50 Članki in razprave arhivi xxii 1999 UDK 3^7/353(497.4)" 1850/: 900" Upravna uredito na Kranjskem po letu 1848 SAŠA SERŠE V letih se jc v avstrijskih dednih deželah začel šuili državni upravm aparat tudi na deželno 11 lokulro stopnjo, ir jiccr z uvedbo vlad in sodisč na deželni ter okrožij na nižji stopnji državne uprave, Dczcini stanovi sicer v tej dobi niso bili odpravljeni, loda rjihov vp-iv jc bil zelo omeien. Njihova stara vloga pn do-iočaniu davkov jc bila spremenjena v formalnost. Država takrat šc ni bila dovolj močna, ua bi nstn-novila svoje lastne upravne organe na stopn.i lokalne uprave (okraji, občine), /alo se je pri organizaciji na tej stopnji naslonila na /emlj ska gospostva in mesta, ki so opravljala posamezne upravne naloge v imenu države. Dr/ava pa ie v prizadevanju, da bi zagotovila nemoteno uradno poslovanje, začela postavljati zahteve zemljiškim gospostvom in mestom, da so najemali usposobljene uradnike, Na splošno so te upravne reforme, ki so povzročile uvedbo uradniški: "a aparata, omejile vpliv plemslva pri upravljanji, države. Razvoj v smeri vedno večjega vpliva države na uprava pa se jc šc stopnjeval po lelu 1848, ko je državni apaial s svojimi uradi segel tud' na najnižja upravna področja, okn.jc .n občine. V drugi pt»!ovici devetnajstega stoletja, ad marčne revolucije pa do razpada habsburške monarhije, lahko sledimo štirim različno dolgim razdohjem, ki so s svojimi pohličv.imi .n druž-bcno-ckonoinsijnu spremembami posredno vpi: vala na postopno preoblikovanje uprave v Avs iriji in njenih deželah. V obdobju od 1848 do 1849 je bila pod pritiskom revolucije sprejeta "ustavna diploma", Izvoljena konstiliianta ni bila uspešna, sprejela pa je sklep o zcmlj.ški odvezi in s tem o odpravi fevdalizma kol družbenega sistema, ki je bil ena i/nied ovir pri i/vedhi organizacije uprave na najnižji stopim. D runo obdobje ki ga označuje oklrouana marčna ustava z dne 4 marca 1849, je trajalo od leta 1849 do leta 1851 in je pomenilo počasno vračanje v stare tirnice, o/iroma uvod v tretje obdobje. To oh dobje poznamo kot "Bachov absolutizem". Ta jc bil vzpostavljen s cesarskim patentom 31. decembra I8M in jc trajal od leta 185| de leta 1860. To jc bil Čas, ko jc ccsar poslal teoretično absolutni v'ladar, v praksi pa jc donršen uel via danja se naprej prepuščal mmislrom. Za lo ob dobje jc značilna popolna prevlada birokratsko -ccrlraliiiičncga sistema. Na okrajni stopnji .no delovali okrajni mešam uradi, ki so združevali upravno 111 sodno oblast na najrhžji stopnji uprave. Združitev teh dveh oblast, jc biJa v takratnih političnih in ekonomskih razmerah smotrna. V tem obdobju so postopno prenehala delovali okrožna oblaslva, ker .so n,ihovo upravne področje uspešno prevzela okrajna oblaslva. Paucu absolutističnega režima njegovih učinkov sicer ni bilo nikoli več mogoče popolnoma izbrisali, sledilo jc prehodno obdobje, k. jc trajalo od I8ÍÍ0, do 18(37. leta. V lem obdobju so se oblikovali deželni m nekateri lokalni avtonomni organi, upravna in sodna oblasl na najnižji upravni stopnji pa sta sc dokončno ločili. Avs-Iri'sko madžarski sporazum jc pomenil sklep lega prehodnega obdobja Z reorganizacijo dr/.avne apnivc v drug-polovici 19, stoletja je dobila habsburska monarhija lisic upravno strukturo, ki se jc ohranila (ja do razpaua monarhije. To jc bilo obdobje, ko so začeli na Dunaju delovali novo ustanovljena minislrslva1 in parlament, n;< deželni stopnji na-mcstnišlva oziroma deželne vlade,7 na lokalncm pa okraji. Deželne avtonomne organe so predstavljali deželni zbori in odbori, lokalne pa občinc."i Za lo obdobje jc lilo torcí značrhio, da Ema Uiiick Gradi 11 /a zgodovino S Invencev v Splošnem upravnem arhivu na Dunaju, Artiivi 111/1-2, Ljubljana 1'HHj sir. 13. "Centralna uprava, k' jc bila v Avstriji sprva organizirana kolegijski), jc Icia 1K-IK du?ivc1a velike spremembe. Uslannvili mi nnve ccnlralnc upravne organe • mini.lrslva * minislrslvn m zunanje /a i leve in zadeve cesar .kc liišc, minislrslvn /a nolrj nje zadeve pravosodno niiii.sirslvo, irgovlnskn minislrslvn. iinančini in mi.sd sivi i, vnjnn niinislrslvn. niinislrslvn /a uk m bii^ofasljc in minislrslvn /a niiljedclsivii in rudarslvn. Ta nrgani/ncijska siruklutn je dniivela iln priipada nv.siroiigrske iiiiinarliijc v lelu 19IS .se i.pie menihe." Pelei ttlliniknr, Ailiivskn gradivu Nmiiesliiišlva in Deželne vlaile v l.julilj-int, Arhivi 11/14. Ujiililjaiia TO, sir. Jelka Melik Kranjske deželne finance Kronika I l/l LJ71. sir. IfiD-lfiS: Deželno glavrslui Ia ileželni nilhnniiki na Kranjskem 1 Kiit 191 K. Zyiiiliiviiiski Casnpis 1K/1974, sir. S.S-9.1 Skladi kranjskega ileželnega prcnmžcnja, Krunika 24/1976, Mr. 1fi5-171. Saša Scrse, iefelni /linr In odbor /a Kianjskn, Arhivi Xl/l-2, Ljubljana I9KK, sir. ii7-70; Gradivo kranjskega dežolnega od tuim in ieln 191K Arh.vi Xlli/[-2, Ljubljana 1990. sir. 95-100 Dc/clni zbnr in odbor /a Krmijskn Artiivi XV[/l-2, l.juhliana 19'»3,Mr. 124-127. Litla Bc/laj Upravna ureililev 1'riniiiiskc s piisehniai n/inuii nanbčine v leiili 1KI4 194(1, Ariiivi 11/1-2, Ljubljana 1979. sir. 37-41 Vanda Uezck Slrnknviia nixJclava arhivskega gradiva (raz.snj sisiciiiiis' urejanja dokumentarnega gradiva, urejanje in pnpisn-vaajc arhivskega grailiva v mlilvili) italijanski sislcmi 192(1-1'J4.S. Arhivi XV1/l-2, Ljubljana l'J93,slr. 59-73; Lilijmia Vidriti-I.avreiičii, frnMe.....lika slrnknviic obdelave aihivskega gradiva nfoCin v nhtlnbju Avsini-Ogrske IKSi]. 1K19, Aiiiivi Xll/I*2 LjiiWj.imi I9K9, sir. 52-54; akh1vi xxii 1999 Cl.- iki razpravi. 