delegatska priloga Poročilo o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 v letih 1981-1984 in v prvem tromesečju 1985 z oceno razvoja v letu 1985 in oceno možnosti razvoja v letu 1986 Družbeni plan občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je poročilo o uresničevanju družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 v letih 1981—1984 in v prvem tromesečju 1985z oceno razvoja v letu 1985 in oceno možnosti razvoja v letu 1986 obravna-val na 139. seji dne 15/5-1985, ter sklenil da poročilo posreduje delegatom zborov Skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET POROČILO o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 v letih 1981—1984 in v prvem tromesečju 1985 z oceno razvoja v letu 1985 in oceno možnosti razvoja v letu 1986 I. UVOD / uinsv-v i Osnova za izdelavo poročila o uresničevanju družbenega plana občine Ljub[jana Vič Rudnik za obdobje 1981-1985 v letih 1981-1984 in v prvem tromesečju 1985 so informacije in analize o poslovanju organizacij združenega dela za leto 1981, 1982, 1983 in 1984, ki jih je pripravil izvršni svet skupščineobčine ter jih posredoval v obravnavo delegatom skupščine. Poleg tega je izvršni svet mesečno spremljal tekoča gibanja in uresničevanje resolucijskih nalog ter aktivnost dolgoročnega programa gospo-darske stabilizacije v občini Ljubljana Vič-Rudnik. Izjemno težavni gospodarski položaj v občini se je odražal tudi na vseh področjih življenja in dela v občini Ljubljana Vič-Rudnik. Manjše možnosti uvoza, bitka za večji izvoz, visoka in nesoraz-merna rast cen, bistveno zmanjšane investicijske možnosti, padec življenjskega standarda, vpliv zoženih materialnih možno-sti na razvoj družbenih dejavnosti in komunalnega standarda so bile osrednje značilnosti obdobja, v katerem so sorazmerno ugodni rezultati posledica več in boljšega dela, boljše organiza-cije dela, medsebojnega povezovanja, pa tudi odrekanja. Zaostanka v doseženi gospodarski moči in komunalnem in družbenem standardu v primerjavi z ostalimi Ijubljanskimi obči-nami nismo odpravili. V gospodarstvu se krepi delež industrije, ki pa je pretežno predelovalnega značaja in je zato toliko bolj občutila odpravljanje nekaterih strukturnih nesorazmerij v SFRJ, ki se je odražalo zlasti v hitrejši rasti cen repromateriala in surovin in ustreznejšemu vrednotenju vseh vrste energije. Zato so prizadevanja industrije usmerjene v povečevanje produktivno-sti dela, v nadomeščanje nekaterih repromaterialov in selekcijo proizvodnih programov. V najpomembnejših industrijskih OZD se je uveljavilo spoznanje o nujnosti vključevanja v izvoz zaradi razširitve trga in povratnega vpliva soočenja z mednarodno kon-kurenco na hitrejši razvoj. Kljub temu večina industrijskih organi- zacij za izvoz še ni ustrezno kadrovsko in organizacijsko uspo-sobljena, pa tudi delež celotnega prihodka, ki ga viško gospodar-stvo ustvari s prodajo na tuje, je sila skromen. Kljub ugotovitvi, da je na območju občine sedež velikega šte-vila znanstveno-raziskovalnih organizacij in visokošplskih usta-nov in zahtevam družbenega plana o hitrejšem iz koriščanju te komparativne razvojne prednosti, do konca srednjeročnega obdobja pomembnejših premikov pri tem ni bilo. Sredi srednje-ročnega obdobja se je položaj raziskovalnih organizacij še zao-stril zaradi doslednih omejitev uvoza opreme in pomanjkanja deviz za nakup tuje strokovne literature in sodelovanje na stro-kovnih srečanjih v tujini, očiten pa je tudi izpad nekaterih naložb zaradi prepovedi investiranja. Šele ob zaključku srednjeročnega obdobja bolj vzpodbujamo hitrejši razvoj zasebnega dela drobnega gospodarstva s konkret-nimi ukrepi davčne in prostorske politike. Investicijska aktivnost na vseh področjih zaostaja za pričakova-nji, najtežje pa so posledice večine neuresničenih naložb trgo-vine, industrije in drobnega gospodarstva zlasti v izvenmestnem območju. Kmetijstvo v družbenem proizvodu ne zavzema večjega deleža, njegov pomen pa se povečuje za radi oskrbe s hrano, spremenje-nega odnosa do zemlje in njenega obdelovanja in možnosti zaposlitve. Rezultati so na ravni pričakovanih. Na področju socialnega razvoja je razkorak med potrebami in možnostmi največji. Ne samo pri investicijah; kjer smo uresničili program samoprispevka II, teče pa program samoprispevka III, ampak tudi pri dejavnosti. Nekateri programi so celo zoženi, številni načrti opuščeni, zaostrila pa so se tudi razmerja na področju osebnega standarda zaposlenih v družbenih dejavno-stih. Na področju urejenja prostora je pomembna opredelitev namembnosti zemljišč in ohranitev kmetijske zemlje primarni rabi. Razvoj se usmerja na izvenmestna območja, kjer so tudi s pomočjo solidarnosti v Ljubljani in obsežnega sodelovanja kraja-nov razrešena nekatera najtežja vprašanja zlasti pri oskrbi z vodo in izgradnjo kanalizacijskega omrežja, oziroma so akcije še v teku. Najobsežnejša stanovanjska gradnja je bila v soseski Trnovo, kjer bo v tem srednjeročnem obdobju dokončanih preko 1.000 stanovanj. V letu 1985 ima sedež v občini Ljubljana Vič-Rudnik 107 gspo-darskih organizacij združenega dela in sicer 1 sestavljena organi-zacija združenega dela, 43 delovnih organizacij, od tega 32 enovi-tih, 48 temeljnih organizacij in 15 delovnih skupnosti. V tem srednjeročnem obdobju so se v občino priselili OZ Triglav, DO Agrotehnika Gruda TOZD Trgovina in TOZD Lovec, DO Kemofarmacija, DO Mercator Konditor, DO Podjetje za ureja-nje hudournikov, DO Iskra Zorin, DO Projektivni biro TOZD Pla-num, DO Iskra Široka potrošnja TOZD Raziskovalni inštitut, OZ Prevoz, DO Avtomontaža TOZD Tovarna grelnih naprav in DO Mercator Modna hiša. Odselile so se naslednje organizacije zdru-ženega dela: DO Magistrat TOZD Avtopark, DO Iskra Commerce TOZD Marketing, DO Mercator Velepreskrba TOZD Grosist, DO Slovenijales TOZD Lesni in gradbeni material, DO Čebelarska zadruga, DO Splošna finomehanika. Reorganizacije pa so potekale v DO Iskra elektrozveze, DO llirije Vedrog,, DO Tobačna tovarna Ljubljana, DO Slovenijales Žičnica, DO Astra ARS Inženiring, DO Pleskoobloga, DO Zavod za urejanje stavbnih zemljišč, DO Zastava avto TOZD Servis Zastava, DO Pekarna Center, DO Varnost TOZD Varovanje premoženja in DO Sistema za energetiko. II. URESNIČEVANJE TEMELJNIH CILJEV IN GLOBALNIH OKVIROV RAZVOJA S spremembami in dopolnitvami družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985, zaradi zoženih materialnih možnosti razvoja, dolgov do tujine in nelikvidnosti gospodarstva, smo konec leta 1982 opredelili naslednje osnovne cilje razvoja: ..¦¦'' , — nadaljnje dograjevanje samoupravnih socialistlčnih odno-sov na ustavnih in zakonskih temeljih na vseh področjih zdrtiže-nega dela, - nadaljnje razvijanje samoupravne organiziranosti delavcevv temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samouprav-nih organizacijah in skupnostih v občini, - nadaljnje razvijanje in poglabljanje dohodkovnega povezo-vanja z drugimi organizacijami združenega dela, ne glede na občinske in republiške meje, - doseganje stabilnejšega in dinamičnega gospodarskega in družbenega razvoja ob povečanju produktivnosti dela, ekono-mičnosti poslovanja, družbeni donosnosti naložb in akumulativ-nosti gospodarstva, - intenzivno vključevanje v mednarodno delitev dela s poseb-nim poudarkom in nalogami na večanju izvoza na konvertibilno področje, - pospešen razvoj kmetijstva in agroživilstva ter spreminjanje družbenoekonomskih odnosov na osnovi združevanja dela, zem-Ije in delovnih sredstev ter skrb za izenačevanje pogojev poslova-nja z drugirni gospodarskimi področji, - nadaljnje in doslednejše uveljavljanje svobodne menjave dela med delavci v gospodarstvu in delavci v družbenih dejavno-stih, med delavci TOZD in delavci v delovnih skupnostih skupnih služb in na drugih področjih svobodne menjave dela, - postopno izenačevanje družbeno ekonomskih pogojev in drugih pogojev za življenje in delo vseh detovnih Ijudijn občanov v krajevnih skupnostih, v občini ter z drugimi Ijubljanskimi obči-nami, - doseganje policentrično usmerjenega razvoja kot osnove za približevanje kraja dela kraju prebivališča ter za boljše povezova-nje oskrbnih, družbenih in drugih dejavnosti, - aktivno varovanje okolja kot osnove za zdrave in humane življenjske pogoje, zaščito tal, zraka, rastlinskega in živalskega sveta pred škodljivimi posegi, - nadaljnje izgrajevanje sistema samoupravnega družbenega planiranja v cilju doseganja kvalitetnejšega vključevanja vseh vidikov in nosilcev planiranja, - utrjevanje enotnega sistema splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. Za doseganje zastavljenih ciljev razvoja v srednjeročnem obdobju 1981-1985 smo načrtovali naslednje globalne okvire razvoja: - 2,3 odstotno povprečno letno stopnjo rasti družbenega pro-izvoda, - 3,2 odstotno povprečno letno stopnjo rasti industrijske pro-izvodnje, - 3,5 odstotno povprečno letno stopnjo rasti kmetijske proiž-vodnje, - 1,1 odstotno povprečno letno stopnjo rasti zaposlovanja - 17,8 odstotno povprečno letno stopnjo rasti izvoza - 1,6 odstotno povprečno letno stopnjo rasti uvoza Globalno razporejanje dohodka občinskega gospodarstva v obdobju januar - marec 1985 " 1-111/198« 1-111/1985 IND STRUKTURA I-III/1985 Ustvarjeni finančni rezultati gospodarstva n Vič-Rudnik v obdobju I-III 1985 (v 000 din) območju občine Ljubljana 1. ZA SKUPNE POTREBE 2. ZA SPLOŠNE POTREBE 3. ZA DRUGE NAMENE 4. ČISTI OSEBNI DOHODKI 5. SKUPNA PORABA V OZD 6. AKUMULACIJA 549.401 66.692 684.886 905.630 143.118 872.624 1.017.671 107.181 441.977 1.569.855 249.820 1.612.294 185 161 64 173 175 185 20,4 2,1 8,9 31,4 4,9 32,3 4.998.798 155 100,0 Uresničevanje globalnih okvirov razvoja: elenenti 1931 196? 1983 1984 d 81-84 I-UI/85 1985 resolucija načrtcwana rast \ i 1981 - 1985 družbsni pruizrod Stevilo zapc6lenili indistrijska proizvod. 0,2 -3,6 0,8 -0,6 4,4 2,2 3,0 1,2 15,1 tastijska proizvodrua -26,3 35,3 10,4 izvoz INOZ 21 26 6 -29 0,6 1,4 7,5 18,4 11 0,4 1.0 0,1 6,7 3,2 9,5 -28,0 12,6 -33,4 -10,3 - 0,7 2,4 1,5 5,0 3,0 15,0 8,0 2,3 1,1 3,2 3,5 GOSPODARSTVO INDUSTRIJA TRGOVINA I-III/1965 IND I-III/1985 IND I-III/1985 IND 1. 2. CELOTNI PRIHODEK PORABLJENA SREDSTVA 25.961.470 20.775.016 163 166 9.175.584 6.267.746 160 161 11.942.007 11.208.878 158 162 3. USTVARJENI DOHODEK 5.1«6.446 153 2.907.835 160 733.126 114 4. PRIMERLJIVI BRUTO DOHODEK 6.692.978 ieo 3.737.107 188 1.049.766 155 5. SKUPNl DOHODEK 100.822 152 29.591 119 - - 6. RAZPOREJENI DOHODEK 5.295.381 153 2.927.887 157 733.126 114 7. OBRESTI OD KREDITOV 867.493 222 482.865 224 244.517 171 8. SKOPAJ TEKOČA IZGUBA 115.656 135 21.787 39 - - 9. USTVARJENI ČISTI DOHODEK 3.912.053 180 2.245.387 191 550.542 151 10. DEL ČD ZA OD IN SKUPNO PORA. 2.408.488 176 1.122.982 179 418.760 167 11. DEL gj MAT.0SN0V0 DELA IN 1.612.294 185 1.144.188 194 131.780 115 12. USTVARJENA SRED.ZA REPRODUK. 