne cirkul. nakaznice in čeke. Inkaso faktur in cesije terjatev. POSOJILA na vknjižbo, menično poroštvo in zastave. Trgovcem in obrtnikom otvarja pasivne tekoče račune. Poštni tek. račun Št. 111592. Položnice komitentom na razpolago. Najpopolnejše jamitvo za vloge ■ ■ ■ ; Josip Klun trgovina porcelanastili predmetov TRST, ulica Mazzini štev. 40 (prej ulica Nuova). Skladišča: Piazza Scor-cola štev. 1 in v prosti luki skladišče štev. 6, I. - Telefon 29-84. B. Velika izbira porcelana, gline, stekla, emajliranih in aluminijastih kuhinjskih posod in bogata izbira PREDMETOV ZA POROČNA DARILA. Izključna prodaja cilindrov za luči štev. 3, 5, 8, 11. na debelo za Trst, Furlanijo, Istro in Dalmacijo iz najčištejšega kristaliziranega stekla. Cilindri oviti v kartonastih škatljah mesto v slami. Cene brez konkurence. anaaanoooanooaaoaaanDPonriPDn I s ,MUNDL0S‘ šivalni stroji ^ !l giJm „Görlcke“^ 1” w dvokolesa, niolorini „FlflM“ in 99 s belgijske psiškj se vdobe le pri Josipu Kerševaniju GORICA — Piazza Cavour 9 — GORICA V I s- -s s I I I Cev!jamica Forcessln Odlikovana na mednarodni razstavi v Genovi z „Diploma di gran premio“ TRST - Via Giuseppe Caprin Štev. S pri Sv. Jakobu - TRST Kdor išče obuvalo cenö a vendar lepo, ta bo pomislil malo, he kupil kar na slepo! In šel bo k „FORCESSINU“, ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daja .. . d mm c ,.AH’ Alabaida“ TRIESTE, Via dei Giuliani 42 priporoča cenjenemu občinstvu sledeče specijalitete: Emulzija ribjega olja z hipofosfiti, pripravljena z modernim strojem Stein-bucha, posebno priporočljiv za rahitične otroke in za otroke slabotne konstitucije. — Cena Lir 9'-- stekle ica. Ferrol-železno vino proti male- in bledokrtnosti, reguliranje menstruacije (belo perilo). Prsni sirup izvrsten proti kašlju in zanemarjenim, kroničnim bronhitam. Balzamično mazilo „ALABARDA“ za abscese in rane sploh. Nevroil proti glavobolu in zobobolu. Razpolaga tudi z vsemi pripravami za zdravljenje i vine □□QDDQQD□□□□ODO□□□□□□□□□□□□□ Prva odiikov. tovarna in zaloga pohištva Tvrdka ustanovljena 1. 1898. PJct GiOriŠk©m Gorko, ul. Carducci 14 (pr. Gosposka ulica) Tvrdka ustanovi] na 1.1698. 50 spalnih in jedilnih sob na izbero od najnavadnejših do najbolj luksurjozitih. - Cene zmerne. - Solidna izdelava. Lastno izdelano pohištvo od najboljših profesionistov. ANTON BREŠČAK GORICA, Via Carducci 14 Cprej Gosposka ulj