51 se jc poleg državnega aparata, k' je upravljal dežele v ¡inen'i dunajske vlade in mii islrstev, razvila se take imenovana deželna avtonomija. Državna linija je obsegala državni /.bor. ki jc imel dva doma: gosposko in poslansko zbornico. Državni upravi jc načeloval ministrski svet pod ministrskim picdscdnikomr njemu pa jc hd na stopnji dežele podrejen deželni predsednik ali cesarski namestnik ki jc načjloval deželr: vladi '"Miroma namestili št vn. Na Štajerskem. Konjskem in Kranjskem so organi državne uprave ob ; tajal i za vsako deželo posebej. Na Primorskem je bilo skupno Nameslr.ištvo v Trstu za ozemlje treb avtonomnih enot: Goriške. Istre in samo •■tojnega mesta Tist. Na lokali>i ravni so ponekod kot državni upravni organi Se nekaj časa delovale krcsijc. sicer pa so kol najnižja stopnja državne uprave zi\ območje upravnih okrajev začela de-lova'i okrajna glavarstva. Prispevek bo, kol že sam naslov določa, ob ravna val le organizacijo deželne in lokalne dr žavne ter avtonomne uprave na območju Kranj skc. Po leln 1X48 je bila uprava na vseli ravneh d"kai preoblikovana, vendar se državni organi nti državni slopnji pozneje niso bistveno spremi njfdi Tudi na deželni stopnji jc bila državna uprava dokaj stabilna. Kajti v samem uradnem poslovanju deželne državne uprave se n-so zgodile pomembne spremembe čeprav se je spreminjalo ime ter povečala ali zmanjšala le ritorialna pristojnost samega organa. Pri avtonomni upravi na deželni stopnji pa so nastale spremembe šele po letu 1861. s sprejetjem frbrilanskega patenta. Na lokalni stopnji pa so bile spremembe bolj pogoste, predvsem na flfcr« i slopnji O iipnvnih organih avslro-ogrske monarhije, ki lnpiija saiuiiii|iravc s» hi I i lalikii lii^.an irani luil. »kraji. vendar jc: bil» hi i/veilenn It n;i Slajerskem kj.i mi ¡"¿Ji nkrajne /asinpc (/aslnp je >kupina Ijtali, ki na pixllagi sannmprj^ vmli llnliičciiii skupnimi v iilulnliju avslm-'igiske nuni ai h ¡je). Najnižja sinpnja avhiuiiinnili nifaiinv mi hiie pnv-Mul lunine, k, jih je vmlil nlieinski /a\lnp, splavljen i/, nb-činskejsi mlhiira in \/ »hčinskega |i ici Islujii ivi v a km [nfriil-nc^i nrgana. Janku hilee Seigij Villau, Jiiic ŽnnUr, Eiua Uinek, IVirt f Kibnikar in lirami. Karel Merfial, Mieliael 1 Infer, Al ¡ill Melise lies Madlsdilagc-Ribici /u klen »Merr. Rcielisgcsci/en, Liliif-oEOcl/cn unij Vernnlnuiigeii, Wien-Ltiji/ij: IWK, llnniitiueli 1 Ur ilen pulil ivelieu VcnvaliunyMlicuM in ikn m lU'ielisniibe veilielenen Kiiiiigmelien umi Uinikrn mit Ikmui iIl'ixt Itcrtk'Lsiclilipiing iler iliesen liinile'n iremdn^uieu rialih upravnih organov (ustvarjalcev), ki so objavljeni v vodnikih m inventai jih Am!/a Kcpublikc Slovenije ter regionalnih arhivov,7 Pri novem oblikovanj'! uprave po letu 1818 sc jc v prvih desetih letjli organi'.arhsko uredila predvsem državna uprava na deželni slopnji11 Preden so n;i podlagi raznih zakonov vzpostavili novo upravno ureditev, so odpravili prejšnji npravi.i organ na deželni slopnji - li rski gubernij v Ljubi j ar i. Priprave za reorganizacijo uprave so trajale vse od meseca junija 1849,'J ko jc cesar Franc Jožef odobril osno\e za reorganizacijo uprave. Tako sta cesarski sklep št. 29.i z dne 26. junija 184910 u> ukaz ministrstva v:\ notranje zadeve si .175 z dne 23. avgusta 1849" dala temelje za novo politično ureditev avstrijskih dežel Organizacijo nove uprave so izvedli oh pomoči Politične organizacijske komisije za Kranjsko, ki :: pripnr ila vse potrebno /i\ vzpostavitev nove upravne ureditve Izvedla je novo upravno ureditev dežele na podlagi zakona z dne 23. decembra I849.12 s tem da jc kol najvišja državna upravna oblast v dežen začelo v Ljubljani 1 januarja 1delovali NamcstniŠtvo v Ljubljani, ki jc predstavljalo strogo birokratski državni up-avn organ v deželi. Podrejeno jc bilo mmislrslvn na Dunaju. Na čelu Nameslnislva jc bil namestnik, odgovoren za njegovo celotno poslovanje. Pripadalo mu jc tudi predstavljanje in izvajanje ohlasli, nadzoroval jc poslovanja i politične uprave r.a svojem upravnem leriloriiu in izdaial ukaze ter odločbe za vso deželo, delno samostojno, delno pa po pooblastilu ministrstva za notranje zadeve in preostalih resornih ministrstev na Dunaju. Za opravljanje vseh upravnih in poiiiičnil- na!og jc imel npravni aparat. V odsotnosti g;t jc nadomeščal prvi namest-niški svetnik Namestnik jc predlagal Mmislrslvn za notranje zadeve imenovanje namcslniških s vel ni ko vn koncept ni h nradr.ikov in sekretarjev, samostojen pa jc bil pri imenovanju sekretarjev okrajnih glavarstev in drugega nradništva poli-11čilili oblastev ter za imenovanje uradnišlva ra z.ličnih zavodov, kol npr kaznilnice, pobolj.šc-valnicc- pLisilnc delavnice, gluhoncmniec, zave da za sicpc, bolniši icc. porodnišnice, najdemš-uiee, In al n ec. z.asl a vlj alinee, posojilnice in drug h. Na Kranjskem jc Nameslnišlvo obstajalo do 29, maja JjjM^j tedaj pa je bilo na podlagi Cesel/e ami Vf-mriln.intren. Wien in'.'s. Sjilnini pa-isleil fiinilnv pSeriiepa arhiva LUS. Ljubljana i'JfiO: (V i !>kti je inivi vi hI ni k ki Im i/>cl v iragMi uklnliru 1'J'J'Ji; Vi.tlnik pn aihivih SI mri i i je. Ljubljana 1'JfiS: iV, lel MeMnep arhiva l.jubljanvkejiii, Ljubljana l'JVJ; Vinliiik Zgii-iliiviii\kcua aihi«i Ljubljana. Ljubljana l'JV2, Gcvliiii lin venia r lies SlcieruiJrk.seheii LniilesaR'hivc\, Gia/. 1'J.VJ iltl. iy\pevek nliravn:iva le 'i|n,i\ii iu iibuineju Kraujvke. " 3fi. jniilj:i I S IV. 111 RUH IS-J'J. mi.45 11 liGH IN-1'Jili fiK)i f,7(l. 12 LGU I KJl)/2fi. 13 KGI1 IHM. sir 112. 52 Članki in razprave arhivi xxii 1999 predscdslvene spomenice šl. 6237/1854 razpu ščeno ni ga je zamenjala Deželna viada v Ljti bi ji ni Poudaril, je treba, da v samem uradnem poslovanju ni bilo spicmcmb Deželna vlada v Ljubljani je obstajala do 15, novembra 1860.14 Z odredbo niirislrsiva za notni nje zadeve šl. 155 z dne 17. junija 1860 je bda Deželna vlada liki n ena, njene posle pa ie prevzelo Namestnišlvo v Trstu, v ljiibljnni pa je bdo kot njegova izpostava ustanovljeno Deželno glavarstvo Takrat so namreč ukinili posle deželne vlade in jib prenesli na Namcstništvo v Trsui. To je predstavljalo poskus vnovične uvedbe meddeželnih organov po starem tipu gnbernijcv iz konca 18. sloielja. Ta poskus se očitno ni oh nesel, ker je bila leta 1861 obnovljena Deželna vlada v Ljubljani. Po sporazumu med Namesliušlvom v Trstu in zastopniki Kianjske so 20. aprila 1861 v Ljubljai - znova vzpostavili deželno vlado in ta je začela redno poslovali 25. aprila istega leta. Po uvedbi Deželne vlade v Ljubljani je bilo uki njeno deželno glavarstvo,15 dcž-elina vlada pa je delovala vse do prupada avstro,-ogrske monar bije. Pri deželni vladi o; iroma prej pri namcsl-nišlvn jc delovala Direkcija pomo .rtih uradov deželne vlade v Ljubljani Konkretnih podatkov o začetkih delovanja lega urada ni, vendar upravni organ ni mogel delovali brez lega urada.1'1 Ta posebni oddelek pomožnih ali strokovnih uradov je skrbel za delo v vložišču, ekspozituri in rcgislraluri. Strokovni ali pomožni uradniki so po navodilih predsloji, .ka - diicklorja urada vpisovali prejele spise v delo vodnike, prepisovali koncepte v čistopise in jih pošiljali nasl ovljcnecm, V registraln i so spise odlagali, "h varovali in izdelali abecedna kazala za njihovo uporabo. Na deželni stopnji državne uprave je delovala prama, ki se jc imenovala Deželno predsedstvo za Kranjsko in je bila hkrati tudi p.sarna vsakokratnega deželnega predsednika najvišjega državnega urada na Kranjskem. Delovala je nepretrgano od leta 1791 do leta 1918 in v omenjenem obdobju m doživela nobene upravne spremembe. Pisarna jc reševala vse zadeve, ki so bile pridržane v re"ilev vsakokratnemu deželnemu predsedrikn in so bde povezane s političnimi gibanji, delovanjem polil-čmli strank, različnimi manifestacijami, zborov ar ji, poli.ični-mi in kulturnimi pnreditvami, časopisno in založniško dejavnostjo, cenzuro, personalnimi zadevami, volitvami v državni in deželni zbor. Hkrati z organizacijo nove uprave na deželni stopnji je novo ureditev na okrajni slopn i 23 decembra 1849 izvedla že omenjena politična ■ RGH HW),Mr!271. 