2.205.678 182 1.460.413 192 190.888 128 13. NEPORAVNANI PRIHODKI 1.828.482 175 1.135.724 205 311.791 146 14. POPREČ.PORAB.POSL.SREDSTVA* 55.275.391 151 23.455.932 147 11.237.206 144 15. POPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH 13.751 100 6.458 100 2.561 101 16. IZPLAČANl ČISTI OD NA DELAV. 37.968 174 36.990 173 35.414 173 (mesečno povpreč.je (vdin) Na osnovi podatkov o uresničevanju globalnih okvirov razvoja v prvih štirih letih srednjeročnega obdobja in o poslovanju v letu 1985 ugotavljamo, da vseh ciljev ne bomo uresničili. Sorazmerno ugodni rezultati v letih 1983 in 1984 se v letu 1985 ne nadaljujejo, tudi z izjemnimi napori bo do konca leta težko nadoknaditi izpad konvertibilnega izvoza, stagnacijo količin-skega obsega industrijske proizvodnje, zamude pri investiranju, zlasti od razmer na trgu in oblikovanju cen so odvisni finančni rezultati industrije, obseg izgub se v primerjavi z letom 1984 letos po prvih ocenah ne bo povečal. Nedoseganje poglavitnih resolucijskih ciljev v !etu 1985 pa pomeni še poslabšanje uresničevanja globalnih okvirov razvoja v tem srednjeročnem obdobju, predvsem glede družbenega proiz-voda, količinskega obsega proizvodnje in izvoza. Ker so rezultati slabši od povprečnih v Ijubljanskih občinah, se razlike še poveču-jejo. 1. DRUŽBENI PROIZVOD ,'; V tem srednjeročnem obdobju je načrtovana 2,3 odstotna realna povprečna letna stopnja rasti družbenega proizvoda. Planirana rast družbenega proizvoda je temeljila na selektiv-nem investiranju v nove zmogljivosti, modernizaciji obstoječih zmogljivosti, na intenzivnem vključevanju v mednarodno delitev dela in na hitrejšem uvajanjg kvalitetnih dejavnikov razvoja. Glede na planirane roke dokončanja nekaterih večjih investicij naj bi bile dosežene višje stopnje rasti družbenega proizvoda v letih 1983, 1984 in 1985 (3,4%). Visoke stopnje rasti družbenega proizvoda naj bi bile dosežene v industriji in trgovini ter obrti, to je v dejavnostih, kjer je bilo načrtovano največ investicij. a) Pridobivanje družbenega proizvoda Vobdobju od leta 1981 do leta 1984 je bila vobčini dosežena le 0,4 odstotna povprečna rast družbenega proizvoda ob 0,3 odstotni rasti zaposlovanja v gospodarstvu. TABELA: ! Realne stopnje rasti in struktura družbenega proizvoda občine Ljubljana Vlč-Rudnik v obdobju 1981-1984 ISUZBENI PROIZVOD 1982/81 1963/82 1984/83 l1 1. OTEUSTRIJA 2. raETIJSIVO 3. OOZDARSTO 4. VDOC ODSODARSrVD 5. GRAEBENIŠTTO 6. PROI*rr IN ZVEZE 7. TKJOVINA 8. G0STCNSIV3 in TURIZEM 9. OBRT 10. STAN.KDMJNAL.tEJAVTOST 11. FIN.in mKE POSL.STOR. 12. DRU33 GOSOOARSTVO SKUPAJ rFUŠBENI PROIZTOD -15,2 9,4 -1,2 165,1 47,8 8,6 9,9 4,7 -1.5 -19,7 -12,9 130,8 -3,6 23,4 6,3 -11,7 133,9 1,6 -18,6 -8,1 -8,2 -5,5 -13,7 3,9 -17,2 4.4 2,2 6,5 0,2 5,1 8,5 -10,1 2,0 -2,2 -4,2 -15,5 -1,6 -1,8 0,6 3,5 7,4 ^>,2 101,4 19,3 -6,7 1,3 -1,9 -3,7 -16,3 -3,5 37,3 0,4 39,0 4,7 2,1 0,1 2,7 6,0 21,2 1,5 13,3 3,1 6,4 0,1 100,0 41,0 6,1 1,8 0,5 4,3 3,9 21,6 1,4 11,7 1,8 5,6 0,2 Vir: Zavod za družbero planiranje Ljiiljana Na nedoseganje načrtovane rasti družbenega proizvoda so vplivala nizka sredsWa za reprodukcijo in s tem sredstva za investicije, zato so bile tudi možrvosti gospodarstva za vlaganja v nove investicije omejene in so dosežene rasti dohodka predvsem rezultat obstoječih zmogljivosti. Produktivnost dela je zaostala za predvidenji. Dosežena pa je s srednjeročnim planom načrtovana usmeritev v hitrejšo rast družbenega proizvoda industrije, saj je njen delež v družbenem proizvodu občinskega gospodarstva porastel od 39% v letu 1981 na 41% v letu 1984, medtem ko trgovina in obrt nista okrepili svojega deleža v družbenem proizvodu občinskega go-spodarstva. Večja povprečna letna stopnja rasti družbenega proizvoda od načrtovane, je bila dosežena v dejavnostih industrija (3,5%), kmetijstvu (7,4), vodnem gospodarstvu (101,4%) in gradbeništvu (19,3%). V industriji se je v letu 1982 družbeni proizvod zmanjšal kar za 15,2%. Ker družbeni proizvod industrije predstavlja dve petini družbenega proizvoda gospodarstva, je tak padec močno vplival na padec družbenega proizvoda občinskega gospodarstva za 3,6%. Razlogi za poslabšanje položaja industrije so predvsem neugodni finančni rezultati v proizvodnji in predelavi tobaka, predelavi kemičnih izdelkov, proizvodnji gradbenega materiala in grafični dejavnosti. Dohodek je bil v teh panogah manjši kot v letu 1981, najbolj pa se je zmanjšal (za 54%) v proizvodnji in predelavi tobaka. Dejavnost trgovine, ki ustvarja petino družbenega proizvoda občinskega gospodarstva, ni dosegla načrtovane rasti družbe-nega proizvoda, zaradi slabših rezultatov v letu 1983. Na slab dohodkovni položaj trgovine so vplivali zlasti do leta 1984 problemi zamrznjenih marž in administrativnega določanja cen ter trajno pomanjkanje obratnih sredstev. V trgovini se je v prvi polovici srednjeročnega obdobja odselila DO Slovenijales TOZD Lesni in gradbeni material in DO Mercator Velepreskrba TOZD Grosist, priselila pa sta se DO Agrotehnika Gruda TOZD Agrotehnika trgovina in TOZD Lovec, s čimer pa se dohodkovna moč dejavnosti trgovine ni spremenila. Vendar je pri tem treba upoštevati, da je v prvih letih dohodek dveh TOZD močno obre-menjen z investicijskimi in zagonskimi stroški, saj je bil prihod obeh temeljnih organizacij pogojen z veliko naložbo v nove proizvodno skladiščne in poslovne prostore. V obrti, ki po deležu ustvarjenega družbenega proizvoda v družbenem proizvodu gospodarstva sledi trgovini, se je v obdobju 1981-1984 družbeni proizvod znižal povprečno letno za 3,7%. Na to delno vplivajo tudi odselitve oziroma statusne spre-membe v organizacijah združenega dela v tej dejavnosti in sicer v letu 1983 v Slovenija avto DO Zastava TOZD Servis Zastava in v letu 1984 odselitev DO Splošna finomehanika. V dejavnost promet in zveze, kjer se je družbeni proizvod znižal povprečno letno za 6,7%, se uvrščata le dve organizaciji in sicer Podjetje za PTT promet TOZD PTT Ljubljana in Obrtna zadruga prevoz. Obrtna zadruga prevoz kljub dinamičnemu razvoju po ustanovitvi ne more nadoknaditi slabših rezultatov TOZD PTT Ljubljana. Najbolj se je družbeni proizvod realno znižal v stanovanjsko-komunalni dejavnosti in sicer za 16,3% povprečno letno. V to dejavnost se uvrščata DO KPL TOZD Komunalne gradnje, ki posluje z motnjami in DO Varnost s TOZD in DSSS. V dejavnosti finančne in druge poslovne storitve se je družbeni proizvod znižal za 3,5% povprečno letno. V posameznih letih so na to vplivale tudi odselitve organizacij združenega dela* i.n sicer je v letu 1982 v občini prenehala poslovati DO Iskra commerce TOZD Marketing, DO Astra ARS Inženiring pa je spremenila svojo dejavnost in se uvrstila v dejavnost gradbeništvo, v letu 1984 pa je na območju občine prenehala poslovati DO Iskra Elektrozveze TOZD Servis poslovnih stavb. V dejavnost vodno gospodarstvo je uvrščena le DO Podjetje za urejanje hudoumikov, ki pa se je v občino ponovno priselila v sredini leta 1982, kar vpliva na izredno visoke dosežene stopnje rasti družbenega proizvoda te dejavnosti v letih 1982 in 1983. b) Razporejanje družbenega proizvoda Osnovna usmeritev srednjeročnega plana na področju delitve družbenega proizvoda je bila zastavljena v smeri zaostajanja vseh oblik porabe za rastjo družbenega proizvoda v cilju zagotovitve hitrejše rasti sredstva za razširitev materialne osnove dela. TABELA: 2 Struktura razporejanja družbenega proizvoda občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981 - 1984 1961 1962 1963 1964 1. ATORTIZACTJA 6.8 8,0 8,3 8,0 2. tittOOfl DCHXEK 93,2 92,1 92,0 92,0 3. ČISTI oaSBNI ECKXEK 32,7 33,0 32,9 32,8 4. WVKI IN PRISEVKI ZA 3?,5 43,3 38,8 39,0 SOJPtE m 3>LQ&L POm. in mis. nakic - za skifne potrebe 13,1 17,1 12,9 12,7 - za ^plo&ie potrebe 16.1 13,2 16,2 15,8 - za druge narcne 8,3 13,0 9,7 10,5 5. ITUfotUE ZA 30JPT*: 4,6 3,9 4,3 3,7 POIKEBE EELAVCEV 6. iaOČANJE ZA IZBOUŠABJE m 18,4 10,9 16,1 16.5 RAZŠmjJNJE MM.COTI/E IEW Vir: Zavod za dru&«» planin*ye Ijifcljana Delež sredstev za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela v družbenem proizvodu je v letu 1984 (16,5%) nižji kot v letu 1981 (18,4%). Vletu 1982 se je ta delež izredno znižal v primerjavi z letom 1981 in je znašal 10,9%, v letu 1983 pa se je ponovno okrepil in je znašal 16,1%. Iz strukture razporejanja družbenega proizvoda v letih 1981 -1984 je razvidno, da je od leta 1982 v stalnem upadanju delež sredstev za čiste osebne dohodke v družbenem proizvodu in razen v letu 1983 tudi delež sredstev za skupno porabo delavcev. Delež sredstev za skupno porabo v družbenem proizvodu se je v letu 1983 glede na leto 1982 znižal za 4,2 odstotne točke in v letu 1984 še za 0,2 odstotne točke in je tako nižji kot v letu 1981. Na taka gibanja je odločilno vplival tudi družbeni dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka. V letu 1981 je kršilo usmeritve dogovora 7 oganizacij združenega dela, v letu 1982 5 organizadj združenega dela, v letu 1983 12 organizacij združe-nega dela, v letu 1984 pa nobena organizacija združenega dela. Dosežena gibanja na področju razporejanja dohodka za osebne dohodke so se odražala tudi na padanju realnega oseb-negadohodka, ki sejevletu 1981 glede napredhodno letoznižal za 8,1%, v letu 1982 za 2,6%, v letu 1983 za 11,1%, v letu 1984 je realn osebni dohodek ostal na nivoju leta 1983. V letu 1982 se je delež izločanja za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela znižal zaradi povečanja davkov in pri-spevkov za skupne potrebe in druge namene. Delež sredstev za skupne potrebe se je povečal za 4 odstotne točke, delež sredstev za druge namene pa za 4,7 odstotne točke. Poleg dela dohodka za delovne skupnosti, ki se je povečal za 29,6%, so od sredstev za druge določene namene v letu 1982, najbolj obremenjevaledoho-dek občinskega gospodarstva obresti, ki so porastle kar za 96%. Delež sredstev za druge namene v družbenem proizvodu se je v letu 1983 znižal, in sicer za 3,3 odstotne točke, v letu 1984 pa zopet povečal za 0,8 odstotne točke. 2. ZAPOSLOVANJE S spremembami srednjeročnega plana načrtovana 1,1 odstotna povprečna rast zaposlovnja je temeljila na doslednem izvajanju racionalne politike zaposlovanja v skladu z dogovor-jeno kadrovsko politko v mestu. Pri tem je bila planirana 1 odstotna povprečna letna rast zapo-slovanja v gospodarstvu in 1,3 odstotna povprečna letna rast v negospodarstvu. Vobdobju 1981-1984 je biladosežena 1,0 odstotna povprečna letna rast zaposlovanja. V gospodarstvu načrtovana rast zaposlo-vanja ni bila dosežena, v negospodarstvu pa je bila presežena, predvsem zaradi novogradenj. V tem obdobju je bilo povprečno letno 340 nezaposlenih delaVcev. 