1 t1. Ribnikai ur.32-.Vi. 1'red s-ii leva se, ila je začela ilelnvali lela IK45 in prenchalr ilelnvali lela 191«. orgamzaciiska komisna.17 Z ndredbo z dne 3 oktobra 1849, šl. 734 pa je bilo dokončno do ločeno, da se uvedejo nova politična oblastva, in sicer poleg namcstnišlva še okraji, okrajne .sodnijc in okraji, davein nrad- Okrajna oblastva, ki so jih vodih okrajni glavarji, so sestavljala najnižjo stopnjo državne politične Csplošnc) uprave. Pomembni spremem b, na področju lokalne uprave sla bili dve: ločili so upravo od sodstva iaui na najnižji stopnji, opustili so pojem delegiranih okrajnih gospostevs tem da so izvedli organizacijo čisto dr žavnega aparata na okrajni stopnji. T;ik:i upravna ureditev, ki ločevala upravna in sodna obiaslva na okrajni stopnji p« jej trajala le kratko obdobje, kajti politična organizacijska komisija in komi sij» za uvedbo okrajnih sodišč sta svoje, delo nadaljevali. Upravna ureditev okrajev namreč ni ustrezala takratnim no I i ti eni m in gospodarskim razmeram, zato sla skušal: najti razmeram pri mernejšo lokalno upravno obliko. Rezultat njunega nadaljnjega dela sla bila zakon z dne 31. decembra 1851 in ministrska uredba z. dne 19. januarja 1853,|lJ ki sla državno upravo na lokalni siopnji aredila tako, da so namesto okrajnio glavarstev in okrajnih :;odišč začeli delovati mešani okrajni ura li. Pri mešanih okrajnih uradih,20 ki so začeli poslovati 30. oktobra i853, sla bili obe veji oblasti znova združeni in za naslednjih petnajst let je bila odpravljena ločitev med upra vo in sodstvom. Z združitvijo uprave in sodstva sla komisiji rešili problem upravne ureditve na okrajni stopnji iit picncha i delovali. Personalne zadeve uradnikov mešanih okrajnih utadov pa jc na p.idlagi ccsarskega patenta z. dne 31 decembra 1851 začela urejali novo ustanovljena komisija za personalne zaoeve mešanih 17 l.GH 1 K4'.V2fi (tesarski skk'|i / dne 26. junija I H49 - RGI) I K49/295) (lika/ illiilislrslva /a lmlranje zaileve /. ilne 23. avgiisla IS49-RGH lK4'J/375). IK " Jn?c Ziinlar, Navlanek in ra/vnj upravnih nkrajev na Sin-venskem lin k"a 1S49, Zgm lavinski časnpis 3-1/1-2, IlJKl), sir. 119-155; sir. I 1'J; "... v avstrijskih deilnili ileJelali sn pričeli izgrajevali v k-iih I747/4S ilr?avni aparal na Mfptiji Je/1-1 in ukrn?ij. Za manjša upravna nbniivja ilr/ava še ni llnipla uslannvili lasinili nrga-nnv. Tu se je morala naslnnili na zemljiška gnspnslva in I nesla. k; jim je nabrala izvrševanje pi>sanii.'/nili upravnih niliipl." S. Vilfan, pravna /ginlnvina .Slnvciiecv, Ljubljana I % I, sir 3iri7-3H2. |lJ RGH IN53/IO 20 Žtinlar, 1'nrneniki.,., >lr. 103: "Okrajni uradi, urbanizirani na pndlajii niinislrske uredhe z ilnr 19. januarja IK53, mi poslali luili najnižja ikvclnnkiiejju ntilaslva na pinlriKju sndslva. Ilili sil prislnjni za ka/e-iskn m hI si vn n prcsinpkih, kaknr ludi /a rj/liena uradna dejanja v drugin kazenskili zadevali lei za cmlnn mhIsIvi». Nekatera nk raj na sndisCa sil ilelnvala luili kiil |He skn\~i]rt.i ^iidisOa n hudndelslvih in p;vkrikih. Zaln se je razlezaln njihnvn nb-llliieje v lem svnjslvu prek i olnnivij več nknijnili urailnv, V Primnrju sil bili s-si nkrajni uniili luili prtisknvalna sntlišia n ti udi me I si vili in prekrških..." arhivi xxii iyyy Clank. in rez prave okrajev. Sestavljena jc bila iz .svetnikov namest-nišlva in članov Višjega deželnega sodišča. Mešani okrajni uradi in komisija so delovali vse do leta 18o kla IS67 (na Kranj^eM llnknnčnn p» na pmlbj;i z.aknnnv z. iliic I'J. maja in II. juniju ISHleli 1 i .ic Jii is I c, ki sn bili na prvi slnpnji pridržani ukinjenim likinžnim liblaslviiin. Zlasli sn pienesb na nkrujna glavaislva zadeve lirckluili llavknv in grailhenc zaileve. Knl pmnniiie Mnik^ivne uniči sn pri nkrajnili nblasivih na slavili nkrajne zifiavnikc, nkrajne iivinn/ilraviiikc. nkrnjne inJtniije in givilarske lelinike." Scigij Vilfan, Pravna -'¿iiMJiivina .Slnvnuvv, Ljubljana 1!'%. mi. 447. Žnnlai. ['riničiiiki..., sir. 94: ' 1X'/cluiiii upravnim liblaslvnin sil bila pnIreje na nkri./na "blaslva. Icla 1K I'J sil uslannvili nkminc vlaile na Čelu z nkni/niiii preilsnlniKiim. in sicer na Šiaje skein Iri: liruek na Muii (v nliscun slaiili nkinžij Hiuck in Juilentuir^). Gradoe (slani yiaškii likniije in severni llel širnega iiiuribDiski-nkrii/ja) In Marilini (ju/ni llel Marici uiaiiiilirskega likmija ler slani reljskn nknijjc), v ['liiiiiiiju ilva: !'azin (v nliscgu sla rega isln.ktj;:i nkmija) in Gnriea (slani ¡jnrivkii nkmžj;). V nian.išilt 'leielali {Knniški. Kranjska) nisn uslannvili nkrii/mll vlail. Trsi s svnjini libiimčjem je imel pnlniaj llriavncpa neposrednima inesla. Na pnillayi jialenla z. llnr .11. deeemlira 1 K.iI sn bila nki.i/na nblaslva. np;uvniiailiniiiislralivno nhlaMv;..... *išji sliipmi /a upiavna piiilnvCjii. ki sil jim bila llmleljena loi nhkslva na srednji m »poji meil naineslaišivi in ptnlrojcnimi niJ'imi nlilasi vi. Imela sil llelnimi nnilzninn. ilehima izvrsilan adminMra-livnn pidročjc llebivanja. Na pmftJE Ureillie 311. apiila 1KS4 sn nkniJnini oblasivnin ndv/L'li prisliijnnsi, da sainnsliijnii .nJlnčajn, in ju prenesli na naiuesinisiva. Okni/na nblaslva mivejili na mt(r*ije ni?;ili nhlasleN V/nik za I a ukrep je liiln neilni' priznlevaii,: dr žnvncga vmlslva. ila bi ve cenliali/nn uveljavil lu li v nkv ru de?c). Tli jo bil prvi korak k pnpnlni mlpravi nkin>ne uieililve. il» kalere jc piišln v lelili IKVJiln lKf>5 (na Sinjei skim na pml-lagi liiin.Miske uieilbe / dne I'J. ileeemlua v hminriu na pndlagi Miinislrske liinloe / line 17. jnnijn IKfii)).1' J.rnlei- sli.iiV.S: "Ob nenailnem prebndu ixl prtjšniib. sinlcija nbsiii.eeil. m k llneela niiv. iiraatlvi manjka naillreC vlaili skušnja, k, hi eili na liiiingiiCliii /ailnsiiii v enaki meri vsem pnircbav.i vsem načelo, da se krajevna občina oblikuje praviloma iz ,;amostoinc katastrske al davčne občine. Tako je dobila občina sklenjeno, natančno določeno ozemlje Več katastrskih občin se jc lahko zdrn-Siki v eno, kar jc veljalo zlasli za manjše. Pro-vizorično stanje glede občin je nastopilo leta I8512i' m jc trajalo desctlcjc Zamenial ga je zakon z dne S. marca I8{i2.' ki jc določal organizacijo in delovanje občin. Na podlagi lega zakona pa so iz.šl, deželni občinski jedil ki so podrobno določali teritorialno tvorbo občin, občinsko zastopstvo, njihove prislnjnosti in drugo. Za Kranjske je izšel zakon 17 ichruarja lS66,21i za Štajersko 18, maja 1864, za Koroško IS marca 1864 in za Prckmnrje leta 186o.3y Nad zorslvo nad občinami v avtonomnih zadevah3" jc sliipn^nt iznhra/lv in m/vn!a av.sliijskib nanxlnv. Le piak lieiin puivi/ilritna i/veilba umre llali laku i/.kušnjn in se/nanili .s !enii piilrebami. 1'ieilliijeni lisnulek ima lbivnlj ra/vnjne lilninnsli, ila .se pnslavljeil v življenje namdnv, s.lill i/, selie la/vija in napreiluje ila izlili In. kai se ni libnesln. in spiejema mm.kar>~ poka/c knl /a^cljenn In piilrclinn." 25 K jli IS4K/I70. J. Žniilar. IViiivniki .sir 10.1: "Si Hlc bivanje pre h i val s Iva v smislu uvlavc z dne 4. marca 1K4'.' naj bi pniokabi pickn avliimmiiiili krajevnih nhein. T, h' i dr seslileselili lel sn n>iale kr.ijevne nbeine v svnjem aviiiniiiiinem delnknigu inslanenn pinK';ene ilr/avneniu vixlslvu. Začasni nhrinski /aknn / line 17. maiea IK-PJ jc piinesel eeln lini-riiiiniiann uiejenn nhCinskii upravn. Vse nbčinc sil imele enilke pravice^ ni biln mibent inzliki' meil mesiniu in pni levo I jeni OKuiski z.ikim iz lela I8SV jc nain diipuščal ilifereni iarijn libčinske uprave v ncknlikii širšem nbsc^u in sele ili Javni nb-Ciliski /aknn iz lela lS(i2 jc vselmval dejanskn le' nkvirn« llnbiOila. ki ii jib min ile7elni nbeinski redi dnpnlnili. Občinski ikIIuii je imel kiil najvišji nigan krajevne nbčinc nblasl sklepanja in liadznra ^lilil je libeinskn pieilslnjnišlvn. ki je iinrln i/vršilnn nbl.^si, SvnbiKlna npiava nlrfinske^a pienni zenja je ivmila nujvažicjsn. ne ¡ia eiliim sesLivinn avliininn-nega nbniivja ilebivanja nličii'." Oliširneje n leni pinlilomu ¡.išc J.inkn Pnlcc v članku "Uveilha nbfi n na h ranjskcill lela IS-lS/lS.^il , v Zgndiivi3iskciil iasn-pisu K11 siiv zbornik. 1. VI-VU. LjuMjana V)5Z' ['^.l. sir. CiKii- 7.12. 2f .31. marec 1851. RGH lKfi2/l\. 2K LGH i Kf.f./I I. ni O |inzncjših nafi-h rcnrt'ani/ai ije nbčin na Kranjskem v lelili IKiiK-1KKK po mApi plse JnZe Žnnlar v člaiku SSlI piv-moliive nbčin na Kiaiijskem v li-lih IS6S1I11 IKSii. ki je i/šeI v Grafenaucijcvcm zbnniikn Icla 1'J'Jfi. Janku 1'olee. Uvcilba nliCin na Kranjskem Irla 1KI'J/5II. v: Z(iixlnvinski časnpis Knsnv zln.mik. Itinik VIA/K. l'JJ2 UJil. sn. "1'ivhajojiič na načela nbčinski ureui lvc\ k:i/l- Slailiiin na In.il.i namerava v vse'b ileJelob. ki 11 Jc knlashskn i/nieijeni' pnsia' vili k;ilasliskn ali llavinn iilifiin /a Viajevnn nbrillii. 7, Iz nsniilki' je pa imli lazviilmi. ila namerava .Slailiiin [mlet; kra;".vnili uslannvili ?e lakial Imli >ilxinc višjih upravnih rani -nk raj ne ii okrožne, ki sn gm lisnnlkn poleni luui u/aknnjeiie pa «i so nikilar nživele • UaN Na nižjih slnpnjab ileielae uprave se je pojavljal pniblelil llelilve na avliiniunna ■ sanm-upravna in di/aviia upravna piielničja. Pnjavljale sn se' sjeer llidi idejo 11 nek, v/piiieilunsli avlnmminili ■ samiiupiavnih ia 54 Članki in razprave ARHIVI XXII 1999 opravljal deželni odbor, v državnih upravnih zadevah pa državna uprava. Po novem provizuričnein zakonu so bde izvedene obe.nskc volitve in oblikovane občine. Po določi j h znkona jC lahko unravno občino sestavljala ena ali več katastrskih občin Občinski udbor je imel kol najvišji organ krajevne občine oblast sklepanja in nadzora. Volil je občinsko predstavništvo, sestavljeno r občinskega glavar-" in svetovalcev, ki ¡c imelo izvršilno oblast. \ državnem občinskem zakonu se je samostojno področje dela nanašalo v splošnem na vse, kar je zadevalo interes občine. Dru^o preneseno delovno področje ">o morale izvajati občine pod vodstvom upravnih oblastev Občine so dobile pravico samouprave glede upravljanja občinskega premožen i a, prepuščeni so um bili skrb za občinske ceste, živi M; i in zdravstveni nadzor, skrb za sejme ¡r. trge, zdravstvene zadeve občine, skrb za uboge in osnovno šolstvo, delno so opravljale tndi krajevno nadzorstvo in redarstvo (pohe-ja). Hkral* pa sn nanje prenesli tudi nekatere državne izvršilne funkcije. Svobodna uprava občinskega premoženja je oila najpomembnejša, ne pa edina sest a\ i na avto nomnega delovanja občin. Občine so prevzele premoženje mest, trgov in krajev iz obdobja pred marčno revolucijo. Že provizorični zakon o obema h je leta 1849 predvidel, da pomembnejša mesta laliko dobe svoje statute, Razen Celovca in Gorice j; leta 1850 dobila lak statut tndi Ljubljana.31 Kraji s posebnim statutom so se označevali kot sla t ti lame občine (statutarna mesta). Značilnost stalil larnih občin je bila v len, da so bile s prc:;imoin njihovega lastnega statuta izvzete iz splošne deželne zakonodaje ti občinah, in v tem, da v prenesenem področju dela niso Lili podrejene okrajnim glavarstvom, marveč deželnim viadam Razen pomembnih mcsl so lako možnost leta 186232 z okvirnim zakonom dobila ludi zdravi lišča, 1867. pa jc bila dana deželni zakonodaji dr/avnih ui¡;,innv venilar lake /annMi uisn bile utkilai ilu sledmi i/vede ne. laku d sn na nckaieriti sinpnB (u kraji) prt-lailu vati cJrJavni uryjiil, ua hmuilijili Mupiijah (nbčinc) pa y. priilu tin naslimilve na avniniuiine samoupravne insane, ki pz sn Mali piv.l en .In ili/aviin kiinlniln. Prav v priivi/nriineiii rakunn o nličiiiali {1K4'J) guvur n 'ukraj-nih iibeinah' v /akunu 11 naeelih /a unrddcv nbein t/. I Hrt2 pa jc hila uvedena faknllalivna inu/niisl /a uveilbu nk rajnih T»-DjfKiv eslavljenih M pndulinili načclili km deJelm /htiri. Taki nkrajni /asi op i naj lii imdiilinu S-ul prej iiiuen.ena lic uveljavljena iikruina /ashipslva ■ ivnrili vniesiiii siiipnju llleit de/clniui /liiinuii in nlieinaiiii in naj bi luli sestavljeni pu pu-dubuih naeelih kni de/elui /bori. Ti neulivc/ni nkrajni /asui|ii sn bili pri nas uvedeni saimi lia Slajersksin Tam su liill Imej ukroji iibencui državni in iilxniciu ¡.ailinupiavili nknlm s litn, ila sevcila nkr.ijm /asinpi nisn imeli uikake^a pnscjja v ilcln vanje nkmjiiili ^lavarMCv." 