1981 rastv % 1982 rast v % 1983 rastv % 1984 rast v 0 rast %1981 -1984 v'% I-II/85 rastv% resolucija85 GOSPODARSTVO 12.244 0,0 11.913 -2,8 12.182 2,2 12.384 1,7 0,3 12.608 0,5 NEGOSPODARSTVO 5.760 2,4 5.978 3,8 6.096 2,0 6.144 0,8 2,2 6.205 1,1 SKUPAJ 18.004 0,8 17.891 -0,6 18.278 2,2 18.528 1,4 1,0 18.813 0,1 1,0 2,6 1,5 V prvih dveh letih je bila stopnja zaposlovanja pod načrtovano, v letu 1983 pa se je število zaposlenih povečalo v gospodarstvu za 2,2 odstotka in negospodarstvu za 2 odstotka, na kar je predvsem vplivala preselitev novih ogranizacij. V letu 1984 pa je število zaposlenih delavcev večje v gospodarstvu za 1,7 odstotka in v negospodarstvu za 0,8 odstotka. Vobdobjuod 1981. do 1985. leta se je v občino priselilo 12 OZD s 849 delavci in odselilo 6 OZD s 672 delavci.* V prvih dveh mesecih leta 1985 je bilo v organizacijah združe-nega dela v občini povprečno zaposlenih 18.813 delavcev, kar je za 0,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. V gospodarstvu je število delavcev manjše za 0,5 odstotka, v negospodarstvu pa za 1,1 odstotka večje. TABELA 4: ZAPOSLOVANJE V OBČINI V LETIH 1981-1984 IN V PRVIH DVEH MESECIH 1985 POCBCČJE 1981 1962 1963 1964 5K-19B4 0 i-n/85 19er™f§84 3OJPAJ lfl.004 17.891 18.278 18.528 1,0 18.813 100,0 100,0 - oospmKsrm 12.244 11.913 12.182 12.334 0,3 12.608 63,0 66,8 mnusmiJA 6.141 6.352 6.485 6.593 2,2 6.820 34,1 35,6 113 108 106 103 7,1 107 0,6 0,6 aOZDARSTTO 256 258 256 245 -2,8 253 1,5 1,3 VCOC COSODHSIVh 46 66 130 147 47 152 0,2 0,8 CBAEBENIŠTK) 355 345 277 278 -13,6 290 2,0 1,5 PHCWT IN ZVEZZ 465 441 463 456 -2,7 451 2,6 2,5 tiamm 1.990 1.314 1.519 1.722 -1,2 1.670 11,1 9,3 265 239 293 281 2,2 386 1,5 1,5 0BRT 733 729 704 691 ->,5 735" 4,1 3,7 STATOV. HKJNAL. EEJAV. 967 9« 915 91B 4 ¦ 873 5,4 5,0 FINANCTG TEWIČ.STCR. 906 1.069 1.027 937 1,8 969 5,0 5,0 - rCOOa^omRSIM) 5.760 5.978 6.096 6.144 2,2 6.205 32,0 33,2 I33BRAŽEV. .KUURJRA 2.265 2.279 2.320 2.354 1,3 2.31 12,6 12.8 ZNANSIVEK) RAZISK.LEJ . 1.568 1.635 1.685 1.721 3,2 1.728 8,7 9.2 9XIAUC VARSTTO 1.215 1.365 1.424 1.423 5,1 1.462 6,7 7,7 ips.sis, iro 712 698 666 646 -1,7 633 4,0 3,5 Vir pcdatfcov: Zavod 3S za statistito, RAD-1 lERntRlAIfll PRITCIP 3. BLAGOVNA MENJAVA S TUJINO V spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za obdobje 1981 - 1985 smo načrtovali pov-prečno 17,8 odsfotno letno rast izvoza. V prvih dveh letih je bila dosežena nadpovprečna 24 in 21 odstotna rast izvoza, v letu 1983 6 odstotna, v letu 1984pa11 odstotnal-ast, takodajevprvihštirih letih tega srednjeročnega obdobja dosežena 12,6 odstotna pov-prečna letna rast izvoza. Če \z leta 1983 izločimo dosežene izvozne rezultate dveh TOZD Iskra Elektrozveze, ki sta se med letom reorganizirali, je bila v tem letu dosežena 15 odstotna rast izvoza v obdobju 1981 - 1984 pabi bila 15,7 odstotna. Kljub nižji rasti izvoza y letih 1983 in 1984 pa lahko ugodno ocenimo uresničevanje izvoznih usmeritev, saj se je tudi v letu 1984 pove-čal konvertibilni izvoz, za 37 odstotkov. V letu 1984 je bilo dosežno pozitivno pokritje uvoza z izvozom. Dosežena rast izvoza v teh letih pa je uspeh tudi zaradi znižanja uvoza, ki je v letu 1982 sicer porastel za 26 odstotkov, v letih 1983 in 1984 pa se je znižal za 29% oziroma 28%, tako da je v povprečju v obdobju 1981-1984 na leto nižji za 10,3 odstotka, medtem ko je bila s spremembami in dopolnitvami srednjeročnega plana načr-tovana 1,6 odstotna povprečna letna rast uvoza. To kaže na vključevanje gospodarstva v zastavljene cilje - zmanjševanje odvisnosti od uvoza repromateriala, na drugi strani pa se zaradi omejevanja uvoza opreme negativno odraža na povečanju zasta-relosti opreme. V gospodarstvu je že več kot tri četrtine opreme odpisane, tehnološki razvoj znanstveno-raziskovalnih organizacij pa je zato že v kritičnem položaju. Iz strukture doseženega uvoza je razvidno, da se vsa leta tega srednjeročnega obdobja v pretežni meri uvaža repromaterial, katerega delaž v skupnem uvozu blaga je znašal v letu 1982 80%, leta 1983 85,5 odstotkov in leta 1984 77,6 odstotkov. Delež uvoza opreme je znašal v letu 1928 7%, leta 1983 5% in leta 1984 5,3.% V prvem tromesečju leta 1985 so se ugodni trendi na področju izvoza ustavili, saj je konvertibilni izvoz nižji glede na enako obdobje 1984 kar za 47 odstotkov, klirinški izvoz pa je porastel za 4 odstotke. Na osnovi predvidevanj organizacij združenega dela pa lahko ocenjujemo, da se bo izvoz do konca leta 1985 okrepil in dosegel lanskoletno raven. Ugodni izvozni rezultati v obdobju 1981 - 1984 se kažejo tudi v krepitvi deleža izvoza v celotnem prihodku. V letu 1981 je znašal ta delež 2,9%, v letu 1982 3,4% v letu 1983 3,6% in v letu 1984 4,9%. V absolutnih zneskih je izvoz občinskih organizacij združenega dela v izvozu združenega dela mesta še vedno majhen, vzpodbu-den je le trend rasti deleža občinskega izvoza v izvozu mesta Ljubljane, ki jeznašal vletu 1982 5,8%, leta 1983 6,5% in leta 1984 6,8%. TABELA 5 : Blagovna menjava s tujino v obdobju 1981 - 1984 in v obdobju januar - marec 1985 I-XII/1981 I-XH/1982 IND 82/81 I-XII/1983 IND 83/82 MD 83/81 I-XII/1984 IND 84/83 IND 84/81 I-III/1985 IND POPRECNA i-ill/85 LpMA Šr I-III/84 OBD. BLM30VNA 1OUAVA 9.938.331 12.327.109 124 10.399.344 84 104 9.482.532 91 95 1.697.305 82,6 -0,3 IZVDZ 3.860.517 4.690.740 121 4.972.501 106 128 5.545.734 111 143 889.151 71,6 +12,6 - KDNVERTIBILA 2.185.132 2,263.631 103 2.343.082 103 107 3.218.077 137 147 419.373 52,9 +14,3 - KURIN3 1.675.335 2.427.109 144 2.629.419 108 156 2.327.657 88 139 469.778 104,3 +13,3 IM3Z 6.047.684 7.636.399 126 5.426.843 71 89 3.935.843 72 65 808.154 99,3 -10,3 - KUVEKTIBILA 3.940.153 5.945.310 150 4.233.015 71 107 3.116.869 73 79 653.593 89,1 - 2,0 - KURBC 2.107.531 1.691.059 80 1.188.826 70 56 819.979 68 33 154.560 192,5 -27,3 POKRTTJE 63 61 91 140 110 KDNVERTIBIUB POKRITJE 55 33 55 103 64 SALDO - 2.187.167 -2.945.629 - 454.342 +1.603.836 + 80.997 KCNVEKriBILNI SALDO - 1.755.021 -3.681.679 -1.894.933 + 101.208 -234.220 Ce iz podatfcov o blagpvni men,iavi s tujino za leto 1963 izločuno podatke za DO Iskra Elektrozveze TO2D Antene in naviggeije in TOZD Radijske zveze hfcrjul, ki sta se 1.7. rearganizirali in prenehali poslovati kot TOZD, so doseženi naslediji IND 1983/1984 : - celotni izVoz 115 * - . . > - kcnvertibilni izvoz 122 . . ¦_i,:\iivi:y ¦_ -. . , . : - celotni uvoe 78 r , • ,;,- ,¦-¦_ ,,,"¦ -, . ¦ - -^, - kcnvertibilni uvoz 80 % .... ,_.: , TABELA 6 : 10 največjih izvoznikov na konvertibilno tržišče v občini Ljubljana Vič-Rudnik po posameznih letih v obdobju 1981 - 1984 1982 1983 JND 84/81 l.DO IURIJA - VEDROG 492.832 22,5 486.031 21,4 446.699 19,0 532.267 16,5 108 2. DO PUJTAL 239.490 10,9 904.215 22,2 670.502 28,6 335.483 11,9 160 3. EO KU/t 341.990 15,6 192.332 8,5 312.790 13,3 846.985 26,3 247 4. EO AVKMmAŽA J^ua 188.867 8,6 143.886 6,3 213.259 9,1 138.917 4,3 73 5. H> KDLDGKA TOZD VINOCCT 142.664 6,5 92.566 4,0 191.899 8,2 128.205 3,9 89 6. DO OOZEND ČOEPOIMRSIVD LJ. 90.833 4,1 119.963 5,3 105.992 • 4,5 91.847 2,8 101 7. EO 100 130.731 5,9 40.916 1,8 47.866 2,0 152.186 4,7 116 8. DO SUROVINA 1*RJBOR TOZD SUHOVmAIJIJBLJANA 63.506 2,9 86.936 3,8 86.461 3,7 114.296 3,5 179 9. DO KDVIMSKA MDSTR.IG 69.539 3,2 40.854 1,8 107.776 4,6 101.042 3,1 145 10. DO SUMUIJALES ŽOTICA 101.431 4,6 69.402 3,0 42.148 1,8 43.048 1,3 42 SKUPAJ 84,8 78,1 94,8 78,3 Vir: Podatki Narahe banke Slovenije ':'¦': Jiv ' *f ¦'¦'.•.¦. + Iz obravnavanih podatkov aro izločili zaklju&ie reziiltate DO Iskra Elektrozveze - TOZD Radijske zveze 4. INVESTICIJE GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA' DELA Z vidika razvojnih kriterijev in planiranja prestrukturiranja gospodarstva je investicijska aktivnost temelj nadaljnjemu raz-voju. V srednjeročnem obdobju 1981 - 1985 je bilo z družbenim planom in letnimi resolucijami načrtovanih 64 investicijskih naložb gospodarskega značaja. Poleg 10 naložb, ki so bile začete še v obdobju 1976 - 1980 in realizirane v prvih letih tega srednjeročnega obdobja, bo v obdobju 1981-1985 (do konca tega leta) dokončanih 33 investicij gospodarskega značaja ali 52% vseh planiranih gospodarskih naložb, 6% planiranih investicij je začetih, 22% se jih prenaša v naslednje srednjeročno obdobje - ob tem, da so nekatere inve-sticijske aktivnosti pri več kot polovici investitorjev tudi že začete. 20% načrtovanih gospodarskih naložb pa ne bo realiziranih. Od skupno 64 načrtovanih investicij so investitorji OZD s sede-žem v drugih občinah načrtovali na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 23 naložb: 10 naložb je bilo realiziranih, 2 sta'začeti, 7 naložb prenašajo v srednjeročno obdobje 1980 - 1990, od 6 naložb pa so tuji investitorji odstopili. Ob tem pa je vsekakor treba omeniti, da so v 5 primerih OZD s sedežem v drugih občinah, po končani investiciji, prenesle sedež TOZD oziroma DO na območje naše občine. To so bile Avtomontaža Tovarna grelnih naprav, Agrotehnika Gruda TOZD Agrotehnika Trgovina, DO Kemofarmacija, SGP Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki, Mer-cator - Konditor. Po obsegu investicijskih vlaganj v vseh naložbah gospodar-skega značaja (tako po številu objektov kot po predračunski vrednosti) prevladujejo vlaganja v objekte iz področja dejavnosti industrije, sledi ji trgovina in obrt in promet. Tehnična struktura naložb v letih 1981 - 1985 kaže upadanje deleža gradbenih del v celotni predračunski vrednosti investicij in rast deleža investicij v opremo. Vendar pa je delež gradbenih del v primerjavi z investici-jami v opremo še vedno visok, saj predstavlja več kot 60% celotne vrednosti gospodarskih naložb. Ob tem in ugotovitvi, da je bil pretežni del investicij usmerjen v področje dejavnosti industrije s poznano visoko stopnjo iztrošenosti opreme ugotovimo, da teh-nična struktura naložb v srednjeročnem obdobju 1981 - 1985 ni bila ugodna. V strukturi zagotavljanja sredstev za gopodarske investicije je zaobdobje 1981 - 1985značilnopovečevanjeudeležbelastnih in združenih sredstev organizacij združenega dela. Pregled števila novozačetih investicijskih objektov gospodar-skega značaja kaže, da je njihovo število v upadanju, znatno pa se iz leta v leto povečuje nominalna predračunska vrednost začetih investicij. Zlasti v zadnjih dveh letih so gospodarske naložbe spremljale izredno visoke podražitve, problematika pri zagotavljanju lastnih sredstev za manjkajoča sredstva, zamujanje dogovorjenih rokov dobaviteljev in izvajalcev zaradi pomanjkanja materialov, kar vse je tudi vplivalo na njihovo realizacijo. Investicijska gradnja je na vseh področjih zaostala za pričako-vanji in potrebami. Kljub izgradnji nekaterih novih proizvodnih objektov in razširitev obstoječih zmogljivosti pomembnejših pre-mikov v občini, kot posledica investicij, ni bilo. Zaradi pomanjka-nja investitorjev s kvalitetnimi programi se je zmanjšal vpliv opredeljenih investicijskih kriterijev, čas od odločitve za naložbo do začetka in dokončanja gradnje se je izredno zavlekel. Zaradi neugodnega terena za gradnjo in slabe komunalne opremljenosti zemljišč, je bil interes potencialnih investitorjev iz drugih občin še zmanjšan. Industrijska cona RP 2 bo komunalno opremljena šele v začetku prihodnjega srednjeročnega obdobja, del