31 pGB 1KK7/22 • 7-akun, s kaierim i/daja utie-Miski ml in nbeinski vtililm red /a de/elilii.sliiliin mestu i juMjann. 32 LCB lKfi2n3, eleu 22 tu 23. prosta izbira krajev, ki naj dobe svoje lastne slalule, Slatinama mesta so bila Ljubljana, Gorica Cclovec, Maribor, Celi .: in Plu , Trsi pa je b.l pc svojem statutu v posebnem položaju. Poleg omenjenih državnih organov so delovala tudi druga oblaslva, kol n.pr. direkcije, komisije, sveli Navadno so nih i organi ustanovljeni za opravljanje zahtevnejših strokovnih nalog, ki jim sam t upravni organi niso bili kos, delovali sn p.i državnih m avtonomnih deželnih ter lokalni k obla sivih. Taka državna organa sla bm policijska m gradbena dircke.a. ob reorganizaciji upra\e po iclu 1860 pn so njune pristojnosti prešle na nižje stopnjo npruvc, na okraje. V obravnavanem obdobju so delovale šc druge dirckcijc, kol n.pi. finančna, ruditrsko-gozdna, poštna in direkcija za obratovanje državni i i železni c. Policijske in gradbene direkcije so bile ustanovljene že v oodobju Jožefa II., ko so na novo organizirali posebna obesiva pri centralnih in deželnih, oblastnih. Policijske direkeije so po leln 1787 mlanovili v mestih s sedeži deželnih oblastev in so hilc orgainzirane po vzoru Policijske dirckcijc na Dunaju. Pred elom 1793 je obstajala Policijska dii'ikc'jr, /.a Kranjsko. Koroško 1.1 Štajersko v Gradcu,33 Policijske zadeve za Kranjsko pa jc iirejulo Deželno predsedstvo za Kranjsko. Uvedba Policijske direkcije v Ljubljani je bila žc leta 1791 zaupana ljubljanskimi i magistratu, ustanovljena pa je nila 1793.34 Podrejena je bila deželnemu predsedniku.15 ta pa jc pošiljal poročila o policijskih m varnostnih zadevah policij skemn min strstvu na Diinaiu, ki jq bilo ustanovljena žc leta 1793 zaradi "prodiranja revolucionarnega dnha Policijska direkcija jc bila pri siojna za jav-ii red, za nadzor nad Injci in dc-likvcnli, za zdravstveni in živilski nadzor ter za preprečevanje požarov. Opravljala jc ludi sodne pristojnosti s področja kazenskih preiskav ter manjše civilnopravne zadeve. Po kazenskem zakoniku i/ leta 1806 sla si pristojnosti za težke prestopke delila Polie-jska diickeija v Ljubijam in ljubljanski magistrat Policijska 'Jirckujn jc bila ukinjena leta 1866, krajevne policijske zadeve so hilc prenesene na občine, policijski organi na Koroškem Kranjskem in v Primorju so sodili v pristojnost Policijske direkcije v Trstu, v Ljubljani pa jc obšla :al Policijski oddelek pr: Predsedstvu deželne vlade. Policijsko dirckcijc v Gradcu so leta 1 S*^ spel obnovili Gradbene dhckciic, ki so se sprva imenovale gradbene iti ccslnc direkc^c al višje dirckcijc, so Gulvjrnialveriirilnnn^ in Sleyrnuaik, 31. S. 17Kfi (pulieijski reil). ' Vernriliiuiii; des Inncriislcrreieliiselicn Apellalinns und Cnuv n lina I Obcrpliidus ?X. (i. ¡Ml. 35 llnldetreiy 2. ITJ3. I'uv/eln pu iienbjavljeneiii besedilu Majde Fiekn. ARHIVI XXII 1999 ČlanK. in razprave 'začele delovati leta 1783. Ljubljanska sc je po letu 1791 imenovala Gradbena, cestna irj naviga cijska direkcija, njeno delovno področje so bile grr.dbeno-policijskc /adcvc. Gradbeni dirckciji v Ljubljani in Gradcu str. V?*Ii odpravljeni hkrati z. deželnima vlndamr, po-"de pa ic prevzele Namestništvo v Trstu. Ko jc bila v Ljubljani vnovič vzpostavljenn oež .lna vlada, je deželni predsednik 16. 17. '1®13S na podlagi ministrske odredbe z dne 5. 1 18^139 določil, da bo v Ljunljan: pri dežehi vlhdi deloval stavbni oddelek z znanslvenolchničnim in lelinienogospodarskim pododdelkom. Oddelek je ¿ačel delovati 1. 1. 1867 in s lern je prcnelyul delovali Gradbena direkcija /a Kranjsko.4 [) Sr cr so sc gradbene direkeijc Pikvarjale tako z mzkim' gradn-ami kot tudi i visokimi, skrbele so za ^este, mi,stove, vodne regulacije in graditev ali prenovo stavb. Finančna direkcija v I j ubijam,41 pristoji.a za deželo Kranjsko, je zr.čcla dciovai na podlagi odloka finančnega ministrstva z. dne 19. 5 1864.42 Finnnčna direkcija je ikrbjEU za indi rektne davke in državni monopol ter opravljala "išpckeijo. V delovno področje direkcije jc sn dilo tua.1 finančno razsodišče. Lela 1850 vso ustanovili rudarsko n go: dno direkcijo za Štajersko, Koroško in Hrvaško s sedežem v Graden. Podrejeni so ji bili rud ar-ki 'Jpravniški in gozdarski ffijijj nndrejeno pč< ji jc Wie ministrstvo za poljedelstvo in rndaistvo V istem letu so bile ustanovljene luoi pošlnc direkcije, ki so bile podrejene ministrstvu ~a 'fgovino. Postna direkcija v Graden je obsegala 'tajerske in Koroško, v Trstu pa Kranjsko 'n P "i morje 44 Na Ol,naju so leta 1887 ustani vili Jitkcijo obratovanje državnih železnic,^ ki jI je bil 17 Odicdha minislislva za unirán Q /.aikvc 17. (í. 1 Uñí); si. lí' LOBIK6I/13. LGBlKfil/13. 1 le iii. I f'iO so presk nalngt- dcíiílnlh ¡¡r.iilbcnlh dirckc n:i dc/clna upravnn nhlaslva (Id mi í/vedu lfií)2). Zn upiavii dirckiníli davknv su hile lula 1K5Í) v dc/clali uMa-nnvljcnr ilavC-nc dirckcijc. líik su ncpiisicilnn pndicjcnr rinariencinu 'niníMrMvu. V kriiniivinan / dc?clnimi finanínimi ülickcijami sil divine dirvkcijc /. njínr /ilm/ni. Dcicln -i davCniiti nhLislvnm si) bili pinIrcjcni ilavfni uiaili (1K41J. jili jc bilí) na Slajcrskcni «i, lK5f>. na Koniskcm 2K na Kianiskcm pa 30). Uia 1KÍ4 sn .se picimcnitvale v df/clnc íin.incnc ili-rekcíjc. Z.i Knmjski) jc hila pri injna fimjcrsk ilíiskii dc^ch.a finanCnn diniknj.i. V klu I Bfi4 sn ulilaslva 7a upiavn Jin-Unih ¡n Indiicklniii davknv /dru>iii in na iiuvn mg.w/iiali. HOjí lKf,4/(iJ-, dclnvnll jc zaecla 31. 1KÍÍ4. ¿"nlni, PriinínikiMr. yT'JK; l'cicr Rihniknr, líudinsk:. glavaislvn IIWIWS in pnin n r ¡c envega aihivskc&a snidiva /a /fiinlovini). v A,h':vi 1V/* 44 I juMjana lyKI, Mi. 53-.*íy. ?i)nlar, riiriiíniki..., Mi. 9«. Km nhr.ilnn vmlslvn na dclu Ju?uc íckznkc je fe ikí 1 Ma li,44 Dbslajal.i dirékcija /a nbialnvanjc v Grailcu I «í ■■ fi" Jn /d,r-/.Mi V Jiickciji) "a Dhraiiivanji; lia Duraju, ki pa pi> r^nJiiji podrejen tndi višji urad za obratovanje državnih železnic v Beljaku. Delovno področje du ckcijc jc leta 1884 prešlo na generalno direkcijo avstrijskih drž;:vnili železnic Po ustanovitvi ministrstva za železnice leta 1896 jc generalna direkcija prenehala delovati. Direkcije za obratovanje že leznic so preimenovali v oirckcije državnih že le zn ic.46 Po letu 1861 se jc začela zakonsko intenzivneje urejati tudi avtonomna uprava v deželah. Organa deželne avtonomije sta biln dcželm zbor in dcželm odbor. Na čelu deželnega odbora je bil organ, ki ga jc imenoval ccsar in sc jc v obravnavanih kronovinnb imenoval deželni glavar. Deželni odbor jc moral skrbeti za običajne upravne zadeve deželnega premoženja deželnih skladov in deželnih ustanov. Obseg avtonomne deželne uprave jC bil tedaj sorazmerno majhen, zlasti ker so morali večino deželnih zakonov izvajati državni organi. Deželne avtonomne organe in njihovo upravno organizacijo lahko grobo dclimn v dve ob dobji. Prvo jc bilo med letoma 18^8 in 1861. ko naj bi ostanki fevdalnih deželnih zborov prerasli v nekako stanovsko zastopstvo, vendar se novi deželni ^.bori m so organizirali. Dežele niso do bile predstavništva, kakršno je bilo v državnem merilu vsaj kiatek čas konstituanta. Tako so v 'resnici vso oblast v dežrl' izvajali državni na mestnik i (Stattballcr) s svojim aparatom dežel mm' vladami (Landesregiernng) Drugo obdobje urejanja avtonomne uprave se začenja šele v letih 1860-61. Cesarska diploma z dne 21. oktobra 1860 jc pomenila vrnitev k ustavni ureditvi, prinesla jc pomembno novost z uvedbo sodelovanja deželnih zborov pri zakonodaji, Čeprav sc v samih besedilih deželnih ustav to načelo n. jasneje iznj.ilo. S februarskim patentom z dne 7.6. februarja 1861 pa je habsburška monarhi'a dobila usio upravno strukturo, k: sc jc 7. maibnimi popravki in dopolnitvami ohranila tjs do konta obstoja monarhije. Z omenjenim patentom so bili odpravljeni deželni stanovi, k. so že dolga lela životarili, njihovo premoženje in področje dela je prevzel deželni zbor, oziroma njegov n.vršil.il organ deželni odbor. Kot priloga cesarskemu patentu z dne 7.0 februarja 1861 so izšli deželni redi Med deželne zadeve so uvrstili vprašanja s področja kmetijstva, javne stavbe, zgrajene n. deželnih sredstev, dobrodelne ustanove, vzdrževane iz deželnih sredstev, podrobnejše urejanje občinskih, cerkve nil in šolskMi ter vojaških zadev. Drželui zbori in odbori z deželnimi glavarji diJ.avnih železniških puig v Iclu IK59 picnciiala deliwali. ' Žimlai, |ii imeniki sli. 98- Ivnn Mnhnrič, Zgndir/ina ScIc/nic na Slnvenskcm, Ljubljana llJ6fi-, Spi mlinski /lininik Slnvcnijc, Ljubljana IV.19, sli. 404-10h SI n venci v desclkljU lyiK-1lJ2K. Ljubljana ! 92 K, sli. 597(513; Enciklopedija, Žclc/nice, sir. 35(i-357. Članki in razprave arhivi xxii 1999 na čelu so sestavljali poseben sektor zakonodaje in uprave v deželi Imeli so samoupravna značaj, čeprav bolj v skromni meri. Organizacijo in Jelo Deželnega zboni in odbora za Kianjsko47 sla določala Dcžcln: red za vojvodmo Kranjsko4* in Dcžclnozbnrsk voliioi red /a vojvodino Kranjsko,49 Natančneje pa sta urejala poslovanje zbora i» odbura Oprav Ju red deželnega zbora vojvodstva Kranjskega^0 1er Opravilni red dežel nega odbora.51 Državni temeljni zakon z dne 21, decembra J 867 ni prinesel sprememb pri organi/.aciji dc žclnih zas'opslcv, le pnstojnosli so bile nekol ko spremenjene. Na podlagi zakona /, dne 25, maja 1868 so postali nosilci deželne avtonomije tudi deželni šolski sveti, ccrkvcn? oblastva pa so izgubila dotcdanio vlogo 52 Poleg lega so obstajala še posebna avtonomna ohlaslva. ki r,o začela delovali šele po letu 1867 večina v sedemdesetih IcMi 19, slolctjat kol n, pi šolski sveti, krajevni ccs'ni odbori in zdravstveni sveti, Lcla 186(> ie bil sprejet tretji šolsk, zakon, ki je pomer.il pravo revolucijo v razvoju šolstva v avstrijskin deželah. Cerkev je izgubi dotedanjo vlogo pri vodenju in nadzorovanju šol. Za vod sivo in nadzor nad vzgujo so bil ustanovljeni šolski sveti. Nekateri njihovi člani so bili ime novani, nekateri pa voljeni. Svojo funkcijo ,so opravljali brezplačno, V lelih 1848-1868, pred ustanovitvijo šolskih svelov je tovrstno delo opravljale Deželno šolsko oblaslvo v Ljubljani Namesto Študijske dvorne komisije je začelo na 47 O IJt/cIneni zbnro /a Kranjski), de?d lih financah premi i-/cnjn 1er samem pisarniškem piisli>vanju uiatla de/clnega nit In ira jo hiln /e mniign mipisant^a laki' v Krimiki knt tuili v Arhivih, /ali. bn v leni prispevku nt hn giivura n samem Je IcIiiHi ndbnru, njcgiivcin delnvanju, uradi1! in uradmkili. Jelka Mdik, Kranjske ik/.eln« finance, Knmiki 2I/1'J73 str. IWM65: lit/tlim gla\mr^tvu in ilc/.clni ndbnniiki na Kranjskem IKf.l- 1'JIK, /^xiiivinski časi>pis 2K/I974, str K5-9.V Sklaili kranjskega ilc/dnega premi îicnja, Krninka 24/1 U7i>, sir. Ki.S-171. S S., IXî?L'lni /bnr in inihnr /a Kranjskn, Arhivi XI/I-2, Ljubljana 1 'J8ti, sir. ii7-7(); Grailivn Kr.injskyya il#dnujpi nubnra in leln îylfc. Arli[vi X:il/I-2, Lubljana '9y0. str. Itf-Kiti. Deidni /bur in Ddbnr /a Kranjski), Arhivi XV1/1-2, Ljubljana 1993, str. 124-127. llt/cini red /a vnjviulini) Krantskn: RGU 1Kfil/20(M. februar IKtfl); RGB, 1K73/4I1 in 41 (2. april 1873); LGU. 190K/4 (26, avyusl IWS). De/cl iiii/.borski vnlilni reil /a viijvndimi Kranjski): '.G». IH'JK/40 (S, uiivcuibcr IK9K); LGIi, iy()li/lfl (2(i.avgusl 1908), Opravilni red ile/elneya /Inira vnjvinliru' Kranjske jc hil i/ilan ua IniMa^i ilc/clnn/bnrskili skkpnv, in sit:«- 2K. in 29 januarja IKfii. naii)3, nk:nhra IKfiK in /adnji 26. avgusla IVOti * Oba Opravilna reila ile/.elneg.i ndhnra sla l)ila i/daua Luili ua pndlagi ilt/clnii/hiir.skiii sklepnv, in sicer prvi 11, in 13. IcHiru arja I KM (Obravnave 2, 13 in 14 .seja) in drugi II. ik'ccmhra 19H'1 {Obravnave 47). Tekst je pnv/L'l pu knjigi J. Žmilur Prirncniki,.., sir. l)5-'Xi. Dunaju za področje šolstva 23, 3, 1848 delovali Min.slrstvo za lik in bogočastje, ki «c ob pomoči Lfliiisija za šolsko reforme izpeljalo lc le. Komisija za šolsko reformo je zaecla delo 5 4 1948 in ga končala srccu maja 184S. Cesarski ukaz o ustanavljanju in scsla'1 deželnih šolskih oblaslev je bil sprejel 24. 10 1849" in 27. 6. I850.54 Na Kranjskem je 1, 11, 185055 začelo delovali šolsko oblastvo, za znanstveno m pedagoško vodstvo osnovnih sol, realk ra gjmimij na so bili imenovani šolski nadzorniki Šolski nadzorniki so imeli samo posvetovalne pravico. Njihova funkcija je bila zgolj strokovna. Vsi člani deželne šolske oblasM so bili med seboj enakopravni n neposredno podrejeni deželnemu predstojniku. Že leta 1853 r,o naloga šolskih oblastev, z, namenom, da bi koncentrirali deželno upravo, prešle na splošna upravna oblastva. Leta 185456 so bila deželna šolska oblastva kot samostojne sekcije deželnih oblast' odpravljena in dežel ri šolski nadzornik so bili odslej strokovni svetovalci deželne viadc. Tako je bilo vse pripiavljcno za konkordal, ki je bil podpisan 18, 8. 