zemljišč še ni zaseden, z gradnjo pa je pričel le en investitor. Industrijska cona VP 6, kjer je zemljišče pridobljeno in je komunalna oprema zagotovljena, ostaja nezasedena zaradi novih razmišljanj v Ljub-Ijani o poteku železniške proge. Za VP 4 je izdelan zazidalni načrt, pomembnejšo investicijo je v coni izvedel le Plutal na svojem zemljišču, snovanje cone RP 3 in začetek gradnje pa se premika v naslednje srednjeročno obdobje. Tako so v tem obdobju skoraj v celoti realizirana le načrtovanja glede gradnje v coni VP 3/3. Iz izvenmestnih KS se vsak dan vozi na delo v mesto ali druge občine več kot 10.000 Ijudi, zato zaskrbljuje podatek o samo dveh realiziranih naložbah (rekonstrukcija in razširitev v Mizarstvu in tapetništvu Ig in gradnja proizvodne hale IPKO v Podpeči), ki pa ne nudita bistvenega povečanja števila delovnih mest. To pa se seveda odraža tudi v družbenem in komunalnem razvoju posa-meznih krajev, ki je brez sodelovanja OZD bistveno skromnejšt. Šele v zadnjem letu srednjeročnega obdobja in v začetku naslednjega se obetajo nekateri premiki (Galvanotehnika na Škofljici, Rašica v Horjulu, Alpina na Šentjoštu, Hoja TOZD Galanterija in Mineral v Podpeči, Riko v Velikih Laščah). PREGLED URESNIČEVANJA NAČRTOVANIH INVESTICIJ A. + DOKONČANE INVESTICIJE 1. DO ILIRIJA VEDROG - dokončanje nove proizvodno + V prvih letih tega srednjeročnega obdobja so bile realizirane naslednje investicije, ki so bile začete v srednjeročnem obdobju 1976-1980: proizvodni obrat Tekstilke v Vrbljenju, poslovna zgradba in proizvodna hala DO Varnost Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki v coni VP-3/1, rekon-strukcija in modernizacija proizvodnje cigaret TTL TOZD Proizvodnja v coni VP-1, poslovno skladiščni objekt Ingrad Celje TOZD Gradbena opera-tiva, proizvodni prostori in energetski objekt DO Hoja TOZD Poništvo Polhov Gradec, poslovni objekt Mehanografskega centra v coni VP-3/3, razširitev in modernizacija proizvodnje vijakov DO Tovil v coni VP-3/1 poslovne stavbe v coni VP-2 na lokaciji ob Tržaški cesti 2. DO TISKARNA LJUBLJANA - gradnja novih proizvodnih prostorov v coni VP-2 ob Tržaški cesti 3. DO TOVIL - proizvodna hala na lokaciji VP-3 4. DO IGO - gradnja novih proizvodno poslovnih prostorov 5. DO AVTOMONTAŽA TOZD TNG - gradnja proizvodne hale na Brdu 6. DO ISKRA COMMERCE TOZD SERVIS - dokončanje nove zgradbe servisa, adaptacija stare zgradbe in nabava opreme 7. DO AGROTEHNIKA GRUDA TOZD TRGOVINA - gradnja centralnega skladišča za oskrbo kmetijstva v coni VM-1 8. DO KEMOFARMACIJA - gradnja skladiščnih in spremljajo-čih prostorov v coni VP-6 Brdo 9. DO PODJETJE ZA UREJANJE HUDOURNIKOV - gradnja proizvodno poslovnih prostorov 10. DO KOLINSKA TOZD VINOCET - povečanje kapacitet za proizvodno žvečilnega gumija 11. SGP GROSUPLJE TOZD GRADBENI POLIZDELKI - grad-nja obrata za proizvodnjo armatur na lokaciji Cesta dveh cesarjev 12. DO MIZARSTVO IN TAPETNIŠTVO IG - rekonstrukcija strojne opreme in gradnja nove proizvodne hale za strojno obde-lavo lesa 13.SOZD MERCATOR KITDO ROŽNIK TOZD DOLOMITI - gradja SP trgovine v poslovnem centru Rakovnik - adaptacija in povečanje prodajnih zmogljivosti SP trgovine Jeranova - . - adaptacija in povečanje prodajnih zmogljivosti SP trgovine Rožna dolina - adaptacija in obnova SP Trgovine Tržaška c. 14. SOZD MERCATOR KIT DO KIT KZ Velike Lašče - povečanje prodajnih zmogljivosti trgovine Karlovica 15. DO ZMAGA - gradnja proizvodnih prostorov na Mivki 16. DO PLUTAL - gradnja proizvodno skladišnega objekta, razširitev opreme vzdrževalnih služb obrata, nadomeščanje in razširitev opreme za proizvodnjo navojnih zapork 17. DO HOJA TOZD ŽAGA ŠKOFLJICA - postavitev lupilne postaje in mehaniziranega skladišča Meles ter energetskega ob-jekta 18. DO AVTOMONTAŽA TOVARNA GRELNIH NAPRAV -izgradnja merilnega laboratorija za prenos raziskave v proiz-vodnjo 19. SOZD MERCATOR KIT DO KONDITOR - gradnja proizvod-nih poslovnih prostorov v industrijski coni VP-3/3 ; 20. SOZD MERCATOR DO ROŽNIK TOZD DOLOMITI - adapta-cija in povečanje prodajnih zmogljivosti trgovine osnovne pre-skrbe Brdo 21. SOZD GHT DO GOSTINSKO PODJETJE VIČ - dokončarije izgradnje obrata Otok Vis s pridobitvijo novih sedežnih zmoglji-vosti 22. ABC POMURKA DO DELIKATESA - gradnja SP trgovine osnovne preskrbe v VS-6 Brdo 23. DO AVTOMONTAŽA TOZD UTENSILIA - modemizacija opreme 24. DO MIZARSTVO VIČ - modernizacija opreme 25. DO MINERAL - vlaganje v obrat Podpeč (dograditev proiz-vodnih prostorov in strojna oprema 26. DO VARNOST - adaptacija poslovnega objekta 27.DO ALPINA ŽIRI TOZD PROIZVODNJA - gradnja obrata v Šentjoštu 28. SOZD IMP DO IKO TOZD IPKO - nakup opreme in začetek redne proizvodnje v novozgrajeni hali za proizvodnjo kmetijske opreme 29. DO SEMENARNA - prva faza izgradnje proizvodno oskrb-nega centra v coni RM 1 (proizvodno skladiščni objekt za dode-lavo) 30. INTEGRAL DO TOVORNI PROMET VIATOR TOZD LJUB-LJANA - prva faza izgradnje tovornega terminala v coni RP 2 (mehanične delavnice s potrebnimi objekti za operativno vo-denje) Investicije do zap. št. 15 so že dokončane, za ostale investicije pa se predvideva dokončanje do konca leta 1985. B. INVESTICIJE ZAČETE V OBDOBJU 1981 -1985, Kl BODO KONČANE V NASLEDNJEM SREDNJEROČNEM OBDOBJU 1. DO GALVANOTEHNIKA - gradnja proizvodnega objekta ža galvanizacijo s čistilno napravo 2. DO SCT TOZD TESARSTVO - preureditev obstoječih objek-tov opuščene opekarne na Brdu za tesarsko dejavnost DO SCT s preselitvijo sedeža TOZD Tesarstvo 3. DO HOJA TOZD GALANTERIJA PODPEČ - gradnja proiz-vodne hale z opremo v coni VP-202 4. DO PROIZVODNO DISTRIBUCIJSKI CENTER KEMIJE -gradnja proizvodno skladiščnih zmogljivosti v coni RP 2 • C. INVESTICIJE, Kl SE PRENAŠAJO V NASLEDNJE SREDNJEROČNO OBDOBJE 1. DO KIG - izgradnja proizvodno skladiščne hale za lakirnico 2. D AVTOCOMMERCE TOZD VOLAN - posodobitev skladišč-nih in maloprodajnih zmogljivosti na Brezovici 3. DO AGROTEHNIKA GRUDA TOZD AGROTEHNIKA TRGO-VINA - gradnja servisnega centra v coni VM 1 za servisiranje kmetijske mehanizacije 4. SOZD MERCATOR KIT DO KIT KZ VELIKE LAŠČE - poveča-nje prodajnih zmogljivosti trgovine osnovne preskrbe na Turjaku 5. SOZD MERCATOR KIT DO ROŽNIK TOZD DOLOMITI -gradnja SPJtrgovine Horjul 6. SOZD MERCATOR KIT DO ROŽNIK TOZD DOLOMITI -gradnja SP Trgovine Kozarje 7. SOZD MERCATOR KIT DO ROŽNIK TOZD DOLOMITI -gradnja SP Trgovine Trnovski pristan 8. SOZD MERCATOR KIT DO ROŽNIK TOZD DOLOMITI -gradnja železnine v Velikih Laščah 9. ABC POMURKA DO TABOR GROSUPLJE TOZD MALOPRO-DAJA - gradnja SP Trgovine na Škofljici 10. DO RAŠICA TOZD KONFEKCIJA HORJUL - gradnja nove proizvodne hale z opremo v Horjulu 11. DO RIKO TOZD RIKOSTROJ - gradnja proizvodnih zmog-Ijivosti v Velikih Laščah 12. DO MINERAL - vlaganja v razširitev in rekonstrukcijo obrata na Škofljici 13. MERKUR KRANJ - gradnjaprodajnih in skladiščnih zmog-. Ijivosti v coni RP 2 14. AGROTEHNIKA GRUDA TOZD AGROMEHANIZACIJA -gradnja prodajnih skladišč v coni RP 2 D. INVESTICIJE, OPREDELJENE V DRUŽBENEM PLANU 1981-1985, ki se zaradi odločitev investitorjev ne bodo izvajale 1. SOZD IMP DO LIVAR - obnovitev objekta Livarne neželez-nih kovin na Galjevici 2. SOZD ABC POMURKA DO TABOR TOZD MALOPRODAJA GROSUPLJE - preureditev osnovne šole na Škofljici v manjšo trgovino osnovne preskrbe 3. SOZD MERCATOR KIT DO LJUBLJANSKE MLEKARNE -gradnja farme Brest 4. SOZD GHT DO GOSTINSKO PODJETJE VIČ - pizzerija v Trnovem 5. SOZD GHT DO GOSTINSKO PODJETJE VIČ - rekonstruk-cija, adaptacija in povečanje sedežnih zmogljivosti obrata pod Rožnikom 6. SOZD GHT DO GOSTINSKO PODJETJE VIČ - ureditev slaš-čičarne v obratu Pod Vrbo 7. MERCATOR TEHNA TOZD SPECTRUM - izgradnja proiz-vodne hale in skladišč v coni VP 3/3 8. DO SLJEME ZAGREB - gradnja trgovine osnovne preskrbe in skladišča na Galjevici 9. DO CANKARJEVA ZALOŽBA - izgradnja skladiščnega objekta s prostori za montažo in embaliranje izdelkov komercial-nega tiska v coni VP 6 10. DO TOVIL - vlaganja v modernizacijo strojnega parka v obstoječih zmogljivostih v coni VP 3 11. DO ILIRIJA VEDROG - izgradnja infrastrukture za poslovne objekte na lokaciji ob Dolenjski cesti 12. DO ILIRIJA VEDROG - povečanje skladiščnih zmogljivosti na Vrhovcih 13. UNITAS - gradnja objekta brusilnice in polirnice na Ra-kitni 5. INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA Na področju industrije smb s spremembami in dopolnitvami družbenega plana občine načrtovali povprečno 3,2 odstotno rast industrijske proizvodnje. V prvih dveh letih načrtovana rast ni bila dosežena. V letu 1981 je znašala 3 odstotke, v letu 1982 pa 1,2 odstotka. Minimalna rast v letu 1982 je bila posledica pomanjkanja repromateriala in suro-vin, v nekaterih organizacijah je vzrok tudi politika cen, močno pa je vplival tudi padec proizvodnje v DO llirija - Vedrog in DO Tobačna tovarna. V letu 1983 so industijske organizagije povečale proizvodnjo za 15 odstotkov. Visoka rast je posledica izjemnih naporov pri zago-tavljanju surovin in repromateriala in boljšega izkoriščenja delov-nih in strojnih zmogljivosti, delno pa tudi nizke osnove predhod-nega leta. Dinamika rasti proizvodnje se je nadaljevala tudi v začetku leta 1984 nato pa je proizvodnja padla. Zaradi izredno dobrih rezulta-tov v začetku leta je bila proizvodnja v letu 1984 za 7,5 odstotka večja kot v prejšnjem letu. Rast količinskega obsega industrijske proizvodnje v letih v %: V obdobju 1981-1984 je dosežena 6,7 odstotna povprečna rast industrijske proizvodnje, kar presega načrtovano povprečno letno rast za srednjeročno obdobje. V začetku leta 1985 pa ugotavljamo precej nižjo rast industrij-ske proizvodnje (1,7%), kar je posledica velike proizvodnje v začetku leta 1984 in težav pri oskrbi z uvoženim in domačim repromaterialom tako po količini kot po kvaliteti. INDEKSI INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE IN ZA I. TROMESEČJE 1985 V LETIH 1981 - 1984 1983 1984 I-III 1985 KOVINSKA INDUSTRIJA IG 3.2 102,6 - 106,4 112 96,5 DO UVAR TOZD LIVARNA BARV.KOVIN 1,8 95 106 99,6 119 120 DO AVTOMONTAŽA TOZD UTENSILIA 5,0 132,2 _ 100,8 109 141 TOZD TOVARNA GRELNIH NAPRAV 4,4 - - - 136 126 DO KIP 1,7 100,3 156 109 112 98 DO PLUTAL TOZD ZAPIRALNE EHB. 6,7 98,3 137 133 100 52 DO TOVIL 4,7 101,6 99 111,3 101 98 DO IGO 8.3 113 102 112 105 109 DO SLOVENIJALES ŽIČNICA 2,2 102,8 74 118 115 96 _ DO.SILVAPRODUKT 0,5 105 91 78 110 103' DO SCT TOZD OPEKARNE 1,3 105 99,8 69 12 8 DO HOJA 7,7 100,8 101,8 106,2 104 101,7 DO RAŠICA TOZD KONFEKCIJA 0.7 97,1 97 109 106 97,5 DO TEKSTILKA 0,9 - 130 115 113 107 DO ZMACA 2.5 101,9 116,3 106 98 108,3 DO IUV TOZD GALANTERIJA 0,4 98,3 97 102 104 90 DO HP KOLINSKA TOZD VINOCET 8,1 101,3 99 119 105 89 DO TTL TOZD PROIZVODNJA 13,5 106 95 106 98 95 DO IKO TOZD IPKO 3,9 - 186 151 112 99,8 DO TISKARNA 3,0 107 105 108,7 96 106 DO ILIRIJA VEDROG 19,5 98 74,5 124,5 122 117 SKUPAJ 103 101,2 115,1 101,5 101.7 + podatki Zavoda SRS 97,3 119.9 98,1 86,4 za statistiko Količinski obseg proizvodnje, ki ga izračunavaZavod SR Slove-nije za statistiko se razlikuje od količinskega obsega, ki ga za občino izračunava komite za družbeno planiranje in gospodar-stvo zaradi različnega načina izračunavanja. Zavod SR Slovenije za statistiko izračunava količinski obseg proizvodnje za industrijske organizacije po panogah za tiste surovine in končne izdelke, ki so navedeni v enotni nomenklaturi proizvodov. Ponder za izračunavanje indeksa industrijske proiz-vodnje je odvisen od povprečnih cen izdelkov v letu 1977 in od deleža družbenega proizvoda panoge v družbenem proizvodu industrije. Ta metodologija za organizacije združenega dela, ki naglo spreminjajo strukturo proizvodov ni primerna, ker upošteva pro-izvodnjo določenih izdelkov po nomenklaturi (v tonah oziroma kosih), ne pa tudi vloženega dela v različno kvalitetne izdelke. Zato so nekatere organizacije združenega dela izbrale svojo metodologijo za izračunavanje količinskega obsega proizvodnje. Pri tem upoštevajo količino vloženega dela (norma urj v izdelek, enostavnejši proizvod izberejo za enoto mere, količinski obseg izračunavajo na podlagi maloprodajnih cen ipd. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo izračuna indeks količinskega obsega proizvodnje na nivoju občine, tako da kot ponder uporablja delež družbenega proizvoda posamezne organizacije v družbenem proizvodu industrije občine v predhod-nem letu. 6. KMETIJSTVO V srednjeročnih planskih dokumentih je opredeljena 3,5% letna rast tržne proizvodnje. Dogovorjena agrarna politika spodbuja družbenoorganizirano kmetijsko proizvodnjo in dohodkovno povezavo organizacij zdru-ženih kmetov v okviru reprodukcijskih celot. Realizacija planskih obveznosti pri glavnih kmetijskih proizvo-dih, to sta mleko in klavno govedo, pomeni povečanje tržnosti mleka za 245.000 I oziroma govedi za 45 ton letno. Dejanska rast tržne kmetijske proizvodnje je bila v prvih štirih letih srednjeroč-nega planskega obdobja in prvem tromesečju 1985 naslednja: Vrsta EM 1980 1981 1982 1983 1984 1985 Indeks proizvodnje l-lll 84/80 mleko klavno govedo konji prašiči plem. živina pšenica krompir vrtnine hl 69.960 66.760 68.152 75.434 84.498 14.041 121 t 1.305 1.358 1.192 1.079 1.481 365 113 t t kom t t t 85 36 73 31 85 185 118 196 217 83,4 21 114 245 130 20 140 257 77 45 30 15 245 181 329 574,5 113 183 212 95 255 41 248 364 215 Po dinamiki srednjeročnega programa rasti pridelave mleka bi ob koncu leta 1984 morala znašati pridelava 79.760 hl, dosegli pa smo 84.498 hl, kar je 21% povečanje na leto 1980. Odkup mleka v prvem tromesečju 1985 dosega 17% planiranih količin zaradi izredno nizkih zimskih temperatur. Glede na preseganje plana v letu 1984 predvidevamo, da bodo planske obveznosti srednjeroč-nega plana uresničene. Realizacija odkupa klavne govedi v letih 1982 in 1983 ni dose-gla planiranih količin zaradi poznanih nesorazmerij med stroški pitanja in prodajno ceno živine. V letu 1984 so količine odkupa klavne govedi ugodnejše, ne dosegajo pa 1.4851, kolikor bi moral biti odkup po dinamiki srednjeročnega plana. Povečan odkup v letu 1984 je posledica organizirane kooperacijske proizvodnje, dela kmetijske pospeševalne službe, ciklusa proizvodnje, ki je daljši kot eno koledarsko leto in prodaje živine zaradi pomanjka-nja domače krme. Že dve leti zapored je zaradi neugodnih vre-menskih prilik velik izpad pridelave travinja. Zaradi visokih cen kmetovalci ne kupujejo živinske krme (indeks cen proizvajalcev živinske krme je bi! že v letu 1983 glede na leto 1980 524, cena klavne živine pa 350), zato je bila tudi prodaja telet večja kot normalno. Planske obveznosti bodo zato v letu 1985 le težko realizirane. V prvem tromesečju 1985 je plan odkupa klavne govedi realiziran s 15%. Uveljavljene odkupne cene za mleko in pitano govedo v Slove-niji v letu 1985 ne pokrivajo stroškov prireje na večini kmetij, saj znaša iastna cena pridelave na osnovi doma pridelane krme za prirejo mleka v januarju 1985 na kmetijah 40,40 za I mleka in lastna cena za kg prirasta mladega pitanega goveda 263 din. V letih 1983, 1984 in 1985 se kažejo rezultati v letu 1978 začetega načrtnega pospeševanja konjereje s pomladitvijo osnovne črede, zamenjavo kastratov in za rejo neprimernih kobil s plemenskimi kobilami, ki jih je Kmetijska zadruga Ljubljana posredovala rejcem pod ugodnimi kreditnimi pogoji. Odkup žre-bet za meso in konj je v letu 1984 v primerjavi z letom 1980 za 155% višji. Oruge vrste kmetijske pridelave predstavljajo manjši delež v skupni kmetijski pridelavi. Njihov trend rasti je sicer različen, vendar ocenjujemo, da je ugoden. V letu 1984 je napravljen v občini napredek pri pridelavi in odkupu pšenice v družbenem sektorju. V zasebnem sektorju pa so pridelki še vedno nizki. V letu 1984 je neugodno vplivala na odkup pšenice od zasebnega sektorja tudi zimska zmrzal, ki je uničila v povprečju 30% po-sevkov. Konec leta 1984 je bila dosežena povprečna letna stopnja rasti za to srednjeročno obdobje 9,5. V letu 1985 je v živinoreji pričako-vati rezultat preorientacije v ekstenzivno proizvodnjo brez ali z manj kupljenih močnih kramil, ki daje nižje in kasnejše rezultate, še posebej zaradi nizke intenzivnosti rabe travinja. Nadaljnje naše napore bo morala pospeševalna služba vložiti v širjenje pridelovanja krmnih rastlin ter vključevanje slabše obdelanih zemljišč v družbenoorganizirano kmetijsko proizvodnjo. K reali-zaciji planskih obvez v živinoreji s svojim strokovnim in pospeše-valnim delom prispeva tudi veterinarska služba. S srednjeročnim planom sprejete investicije so potekale v glavnem po planskih predvidevanjih. Urejeno je bilo novo skla-dišče kmetijskega repromateriala v Horjulu in adaptirana skla-dišča na Igu, v Škofljici in na Peruzzijevi. V letu 1985 pa bo dograjeno skladišče kmetijskega repromate-riala in suhe robe na Robu, kjer bo zgrajena tudi zbiralnica mleka. V tem letu bo tudi pripravljena dokumentacija za adaptacijo skladišča v Podpeči. Do leta 1984 so bile izvedene hidromelioracije na Karlovici -150 ha in v Horjulski dolini - 100 ha, kjer se letos nadaljujejo na kompleksu A na površini 100 ha. V pripravi so hidromelioracije na Dobravici na 315 ha in na Gmajnicah na 150 ha. Na območju Robarke hidromelioracija ni izvedena, ker Območna vodna skupnost ni uredila osnovne odvodnje. Od večjih investicij ni bila realizirana izgradnja mlečne farme Brest, ker investitor ni mogel zagotoviti vseh potrebnih sredstev. Zaradi visokih stroškov gradnje bi nastale velike razlike med dejanskimi stroški prireje mleka in družbeno priznano ceno, ki jih investitor prav tako ne bi uspel pokrivati. V tem srednjeročnem obdobju je bi! dan precejšen poudarek vzdrževanju odvodne mreže na Ijubljanskem Barju. Tako je Območna vodna skupnost opravila naslednja dela: leto izkopano jarkov izkopano m3 poraba sredstev - ur materiala iz - 000 din jarkov 1981 34.503 45.048 6.514 1982 43.946 69.735 14.100 1983 63.522 102.375 21.543 1984 61.355 82.750 27.079 Glede na to, da je po podatkih Območne vodne skupnosti cca 440 km jarkov primarne in sekundarne odvozne mreže lahko ocenimo, da vzdrževanje ni bilo zadovoljivo. Zato je potrebno v bodoče zagotoviti večji obseg vzdrževanja, cca 110 km letno, kar pomeni 4-letni ciklus, s katerim lahko preprečimo zasipavanje in zaraščanje jarkov ter tako zagotovimo kontinuiteto odvodnje, ki je osnovni pogoj za kmetijsko proizvodnjo na barju. Glede jarkov terciarne odvodne mreže moramo ugotoviti, da lastniki zemljišč jarkov niso vzdrževali redno, zato je bil konec leta 1984 sprejet Odlok o vzdrževanju jarkov terciarne odvodne mreže. Letos že ugotavljamo pozitivne rezultate pri vzdrževanju jarkov, ki bodo lahko v bodoče ob boljši organizaciji še večji. V občini deluje 9 čebelarskih društev, ki povezujejo 350 članov, ki gojijo 6.823 ekonomskih panjev čebel. V tem srednjeročnem obdobju se je okrepila dejavnost društev in povečala pridelava čebeljih pridelkov pri zasebnih čebelarjih. Društva so najbolj aktivna pri izobraževanju čebelarjev, še posebno o zdravstvenem varstvu čebel in pri vzgoji mladih čebelarjev v čebelarskih krožkih naosnovnih šolah. Vletu 1985 je Veterinarski zavod Krimzaposlii pospeševalca za področje čebelarstva. Prvaocena možnosti v letu 1986 V letu 1986 DO Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva ne predvi-devajo bistvenih sprememb strukture proizvodnje v primerjavi z letom 1984. V poljedelstvu bo težišče proizvodnje pridelava dom-mače krme in tržna pridelava pšenice, oljne ogrščice in ajde. Povečan bo obseg setve boba kot beljakovinske komponente v krmnih obrokih na 15 ha. Tako bodo zmanjšane površine pose-jane s koruzo na 100 ha. V živinoreji bo obseg prireje prilagojen tržnim razmeram s prirejo mleka 5.500 do 6.000 lit na kravo. V letu 1986 je predvidena izvedba hidromelioracije na Gmajnicah na 150 ha. V primeru, da bodo začeli nasipati teren za izgradnjo motela ob južni obvoznici, izgubi Posestvo 15 ha zemljišč in bo zmanjšana tržna pridelava pšenice. Obseg pridelave v vrtnariji bo osta! enak. Kmetijski zadrugi bosta nadaljevali aktivnost za povečano vključevanje zasebnih kmetov v družbenoorganizirano kmetijsko pridelavo predvsem mleka in mesa. Kmetijska pospeševalna služba se bo vključevala v organizacijo tržne pridelave in prena-šala strokovno znanje za večje pridelke in višjo prirejo. Obe kmetijski zadrugi se bosta še nadalje povezovali v reprodukcijsko verigo s predelovalno industrijo in trgovino in skrbeti za solidno oskrbo kmetov z reprodukcijskim materialom. Realizacija srednjeročnega programa razvoja Kmetijske zemljiške skupnosti Aktiviranje razpoložljivih kmetijskih zemljišč za kmetijsko pro-izvodnjo, pri čemer poleg gospodarskih meril upoštevamo tudi druge vrednote kmetijskega prostora (varstvo krajine, SLO, samooskrba, socialna varnost ostarelih kmetov): Ekonomski vidik usposabljanja zaraščajočih in zamočvirjenih kmetijskih površin je v sedanjih gospodarskih pogojih vendarle odločilen, tako da vseh zastavljenih ciljev na tem področju ne bomo dosegli. V sodelovanju s kmetijsko inšpekcijo ugotavljamo, da so dobra kmetijska zemljišča, razen zanemarljivih površin (lastninski spori), dobro obdelana. Slabo so obdelana strma, plitva ali zamočvirjenja zemljišča, v lasti nekmetov in kmetov. Usposabljanje teh zemljišč za današnjo obdelavo je namreč predrago. Ne glede na težave pa so aktivnosti KS, MUIŠ in KZS na tem področju dela stalne. Ne glede na obilico predvsem finančnih težav, bodo cilji ureja-nja kmetijskih zemljišč v srednjeročnem obdobju doseženi. Dela delimo na tista, ki se izvajajo na osnovi projektov in kjer so vlaganja na ha visoka (300-500 tisoč din) in jih sofinancirajo: Zveza vodnih skupnosti Slovenije, banka, Kmetijska zemljišča skupnost in investitor (Horjul, Dobravica), nadalje na urejanje pašnih površin, ki jih sofinancirajo Zveza kmetijskih zemljiških skupnosti, občinska Kmetijska zemljiška skupnost in kmetje (paš-niki Rakitna, Babna gora) in na dela ki jih financirajo Kmetijska zemljišča skupnost in kmetje (čiščenje terciarne odvodne mreže, čiščenje in planiranje zaraščenih površin, naprava poljskih poti, gradnja mostov na barju). Površina izboljšanih zemljišč in finančna soudeležba Kmetijske zemljiške skupnosti je naslednja: Leto Izboljšano ha Soudeležba KZS din 1981 1982 1983 1984 810 1090 710 735 7,575.000,00 8,498.000,00 10,001.448,10 10,318.837,50 Komasacije izvajamo le na zemljiščih, kjer se hidro in agromeli-oracije izvajajo po projektih, kakršne zahteva Zveza vodnih skup-nosti Slovenije. V sklad kmetijskih zemljišč je prenešenih 457,05 ha zemljišč in sicer 94,54 ha njiv, 329,75 ha travnikov in 32,75 ha pašnikov. Preostalih 80 ha bo prenešenih v prvi polovici leta 1985. Odkupljenih je bilo 16,2 ha zemljišč. Ocena razvoja v letu 1985 in možnosti razvoja v letu 1986 Pri doseganju zastavljenega plana za leto 1985 so odločilnega pomena denarna sredstva. Gre za zagotovitev 20% predračunske vrednosti pri melioracijah Horjul (kompleks A), Dobravica in Gmajnice (TOZD Posestva). Ta sredstva so praviloma bančni kredit, katerega vračanje zaradi visokih obrestnih mer ne morejo prevzeti niti kmetje, niti KZ in KZS. Podoben problem je pri zagotavljanju 10% sredstev za izvedbo komasacij. To velja tudi za možnosti razvoja v letu 1986. Ocenjujemo, da bodo ostale naloge \z načrta dela Kmetijske zemljiške skupnosti za leto 1985 izvr-šene. 7. GOZDARSTVO Z gozdovi v družbeni in zasebni lasti gospodarita po izdelanih gozdiiogospodarskih načrtih v občini dve gozdnogospodarski organizaciji: DO Gozdno gospodarstvo Ljubljana s TOZD in temeljnimi obrati za kooperacijo ter DO Gozdno gospodarstvo Kočevje TOZD Gozdarstvo Lašče. V manjši meri gospodari z gozdovi na področju občine tudi obrat za gozdarstvo v sestavu DO Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva. Obseg sečenj v gozdnogospodarskem območju Ljubljana bo povečan za 12 odstotkov, t. j. letno za 2,3 odstotka (po spremem-bah in dopolnitvah družbenega plana v letu 1983). V družbenem sektorju bo blagovna proizvodnja lesa enaka sečnji, v zasebnem sektorju pa se bo zmanjšala za predvideno domačo uporabo. Gojitvena dela enostavne in razširjene reprodukcije se bodo povečala skladno s povečanim posekom. Obseg izgradnje cest bo manjši v primerjavi z izgradnjo v obdobju 1976-1980. A. Blagovna proizvodnja (m3): Lastništvo Plan 1981-85 Realiz. R/P 1981-84 Realiz.Ocena real.Ocena real. i-lll-85 85 1981-85 Ocena real. plan A. DRUŽBENI SEKTOR 110.338 92.46183,7 6.445 19.324 111.785 101,3 B.ZASEBNI SEKTOR 199.260 157.01778,8 7.281 44.356 201.373 101.1 SKUPAJ (A+B) 309.598 249.47880,6 13.726 63.680 313.158 101,1 Po srednjeročnem planu bi morala biti povprečna letna proiz-vodnja 61.920 m3, od tega v družbenem sektorju 22.068 m3 in v zasebnem sektorju 39.852 m3. V obdobju 1981-1984 je bilo realizirano 80,6% planirane proiz-vodnje za vse srednjeročno obdobje in sicer 83,7% v družbenem in 78,8% v zasebnem sektorju. Skupna realizacija je tako potekala po planu. Eksploatacijo so izvajali v okviru dovoljenih etatov. Blagovna proizvodnja v prvem četrtletju tega leta je znašala 13.726 m3, kar je 21,6% predvidene letne proizvodnje. Glede na izredno neugodne vremenske razmere (dolga zima, visok sneg) lahko ocenimo skupni rezultat kot dober. Občutno slabši je rezultat v zasebnem sektorju (slaba opremljenost s stroji, drage usluge gozdnih del). Pooceni bo znašala proizvodnja vletu 1985 63.680 m3, karjeza 2,2% več kot v letu 1984. Blagovna proizvodnja v obdobju 1981-1985 bo, z upošteva-njem ocene proizvodnje v letu 1985, predvidoma znašala skupno 313.158 m3, kar jeza 1,1% več od planirane. Povečanje boskoraj enako v obeh sektorjih. Gozdarstvo bo torej v tem srednjeročnem obdobju izpolnilo planske obveznosti glede blagovne proizvodnje v skoraj optimal-nem obsegu z ozirom na izvajanje gozdnogospodarskih narčtov. B. Gozdno gojitvena dela (ha)i Realizac. 1981-1984 Ocena 1985 Ocena 1981-1985 obnova nega obnova nega obnova nega 242,47 2.577,29 83,00 673,00 325,47 3.250,29 Po sprejetih samoupravnih sporazumih o temeljih plana v okviru gozdnogospodarskega območja so bili ustvarjem pogoji • za trajnejše, dolgoročno financiranje gozdne reprodukcije. Od leta 1981 dalje poleg oblikovanih sredstev za biološka vlaganja z delom dohodka od prodaje lesa, združujejo sredstva iz dohodka tudi uporabniki hlodovine v deležu 4,3% nabavne vrednosti in uporabniki celuloznega lesa v višini 11% nabavne vrednosti lesa. Tako je v območju zagotovljena izvedba načrtovanih gozdnogoji-tvenih del in investicijska vlaganja v gozdne prometnice vključno do leta 1984. Akutno upadanje akufnulativnosti v gozdarstvu nasploh, ob lastniški strukturi gozdov pa že za leto 1985 ne nakazuje realnih možnosti za doseganje proizvodnega programa. Na obratu gozdarstvo, TOZD Posestva, so v obdobju 1981-1984 osnovali 26 ha topolovih. nasadov, v letu 1985 jih bodo osnovali dodatnih 7 ha; v srednjeročnem obdobju torej skupaj 33 ha. C. Gozdne komunikacije (km): Realizac. 1981-1984 Ocena 1985 Ocena 1981 -1985 ceste vlake ceste vlake ceste vlake 66,3 72,8 5,8 26,0 72,1 98,8 Realizacija izgradnje gozdnih komunikacij je v glavnem pote-kala po planu. V TOZD Gozdarstvo Velike Lašče je bila občutno nad planom. V srednjeročnem obdobju bo zgrajenih in rekonstruiranih 72,1 km cest in 98,8 km vlak. Odprtost gozdov, posebej v zasebnem sektorju še vedno ni zadostna, zato se bo tudi v bodoče nadalje-valo z izgradnjo gozdnih cest in vlak. Možnosti razvoja v letu 1986 Družbeni gozdovi so obremenjeni do zgornje meje s sečnjami in bi vsako nadaljnje povečanje sečenj ogrozilo trajnostdonosov in poslabšalo strukturo gozdov. K poslabšanju prispeva velik delež sušenje jelke, ki se naravno ne pomlaja, zato je stanje še bolj kritično. Izpad naravnega pomlajevanja delno nadomeščajo z intenzivno obnovo, ki pa je po biološki plati tudi količinsko omejena. V letu 1986 ne predvidevamo porasta sečnje napram letu 1985 odnosno povprečnemu obsegu sečnje v tem petletnem obdobju. Predvidevamo porast tanjših sortimentov, delež hlodo-vine pa 6o enak kot v preteklem obdobju. Ta sortimentacija je pogojena tudi s strukturo gozdov, kar še posebej velja za zasebne gozdove. Na ta način se bodo temeljne.organizacije vključile v proces boljše oskrbe porabnikov lesa s surovino in omogočile trdnejšo naslonitev lesne industrije na domače surovinske vire. Obseg gozdnogojitvenih del bo usklajen z določili gozdnogo-spodarskih načrtovenot. Načrtovani obseg gozdnogojitvenih del v enostavni reprodukciji - obnova in nega gozdov, bo dosledno izveden po posameznih fazah; za določanje prioritet v razširjeni reprodukciji bomo diferencirali in konkretizirali gozdnogojitveno stratecfijo v posameznih kategorijah gozdov. Nadaljevali bomo prizadevanja za povečanje ekonomičnosti in produktivnosti, mehaniziranosti in izboljšanje delovne tehnologije pri sečnji in spravilu lesa. 8. TRGOVINA Kljub občasnim nihanjem v ponudbi nekaterih osnovnih živil je trgovina v obdobju 1981-1985, y danih prostorskih možnostih zagotavljala zadovoljivo osnovno preskrbo prebivalstva. Leto število neto število neto prebivalcev prodajna prodajaln prodajna površina površinana prebivalca 1971 65.747 5.180 104 • 0,0789 1981 76.117 5.305 89 . 0,0696 1984 80.406 5.294 85 - 0,0658 1985+ 83.406 5.664 86 0,0679 Med pomembnejšimi investicijami je bila doslej realizirana le izgradnja samopostrežne trgovine osnovne preskrbe na Rakov-niku, dokončana pa bo do konca leta še SP trgovina v soseski VS-6. Vsa ostala vlaganja na področju trgovine osnovne preskrbe so bila usmerjena v delno povečanje prodajne površine predvsern v sanacijo tehnološko in fizično zastarelih eksistentnih trgovin zaradi izboljšanja sanitarno tehničnih in delovnih pogojev. Zato je osnovna preskrba prebivalstva še vedno problematična zlasti v nekaterih primestnih in izvenmestnih območjih občine (na Lavrici, Škofljici, Brezovici, v Horjulu), kjer je na obstoječe male trgovine vezano širše gravitacijsko območje naselij in vasi, ki so sicerodmaknjenaod potrošniških centrovzzadovoljivo prodajno mrežo. . • +Z vključitvijo netto prodajne površine nove trgovine v soseski VS-6 in adaptiranetrgovinenaBrdu, ki bostakončanido koncaleta 198§. 9. DROBNO GOSPODARSTVO V začetku srednjeročnega obdobja se je družbeni sektor drob-nega gospodarstva uspešneje prilagodil zaostrenim gospodar-skim razmeram kot industrija. Kasneje oa je vpliv prednosti drob-nega gospodarstva (zlasti večja fleksffcilnost) začel slabeti, do izraza je prišla tudi slabša kadrovska struktura in preobremenje-nost vodilnih z delom na najrazličnejših področjih (od planiranja do vodenja proizvodnje, kadrovanja in dela na področju Ijudske obrambe). V času uspešnega poslovanja je večina enot drobnega gospodarstva zanemarila vlaganja v osnovna sredstva in opremo, kar se danes odraža v visoki stopnji odpisanosti osnovnih sred-stev, v neustreznih prostorih in slabih razvojnih možnostih. V zasebnem sektorju je bilo v začetku srednjeročnega obdobja 1.353 obrtnikov, ki so zaposlovali 1.224 delavcev, konec leta 1984 pa 1.488 obrtnikov s 1.350 delavci. Delavce zaposluje pretežno proizvodna obrt, kjer je bilo tudi več vlaganj v nove proizvodne prostore. Namen storitvene obrtne dejavnosti je zadovoljevanje potreb krajanov, za kar pa so bile skromnejše možnosti, ker se sklad dmžbenih najemnih poslovnih prostorov ni povečal, sami obrt-niki pa večinoma ne zmorejo nakupa poslovnih prostorov. Po zapolnitvi cone Vp-3, kjer gradi delavnice 11 obrtnikov, tečejo organizirane priprave na gradnjo v obrtnih delih industrij-skih con RP-2 in VP-4, kjer je evidentiranih 35 kandidatov za gradnjo. V letu 1985 so z občinskim odlokom o davkih uvedene dodatne olajšave za tiste obrtnike, M.i bodo vlagali v izvenmestnem območju in zaposlovali nove delavce. s - . 