1855, Na podlagi le-tega so nadzor nad vzgojo v osnovnih šolali in učiteljiščih prevzela cerkvena oblastva in ta nadzor opravljala dc sprejetja Mkona o Icmelinih določbah glede razmerja šole do Cerkve z dne 25, 5. 1S6R,-'57 Na podlagi tega zakona so poslali nosilci nekakšne deželne avto nomije tu li deželiv šolski sveti, organi za višji nadzor nad vzgojo in ljudskimi šolami. Cerkvena oblastva so s tem izgubila dotedanjo vlogo Na podlag' deželnega zakona o šolskem nadzorstvu z, dne 25, 2, iK70 je bil ustanovljen Deželni šolski svet za Krai/jsko5ti kol najvišja šolska nad zorna oblast v deželi. Podrejeni so mu bili okrajni šolski sveti, šole in vpojni zavodi za učitelje liudskih šol, javne in piivalnc šole na stopnji gimnazij, icalnih gimnazij in realk ler vse t .sle učne ustanove, ki so bile neposredno pod reje ie Ministrstvu za ;ik in bogočasljc Člani šolskega sveta so bili delno imenovani in delno voljeni. Sedem članov šolskega sveta je imenoval ccsiir na predlog ministra za uk in bo gočastje; enega iz vrst deželr.c vlade, dva dežel na nadzornika, dva di:hovmka (katoliški, cvan gcličanski) .n dva predstavnika učiteljskega sla nu. Volj_uif so bili lc ;lrije člani in sicer jc dva člana volil deželni odbor, cncg;i pa občinski svet deželnega glavnega mesla Funkcijo predsednika jc opravljal vsakokratni deželni glavar ali njegov namestili k. Deželni šolski svet jc nadzoroval delo okraj nili in krajevnJi šolskih svetov ler v<*Jil nčite- 5:1 KCjI) IK4y/432. 54 LGti I8W330 5 LGB 1850/474. l( *iGU I H'4/221. i7 RGU I H(iH/4K S O Štajerskem snlskiiiu svetu je pisala Ivanka Zaje-Ci/elj v Arhivili xv1i/i 2. 1W4. sir. (.H-73. arhivi xxii Clank, in ray.prave Ijiščifl potrjeval je direktorje in učitelje na srcd-J njih šolnh ki so jih vzdr/.cvalc občine; dajal je strokovno mnenje o učnih načrt. h. ličilih ii učbenikih za srednje in strokovne šole, Ministrstvu za tik in bogočaslje jo podajal letna poročila o starin vsega šolstva; v primeru, p atožbjc odločal proi i odločitvam okrajnih šolskih svetov. Zadeve deželnih šolskih svetov je po razpadli Avstro-Ogrske prevzel Višji šolski s vel. šolstvo so tudi na lokalni stopnji izločili i", splošne uprave. Za vsak okraj so ustanovili okrajni šolski svet in za vsako šolsko občino kra^/ni šoiski svet Okrajno glavarstvo v svojem območjo ni imdo protinleži v neki avtonomni skupnosti Okrajna zastopstva59 so posla vi I i le na Stajur skem H868), vendar pa t« niso delovala v okviru pravnih, marveč sodniii okrajev, in niso imela kakšnega večjega pomena. Na Koroškem, Krarn-skem ,n v |Mri pa so ustanovili le avtonomne oki ajm eeslne odbore/1" Kol smo omenili, so bili leta 1879 na področni zdravstva ustanovljeni zdravstveni sveti Preti lem pa no bila zn zdravstvene zadeve pristojna deželna upravna oblaslva. Deželno sanitetni) komisijo v Ljubljani so lista no vil i leta kot strokovni posvetovalni organ Namesl-fjištva v Ljubljani. Delovala je pri vsakokiatnem deželnem upravnem organu vse dc leta i H70, ko j« na podbi-.i zakona z dne 30, A 1870fi2 in na PoJlagi oznanila deželnega pmdsedrJL:a za Kranjsko 13. 9. 1870^ začel delovati Zdrav stveni svet za Kranjsko Občine so za reševanje nalog s ne dročja •dravništva okviru upravnih okrajev (na Slajcr skom in Kranjskem v okviru sodnih okrajev) «bi¡kovale skupna zdravstvena okrajna zastopstva.^ Komisiji, ki sta pravzaprav s svojim delovanjem vplivali na izboljšanje kakovosti /.cm jijjčai s lem, da je ena skrbela za izsiiševanje ljubljanskega barja, druga na za pogozdovanje Ki is a, sta bili voljeni in sla se imenovali Glavni °dbjr za obdelovanje (kulturo) Barja ler Ko-misijg za pogozdovanje Krasa. Pno večje uspešno izsuševanje na območiu Huhijanskiga b:rja je v letih 1762 do H69 >*\ede| Zorn, upravitelj tobačne tovarne. Porečij o začetkih isuševnnia Ljubljanskega ba ja je yžb idilo pozornost dunajske vlade in ta je leta 1 J9 dala izdelali podronno poročilo o slan ju Krajevni L-ksiknn D -jvske liani ivine Ljubljana 1937. sir 1. Okrajne (sri^le) samouprave ni\n bile iilkMar usMn ovije ne. Pat pa prciKtavljajn nc-kn nkraino Miiimupra- n nk'aj ii cestni ixlhori. nkr.-ijni kmetijski ixlhori in /.Iruf.enc zdravstvene ob- ''¡ne.* f ' nniar. Priročniki .Ur. 102 103. Ron 'K.Ml/J!)/! ¡nie» 1K4W26. .. RGHJK70/6S fi4 Lotrm»!. Žnntar. i'ritiKTiiki.... Mr. 103 Barja in o možnostih za njegova izsiiSitev. Načrt o poglobitvi struge reke Ljubljanice in o izkopu posebnega kanala med Gradom in Golovcem je izdelal Gabrlel Gruber Prekop so začeli gradili 1772,, končali pa 1780. Učinek kanala pa ni bil lak, kot so pričakovali, ker je bil preozek in pmplilek. Več kol tridescl let ,e preteklo, preden so se osuševanja Barja znova lotih Po kongresu vladarjev svelc aliansc v Ljubljani je dunajska vlada temu vprašanju znova posvetila pozornost Delo so začeli 22. 9, 1825. Gubernij je ,7 1826 sestavil posebno osuševalno komisijo zn vodstvo teh hidrolehniSkib del na Barju. Najpomembneje jc hilo razširili in poglobiti strugo Ljubljanice ih Gruberjevega prekopa lei izkopati jarke na Barju za odlok vode. Lcla 1829 so bila glavna osuševalna dela končana. V naslednjih letih pa so se pokazale nekatere pomanjkljivost i, pr;maihna skrb pa je bila ludi za trajno vzdrževanje obstoječih kanalov in irkov Znava so sc pojavljale velike poplave. Po ;ln 1857 so sc na iemelju novega načrta ministrskega svetnika Aniona Bcycrja začela nova osuševalna oela. Poglobili so strugi Ljubljanice n Gruberjevega kinala ter kanale na Bnrin. Ta dela so bila končana leta 1867 Po deželnem zakonu z dne 23. 8 1877 je bila Lokalna komisija za osuševanje Barja odpravljena, z. Ziikonom z dne 13. 7 1878 pa jc oil ustanovljen Glavni odbor zn obdelovanje (ku! tnro) Barja kol avtonomni organ/'5 Na podlagi zakona 7. dne 9. 3. 188.*)'''' o pogozdovanju Krasa ie deželni predsednik za Kranjsko 10. 2. 1886 izdal razglas o volitvah v Komisijo zn pogozdovanje Krasa. Volilna okraja zJ komisijo sta bila Postojna in Logatec z občino Žiri. Voljeni so imeli petletno mandatno dobo. Na podlagi zgoraj omenjenega zakona m po ukazu ministrstva za poliedelstvo z dne 26 4 1886 je bil 1 1. 