10. tURIZ^M%J G<&flNS%0 •-'¦" • ¦¦•••• ' Ciljev na področju turizma in gostinstva kljub povečanim aktiv-nostim v drugi polovici srednjeročnega obdobja nismo dosegli. Naložbe so bile zanemarljivo majhne, prenočitvene zmogljivosti, ki so že tako skromne, se niso bistveno povečale. V letu 1981 je bilo v občini 2.674 nočitev, v letu 1982 1.596, v letu 1983 4.561 in v letu 1984 814 nočitev. Opešala je gostinska ponudba na tradici-onalnih izletniških točkah: na Kureščku, v Iškem vintgarju, Polho-vem Gradcu in Rakitni, objekti propadajo, kmečki turizem se ne razvija. Prenova Eipprove ulice kot gostinsko-prenočitveno-turi-stična zanimivost mesta kasni, za prenovo bogate kulturne dediš-čine (grad Turjak, graščina v Polhovem Gradcu, Temkov mlin) je sredstev preraalo ali nič (grad Bokalce). Povečalo se je le število izletnikqy, kar pa je zlasti odraz dražjega goriva. V zasebnem sektorju je bilo na začetku tega srednjeročnega obdobja 57 gostinskih obratov, od tega 43 gostiln, 10 bifejev in 4 okrepčevalnice. Danes imamo v občini 68 zasebnih gostinskih enot, pri tem število gostinskih obratov s ponudbo hrane pada. Samo še 36 pravih gostiln pa 20 bifejev in 12 okrepčevalnic je podatek, ki vsekakor ni vzpodbuden in zanesljivo govori o upada-nju kvalitete gostinske ponudbe v občini. Trend naraščanja šte-vila gostinskih obratov z nezahtevno ponudbo se nadaljuje tako na račun nekdanjih gostiln, kar je posebno zaskrbljujoče, skoraj praviloma pa tam, kjer gre za nove lokacije gostinskih obratov. Vzrok za upadanje interesa po obratih višje kategorije so v prvi vrsti potrebnarfinančna sredstva, ki so neprimerno večja za usta-novitev Qbrata s ponudbo hrane kot tista, ki so neprimernovečja 'za ustanovitev obrata s ponudbo hrane kot tista, ki so potrebna za bife. Enakovredno temu pa je tudi dejstvo.da je v obratih nižje kategorije potrebno bistveno manjše angažiranje osebnega dela in sredstev, ki v zelo kratkem času dajo ugoden finančni efekt - , taka investicija praviloma nikoli ne predstavlja tvegane naložbe, razen tega pa tudi kasneje ne zahteva večjih novih vlaganj. Na dbdročju družbenega sektorja gostinstva, kjer je vključena ena sama organizacija združenega dela s sedežem v občini s šestimi obrati, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bilo organiziranih novih kapacitet. Zaradi izrednih kadrovskih proble-mov skozi vsa leta tega obdobja pa tudi ni bilo premika na področju kvalitete storitev in pestrosti ponudbe. II. DRUŽBENE DEJAVNOSTI 1. MATERIALNE MOŽNOSTI RAZVOJA Globalni o+cviri razvoja družbenega plana občine za obdobje J981-1985 so predvidevali 10% zaostajanje rasti skupne porabe za rastjo dohodka. Zaostrene gospodarske razmere pa so že v letu 1982 povzročile, da so bila sredstva za izvajanje programov družbenih dejavnosti bolj omejena kot je bilo planirano ob izde-lavi planskih dokumentovv samoupravnih interesnih skupnostih za leto 1982. V letu 1982 je rast sredstev za skupno porabo zaostajala za rastjo dohodka v gospodarstvu za 20 odstotkov, v letu 1983 pa celo za 50 odstotkov. V letu 1984 so se sredstva skupne porabe oblikovala v okviru 20% zaostajanja skupne porabe za predvideno 27,5% nominalno rastjo dohodka v gospodarstvu. Samoupravne interesne skup-nosti družbenih dejavnosti so morale uskladiti svoje programe z materialnimi možnostmi in so zagotovile porast sredstev za osebne dohodke za 20%, za materialne stroške pa za 25%. V letu •1984 pa so bila gospodarska gibanja drugačna od predvidevanj v začetku leta, zato so morale SIS družbenih dejavnosti med letom prilagajati vrednosti svojih programov in prispevne stopnje, upo-števajoč resolucijska določila in interventno zakonodajo. Stabili-zacijski programi, ki so jih SIS družbenih dejavnosti in vse OZD s tega področja sprejele v letu 1983, so veljali tudi v letu 1984, ponekod so jih še zaostrili. Po podatkih zaključnih računov za leto 1984 so SIS skladno z ugotovljeno višjo rastjo doseženega dohodka v gospodarstvu v primerjavi z letom 1983 v republiki in skladno z republiško resolu-cijo za leto 1984 sprejele povečanje vrednosti programov za preteklo leto v globalu 1,6 milijarde din. Po analizi dosedanjega gibanja in rasti osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih so ta sredstva namenili za odpravljanje zaostajanj v rasti osebnih dohodkov med posameznimi družbenimi dejavnostmi. V sred-stvih za leto 1984 bo mogoče odpraviti tretjino zaostajanja, ki je nastalo po letu 1979. Rast sredstev za osebne dohodke v OZO družbenih dejavnosti je v skladu z določili letnih dogovorov o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v prete-klih letih zaostajala za doseženo v gospodarstvu. Poleg tega je nižja globalna ocena sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb pogojevala, da so v preteklem letu samoupravne interesne skup-nosti namenile izvajalskim organizacijam manj sredstev za pla-čilo storitev, te pa so ob hitri rasti materialnih stroškov morale razporediti manj sredstev za osebne dohodke. Tudi v letu 1985 je družbeni razvoj podrejen usmeritvam pro-grama gospodarske stabilizacije. Temeljna izhodišča vrednote-nja programov SIS družbenih dejavnosti so bila vezana na resolu-cijsko opredelitev, da bo globalna rast sredstev za skupno porabo 10 odstotkov počasnejša od nominalne rasti dohodka. S tem je zagotovljena rast osebnih dohodkov za 45%, materialnih stroškov pa povprečno za 54%. Ob vrednotenju programov je upoštevana specifika materialnih stroškov posamezne dejavnosti in v dejavnosti sami ter 75% vrednost minimalne amortizacije, katero so v preteklem letu obračunavali 75%. To je imelo za posledico slabšanje pogojev za vzdrževanja osnovnih sredstev. Po zaključnih računih za preteklo leto je bila ugotovljena višja rast dohodka (v Ljubljani ocenjena rast 67%, ugotovljena rast 69%), kar je pogojevalo tudi spremembo sredstev programov SIS družbenih dejavnosti za tekoče leto (povečanje rasti osebnih dohodkov za 55,2%). Skupščine SIS te spremembe usklajujejo na sejah v juniju in juliju. V skladu z resolucijo o družbenoekonomski politiki v letu 1985, ki opredeljuje skladno rast OD delavcev v družbenih dejavnostih z rastjo osebnih dohodkov delavcev v materialni proizvodnji, pospešeno tečejo aktivnosti za odpravo večjih zaostajanj osebnih dohodkov med posameznimi dejavnostmi in v dejavnosti. Zaosta-janje rasti osebnih dohodkov je povzročilo velik disproporc med osebnimi dohodki zaposlenih na enako zahtevnih delih med delavci v gospodarskih in negospodarskih organizacijah. Sistem indeksiranja pa je povzročil precejšen razkorak med osebnimi dohodki med zaposlenimi v različnih OZD iste negospodarske dejavnosti. Problematika osebnih dohodkov je pereča in ji bo potrebno še naprej posvetiti vso pozornost. V ukrepih za racionalizacijo poslovanja izvajalskih organizacij so se delavci osmih samostojnih WO z območja občine v letu 1982 odločili za združitev v enovito delovno organizacijo. Vzgojno varstvena enota Ig se je po začetku dela v novo zgraje-nem objektu februarja 1985 izločila iz osnovne šole Ljubo Šercer Ig in vključila v enovito VVO Ljubljana Vič-Rudnik. Racionalizacija organizacije dela poteka tudi v Zdravstvenem domu Ljubljana z uresničevanjem dogovora o delitvi dela med TOZD. Na področju odpravtjanja odvečne administracije v zdrav-stvu v preteklem obdobju ni bilo vidnih uspehov. Podatki o gibanju.skupne porabe v posameznih letih srednje-ročnega obdobja kažejo, da so se družbene dejavnosti v celoti vključile v stabilizacijske usmeritve. Doseženo je bilo celo večje zaostajanje rasti skupne porabe, kot je bilo v začetku srednjeroč-nega obdobja planirano in tudi kot smo opredelili v spremembah in dopolnitvah družbenega plana mesta Ljubljana za obdobje 1981-1985. To je povzročilo manjšo obremenitev gospodarstva, padanje deleža skupne porabe v dohodku Ljubljane ter padanje prispevnih stopenj. 1981 1982 1983 1984 1985 - zaostajanje rasti skupne porabe za rastjo dohodka v % 10 25 50 20 10 - delež skupne porabe v do-hodku Ljubljane v % - povprečne prispevne stop- nje 11,3 10,7 9,21 8,1 8,4 20,96820,01519,24718,905 - + Krčenje sredstev je biio zlati problematično zaradi hkratnega širjenja programov, zlasti v izobraževanju, otroškem varstvu in socialnem skrbstvu. Tudi nove investicije predvsem iz sredstev iz samoprispevka II in III, predstavljajo širjenje programov. Zato smo se ob koncu srednjeročnega obdobja znašli pred nakopičeno problematiko, ki se kaže v pomanjkanju sredstev za izvajanje dodatnih dejavnosti v osnovnem šolstvu, pomanjkanju sredstev za vzdrževanje objektov, zastareli opremi v visokem šolstvu, pomanjkjivi opremi in prostorsko neustreznih prostorih v srednjem šolstvu itd. Dosedanje izkušnje tudi kažejo, da bo potrebno spremeniti oziroma dopolniti tudi kriterije in merila za finansiranje izvajalskih organizacij, to velja zlasti za osnovno šolstvo ter domove starejših občanov. Dopolniti bo potrebno tudi normative za gradnjo objektov ter omogočiti racionalno, dvona-mensko gradnjo. Lahko pa ugotovimo, da smo z izgradnjo objektov s sredstvi samoprispevka II in III pripomogli k postopnem izenačevanju družbenega standarda z doseženim v drugih občinah in med območji znotraj občine. V tem srednjeročnem obdobju bomo odprli 1010 novih mest za predšolske otroke, zgradili štiri pri-zidke k osnovnim šolam, 72 učilnic, 8 telovadnic, glasbeno šolo, prizidek k Zdravstvenemu domu Ljubljana Vič-Rudnik, Zdrav-stveno postajo z lekarno v Velikih Laščah ter Dom starejih obča-nov v Koleziji. Iz sredstev združene amortizacije organizacij in sredstev za investicijsko vzdrževanje SIS pa so oziroma bodo izvajalske organizacije izvedle le najnujnejša vzdrževalna dela obstoječih objektov. 2. URESNNIČEVANJE NALOG SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI a) Socialno varstvo Občinska skupnost socialnega varstva uresničuje svojo vlogo pri uresničevanju zastavljenih ciljev s SaS o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1981-1985 na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, na drugi strani pa svojo funkcijo 4. zbora skupščine občine. Uresničevanje koordinacijskih nalog poteka v skladu z načrto-vanji, v kolikorskupnosti ustanoviteljice in druge skupnosti upo-števajo dogovorjeno. Posebej pa je postalo pereče vprašanje izvajanja enotne skupne evidence prejemnikov socialno varstve-nih pomoči glede na republiški SaS o uresničevanju socialno varstvenih pravic, ki pogojuje delovanje enotne evidence tudi v Ljubljani in s tem tudi v občini Ljubljana Vič-Rudnik. + prispevna stopnja se ne ocenjuje, pač pa se ustrezno prilagaja sprot-nemu gospodarskemu dogajanju (po podatkih SDK) b) Zaposlovanje Zagotavljanje socialne varnosti brezposelnim osebam teče v skladu z zakonskimi in drugimi določili, odstopanj od začrtanega in sprejetega ni bilo. V občini je približno četrtina vseh nezapo-slenih delavcev v Ljubljani. c) Socialno skrbstvo Izdelani so bili enotni kriteriji za zagotavljanje sredstev za zadovoljevanje socialno varstvenih pravic občanov. V letu 1984 je bil sprejet samoupravni sporazum o uresničevanju socialno var-stvenih pravic. Projekt enotne skupne evidence prejemnikov socialno varstvenih dajatev bo stekel v prvi polovici leta 1985. Družbeno denarne pomoči so v porastu. Od leta 1981 število koristnikov raste v povprečju za 3% letno, v obdobju 1983, 1984 pa za 11%. Ob naraščanju števila^preiemnikov je možno zagotav-Ijati le minimalna sredstva. V letu 1985 in 1986 načrtujemo enak trend rasti prejemnikov družbeno denarnih pomoči. Pojavlja se nova skupina prosilcev oziroma upravičencev družbene pomoči, ki s svojimi dohodki iz dela ne morejo pokrivati osnovnih življenj-skih stroškov. Število oskrbovancev v domovih je v porastu. č) Otroško varstvo Naloge so bile ob zoženih možnostih uresničene. V primerjavi s planiranim ni bil dosežen le delež 4 in 5 letnih otrok, ki niso vključeni v VVO v 80 urni vzgojni program. Ta delež je v stalnem upadanju. Doseženi odstotek od vključitv otrok v organizirano varstvo je porastel