5. 188667 objavljen "opravilni red" Kom sijc za pogozdovanje Kra^a. Šesta v-!jena jc bila iz predsednika, ki ga jc imenoval minister za poljedelstvo izmed zastopnikov deželne vlade dveh zastopnikov okraji i h oblaste v Poslcjne ir Logatca, deželnega gozdnega nadzornika, poslanca deželnega zbora in iz štirih zaupnih mož, ki so jih izvolile kraške občine. Svoj sedež je imela v Ljub' ani Vso kom:sijO (širša komrija) so sklicevali le, ko jc bil ob ravnavan ves pogozdoval ni ok oliš, sicer pa je predsednik poklicni na sestanek le delegate z določenega področjn (ožja komisija), Šir i ko-EiisijJ se ie navadno sestajala vsake tri mesece, ožja pa le po potrebi. Na sejah so pisali zn- ' Piiiiinik k.. Cul [¡Vierung des Laihaitiei Mn-astes. Ljubljana IK80; Hugii U.. Hisloriat nsuicvalniti Jd na Ljubljanskem barvi. Ljubljana 19i7. Mclik Anliin Knhim/ailja Ljutiljaii j sktga barja. Ljubljana ll>27. lC' LGB IHK.VI2. LGB lK8(5/10. Članki in raz iravc AltHIVI XXII 119? ptsnikc, sklepi komisije so morali hiti spnjeli z glasovanjem. Zapisovanje tekočih spisov jt hilo prepuščeno deželnemu gozdnemu nadzorniku in ta jih je tudi hranil Pri političnem deželnem obuistvu so niti ii navadno ptepisani v čistopis. Za posebna dela, kot so risanje načrtov, je predsednik lahko proli plačilu najel strokov njake. Gozdni kataster je vodil deželni gozdni nadzornik, ki je vodil tudi evidenco opravljenega dela Konisiia j j morala vsako leto sestavili proračun in ga predložiti deželnemu odboru .n poljedelskemu ministrstvu, ta organa pa str. na njegovi podlagi dodelila doioeeno "odpore ko misiji. Deželni nadzornik je vudil gozdno-tchničiio dokumentacijo in nadzoroval delovanje preostalih organov. Vsako leto je mjral komisiji pred loži ti proračune o stroških posamezi h del, o potrehah pc rastlinah, skrbeli je moral za drevesnice. Določeni zneski so bili komisiji naka zani iz državndi m deželnih sredstev. Za račune o stroških in dohodk.n pogozdoval nega zak'ada so vodili dnevnik in glavno knjigo pc predpis-h, k. so veljali '/u javne hhtgujne. Vodstvo hiagaj-niškega dnevnika in glavne knjige, pa Udi pregledovanje računov deželnega gozdnega nadzornika jc prevzela deželna hlugajna oziroma deželno računovodstvo. Posebnost druge polovice 19. stoletja je zem Ijiška odveza, s katero so sc ukvarjale deželne in okrajne komisije z.u zemliiško odvezo ter circk cija zcmljiškoodvezncga sklada, Kot jc bilo že v uvodu omenjeno, jc hno edino delo, ki gu je opravila konstitiianta leta 1848, to, da je sprejela sklep o zemljiški odvezi. Odpravo podložniškib razmerij j" državni zbor dokončno sprejel s patentom 6. 9. 1848, .s katerim se jc prenehalo razlikovanje med kmečko in gosposko zemlje (rustikal no in domini kalno J. Natančnejša določila o izvedb' te odprave (zemljiški odvezi) jt vsehoval patent z. dne 4 3, 184'). Navodila za Kranjsko je izdalo Ministrstvo za notranje za deve 12. 9. 1849, in sicer v soglasni z. tylini slrstvom /a pravosodje ter Ministrstvom za financc. Na podlagi teh navouil so ustanovili deželne kom-nje za zemljiško odvezo z name no ni, da razbremenijo zemljišča denarnih in na turalnih dajatev, tlake in desetine. Deželna ko-QüsijM za zemliiško odvezo na Kranjskem jc začela poslovali 17. ti 1849. Vodil jo je poseben komisar ministrstva (kbl predsednik j. Pod vodstvom deželne komisije so delovale še posebej ustanovljene okrajne komi sije, V letu 1850 so morali po ministrski uredbi z dne 12 9 1849 vse zemljiške gosposke in upravičenci priglasiti zcmliiškoodveznim deželnim komisarjem vse svoje urhanjalne dohodke, ki so hili po primerni odškoduioi odpravljeni. Komisije so bile sestavljene '/a vsako deželo ir_ za vsak okraj posebej: polovico članov so volile gos poske, polovico pa podložoik', tako da so bile pravice obeli strani n strežno zastopane. Za likvidacijo odškodninskih zahtevkov je spr^i delovala državni hlngajmi za zemljiško odvezo v Ljubljani, od 1851 iJiljc pa Dirckciia zcmljiškoodvezncga sklirda za Kranjsko.6* Ta je posle liuančnc likvidacije vodila vse do leta 1861, ko jih jc prevzel deželni odbor. Direkcija zeiv>ljiškood"eznega Klada za Kninisko, ki jc hila ustanovljena 26 10. 1851, jc začela redno poslovali žc niisledni mesce, podrejena na jc hila neposredne Ministrstvu za notranje zadeve. Kot samostojna višja deželna ohlasl je poslovala do 1 7 1860, ko sojo priključili deželni vladi, s 1 9. 1861 na deželnemu odhoru S trm jc prenehala delovali kol samostojno ohlaslvo/''-' Patent o zemljiški odvezi je .sicer načelno predvidel odpravo ;:li regulacijo pravic. Vendar je podrohnej.ša navodila prinesel Sclc pateni "o regulaciji m odvezi drvarskih, pašnih in goz.dno-pruiz. vodni n nravie do pridoh-vanja nekih služ nostnih in skunnih posestnih in hasnovatnih pra vil ■/ dne 5. 7. 1853. ' Nekatere izrecno naštele pravice jc bilo treba odpravili ali na novo uredili Za izvedbo odprave ali regulacije so uvedli posebne krajevne ali deželne komis-jc, k j .so prenehale dcicvali proli koncu 19 stoletja. Komisije so skušale ugotoviti vschho pravice, zlasti jih jc zanimala pravica do gozdne piiše. Na ihpibčjih, ki b> hila lahko uporabljena za industrijske na mene, so skušali namreč te pašne praviec od praviti. Sicer pa so pri paSnili pravicah na manj pomembnem predelu tredli nekako solastništvo prejšnjih upravičencev.71 Deželna komisija za odkup in uravnavo zemljiških hreinen z,i Kranjsko pa je delovala od leta 1853 dalje. Z ministrskim razglasom z dne 5. 5. 1860 jc hila priključena deželni vladi, toda svojo orgaiuzacij.iko strukturo je še naprej oh-držala. V začetku sedemdesetih let je gospodarski konijikUur sledila težka agrarna kriza. Posehn, agrarni zakoni naj bi izboljšali gospodarski položaj kmetov. Po cesarskem palcillu 1853 : so Ustanovitveni delrel dc?clnc komisije /a /eiiitjiškii odve/n jl" /c (Inlofit, da se mnrajn ¡/obli ki i vali k'mkrcini predlogi /a uslannvitcv /ciuljiškimdvc/ncga sklada. V ta namen jc bil ?e mar,- .KS0 km provi/iirij M>lannvljen km brn IkMi pri dcJMni komisiji. Smerni« /a nrgani/at /cmlj ikondvc nega sklada je predpisal palmi 11. 4. 1SS1. Tchininn navodili' ti izvajanju palenla pa jc vsebovalo navinliln Minisirslva /a tinlranjt /adeve in Mi ni slrsi va financ J 'J. 1K5I. ki jc tlftilNE mdi način inlplačilj anuilel /a /ave/aiice, Predviden jc bil 2(1-Iclni amortizacijski rtik. f'1J Žnnlar. 1'rinK-niki sir.