od 37,6% v letih 1981 na 45% v prvi polovici leta 1985. Do konca srednjeročnega obdobja se bo še povečal. Politika dodeljevanja denarne pomoči, je bila v preteklih letih usmerjena predvsem v povečanje višine pomoči otrokom družin, ki so dejansko zašle v težji socialni položaj. d) Izobraževanje V osnovnem šolstvu smo prednostno ugotavljali izvajanje zagotovljenega programa, to je programa življenja in dela osnovne šole, ki uvaja koncept celodnevne šole, ta koncept v prenovljeni obliki postopno uvajamo od šolskega leta 1983/1984 in bo v šolskem letu 1986/1987 uveljavljen v vseh razredih. Razšir-jeni program je bil odvisen od sredstev. V tem srednjeročnem obdobju se je uveljavljal normativ 32 učencev na oddelek, ki še ni realiziran povsod. Z Izgradnjo objektov iz sredstev samopri-spevka II in III je bil količnik izmene pouka izboljšan od 1,3 v šolskem letu 1980/1981 na 1,15, v šolskem letu 1984/1985 z izgradnjo osnovne šole Kolezija v letu 1986 pa bo količnik izmene 1,14. Cilj vključitve 10% učencev v celodnevno šolo ni bil dose-žen, saj zajema COŠ 9% vseh učencev. Obseg podaljšanega bivanja kljub večjim potrebam v nekaterih okoljih ostaja na ravni preejšnjih let, predvsem zaradi prostorske omejitve in denarja. Kadrovska struktura pedagoških delavcev še vedno ni docela ustrezna, predvsem na području tehnične, glasbene in likovne vzgoje, matematike in fizike. V letu 1984jebil po predhodni široki razpravi sprejet odlok o šolskih okoliših osnovnih šol v občini. V srednjem šolstvu so z uveljavitvijo zakona o usmerjenem izobraževanju nastale bistvene spremembe. Na območju občine deluje 5 šol srednjega usmerjenega izobraževanja. Koncem tega srednjeročnega obdobja so vse šole izpolnite pogoje za verifika-cijo, čeprav so morale vložiti izredne napore za zagotovitev ustreznih prostorov, specialnih učilnic in ustreznega pedago-škega kadra. Vse srednje šole v naši občini imajo prostore v starih stavbah in jim primanjkuje učilnic. Zaradi zoženih material-nih možnosti ni bilo večjih adaptacij. Nobena šola nima telesno-, kulturnih prostorov. Najbolj pereča je prostorska problematikav Srednje agroživilske šole, saj programe izobraževanja izvajajo v Kamniku, sedež pa je v Ljubljani. To nerešeno vprašanje vpliva na upad vpisa učencev, na družbeno politično angažiranost, pove-zanost učencev in učiteljev ter izvajanje proizvodnega dela in prakse. e) Kultura Izvedeni programi kulturno umetniških društev so po obsegu in kakovosti zadovoljili pričakovanja. Povečalo se je število društev in dejavnosti. Največji je še vedno kadrovski problem, ker pri-manjkuje strokovnih kadrov - pobudnikov kulturnih dejavnosti, vodij sekcij in animatorjev. Knjižničarska dejavnost je potekala zadovoljivo, saj se je^tevilo bralcev in izposojenih knjig pove-čalo. Na področju reševanja prostorske problematike občinske matične knjižnice so potekale aktivnosti v pridobivanju doku-mentacije za novogradnjo v prvih letih naslednjega srednjeroč-nega obdobja. Kulturna skupnost je sofinancirala obnovo in posodobitev pro- stora za kulturo v krajevnih skupnostih Iška vas, Brezovica, Barje, Notranje gorice, Velike Lašče, Vnanje gorice, Podpeč, Šentjošt, ' Trnovo, Rakitna in Želimlje, kar je več kot je predvideval srednje- ročni program. Na področju varstva naravne in kulturne dediščine so bile neposredne akcije na gradu Turjak, v Krakovem in Trnovem, cerkvi sv. Ahaca nad Turjakom, v Petrovi cerkvi v Dvoru in cerkvah sv. Mohorja ter Fortunata. V letu 1985 smo začeli najnuj-nejše sanacijske posege v graščinskem kompleksu Polhov Gradec. f) Telesna kultura Kljub prizadevanjem nam iz objektivnih vzrokov ni uspelo v popolnosti realizirati vseh zastavljenih ciljev na področju telesne kulture. V vrhunskem športu je število članstva naraščalo 5% letno, predvsem zaradi kvalitete dela. Na področju množičnosti smo z zanimivimi programi telesnokulturne vadbe presegli zastavljene srednjeročne cilje. Že v letu 1984 je bilo nad 11.973 delovnih Ijudi in občanov vključenih v redno vadbo, kar je 26% več udeležencev od predvidevanj ter 20.920 delovnih Ijudi in občanov v posamezne akcije, kar je 18% več od načrtov. Na področju vključevanja otrok in mladine v programe telesne vzgoje bo potrebno posvetiti še več aktivnosti vključevanju pred-šolskih otrok, ki niso vključeni v VVO ter srednješolski mladini. Na področju objektov vsi zastavljeni cilji niso doseženi. Z velikim angažiranjem delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih pri izgradnji večnamenskih ploščadi in drugih športnih objektov ter sofinanciranjem SITKS smo zgradili 6 večnamenskih ploščadi v krajevnih skupnostih Murgle, Rudnik, Tomišetj, Notranje Gorice, Črni vrh in Polhov Gradec, balinišče ter I. fazo telovad-nice Krim-Rudnik. V letu 1983 bomo dokončali del druge faze in s tem usposobili dvorano tudi za večje prireditve. V tem in naslednjem letu bomo dali večji pouvdarek sanaciji športnega parka Svoboda in vzdrže-vanju obstoječih telesnokulturnih objektov. g) Zdravstvo Povsem drugačen trend razvoja zdravstvenega varstva od zastavljenega v temeljih plana za obdobje 1981-1985 je zahtevai sprejem programa stabilizacijskih ukrepov v zdravstvenih skup-nostih in zdravstvenih delovnih organizacijah, ki so povzročili pomembne spremembe na področju prestrukturiranja zdravstve-nega varstva. Finančni učinki teh ukrepov so se odrazili v dejstvo, da je zdravstveno varstvo kljub občutni razliki med razpoložlji-vimi in potrebnimi sredstvi zadržalo doseženo raven. Zdravstvene organizacije si prizadevajo doseči racionalizacijo z boljšo organi-zacijo poslovanja, nadomeščanjem dražjih oblik zdravljenja s cenejšimi in dosledno izvedbo delitve dela med osnovnim in specialističnim zdravstvom. Zaskrbljujoče je stanje izrabljenosti opreme v zdravstvenih organizacijah, saj je v ZD Ljubljana odpi-sana 75% (od tega medicinska oprema 85,7%), v Lekarni Ljub-Ijana pa že 85,9%. Občinska zdravstvena skupnost in zdravstvene organizacije bodo morale tudi nadalje usmeriti vse napore v ohranitev dosežene ravni zdravstvenega varstva, na drugi strani pa izboljšati družčbeno-ekonomski položaj zdravstva. h) Raziskovalna dejavnost Do leta 1982 je občinska raziskovalna skupnost izvajala lastni raziskovalni program, od leta 1983 pa združuje 60% vseh sredstev v skupni raziskovalni program vseh Ijubljanskih občin. V vsako-letni program so vključeni projekti in naloge, ki so specifični za vse Ijubljanske občine in razvoj mesta kot celote. ORS je v programe v letu 1983 vključila tuzdi vsakoletno javno podelitev priznanj in nagrad za inovativno in raziskovalno dejavnost. Te nagrade in priznanja so namenjena delavcem in občanorri v naši občini, ki so se še posebej izkazali na področju inovativnega in raziskovalnega dela. 3. INVESTICUE a) Izgradnja vzgojnovarstvenih objektov v občini Ljubljana Vič- Rudnik v obdobju 1981-1985: W0 leto zmoglji- dokončanja vosti virsredstev 1. Milan Česnik 2. Rožnadolina 3. Kozarje 4. Krim-Rudnik 5. Trnovo 6. Ig 1981 1981 1982 1983 1985 1985 160mest 120mest nOmest 160mest 180 mest 100mest samoprispevek II samoprispevek II samoprispevek II samoprispevek II samopnspevek II in III samoprispevek !l SKUPAJ 830 mest v gradnji oz. pripravi za gradnjo: 7. Bonifacija-dvonam. 1985 "100mest 8. Brdo 1985 80mest 9. Lavrica 1986 80mest 10. Mlad. letov. Pacug obnova samoprispevek III samoprispevek III samoprispevek III združena sredstva občanov, SIS, OZD, DPS SKUPAJ 260mest SKUPAJ1-10 1090 mest b) Izgradnja osnovnošolskih objektov v Rudnik v obdobju 1981-85: občini Ljubljana Vič- Število OŠ Leto učil. dokonč. telov. kuhinj. večnam. prost. zakl. virsred. 1. Igprizidek 1981 - 1 - - 1 samopr. II 2. Vel. L. prizidek 1982 - 1 - - 1 samopr. II 3. Preserje 1982 12 1 1 1 1 samopr. II 4. Škofljica 1983 16 1 1 \ 1 samopr. II + OIS 5. Krim-Rudnik 1983 16 2 1 1 1 samopr. II + SITKS 6. Trnovo prizidek 1«84 _ 1 ¦ 1 1 1 samopr. III 7. Bičevje prizidek 1984 1 - 1 1 1 samopr. III 8. M.Novakj'. 1984 - - - - - lastna udel. adaptacija + 0IS 9. Zavodzasl. insl. 1984 - 1 - - - Zveza dr. mlad. adaptacija slep. in slabov. 10. Podr.š.Notr. 1985 - ' - 1 1 - lastnasred. gorice adap. + priz. + 0IS 11. Glasbenaš. 1985 22 - 1 1 samopr. III SKUPAJ 67 vgradnji: 12. Bonifacija 1985 5 v pripravi za gradnjo: 13. OŠKolezija 1986 16 samopr. I 1 samopr. I SKUPAJ1-13 9 c) Izgradnja zdravstvenih objektov v občini Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-85: Objekt leto dokončanja vir sredstev 1. ZD vic-pnzidek 1981 samopnspevek II 2. ZPzlekarno vVelikih Laščah 1985 samoprispevek III 3. Lekarna Rudnik 1986 zdravstvena skupn. 4. ZDVičenotaRudnik 1987 lastna sredstva + adaptacija zdravstvena skupn. v pripravi za gradnjo: 5. ZPŠkofljica 1986 samoprispevek III 6. MKZ Rakitna 1986 samoprispeveklll č) Izgradnja domskih kapacitet v občini Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-85: objekt leto zmogljivost virsredstev dokončanja 1. Dom starejših občanov Kolezija 1981 200 postelj samoprispevek II 2. Dom za varstvo in usposabljanje duševno prizadete mladine v Dragi 1984 170mest rep. skup. soc. skrb. 3. DomnaBokalcih prenova 1986 _ SPI2 4. Študentski center blok 11 1983 289 postelj Skl.zaizgr. št. domov blok3 : 1984 464 postelj Skl. za izgr. št. domov blok 12 1984 205 postelj Skl. za izgr. št. domov blok4 1985 460 postelj Skl. za izgr. št. domov 5. Domsred. šol Gerbičeva-objek. II 1982 480 postelj Skl. za izgr. dijaš. domov + Gradis + SCT Skupaj 2268 d) Nerealizirane investicije, ki so bile planirane v občini Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-85 objekt predv. vir sredstev 6. 7. 9. VVO Viško polje Novogradnja Knjižnice Prežihov Voranc samoprispevek III Ljublj. kult. skup. 3. Adaptac. srednješol. kompleksa, Ašker. 7 Mest. izobr. skup. 4. Prizidka telovad. Part. Vič in Part. Trnovo SITKS + KS 5. Zunanje rekreac. površ. ŠRC Svoboda SITKS + KS Zunanje rekreacijske površine ob Ljubljanici (Mesarica) SITKS + KS .Knjižna izposojevališča v KS Rožna dol. in KS Trnovo ,... Pripravljalna dela za začetek gradnje .-¦•-... Muzeja Ijudske revolucije Pripravljalna dela za začetek gradnje Centralne tehnične knjižnice « ¦ 4. OCENA MOŽNOSTI SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ZA LETO 1986 Tudi v letu 1986 bomo morali programe SIS družbenih dejavno-sti uskladiti z materialnimi možnostmi, z upoštevanjem prednosti in selektivnosti programov in nalog, ki jih opredeljujemo s sred-njeročnimi planskimi dokumenti. Večji poudarek bomo dali izboljšanju kvalitete storitev. V skladu s srednjeročno usmeritvijo bo tudi prihodnje leto treba v samoupravnih interesnih skupno-stih zagotoviti, da bo ob uresničenih programih v izvajalskih organizacijah mogoče zmanjšati zaostajanje osebnega dohodka teh delavcev v primerjavi z gospodarstvom. Materialni stroški skupne porabe pa se bodo v povprečju povečali z enako stopnjo rasti kot materialni stroški v gospodarstvu s tem, da bo oba vrednotenju programov posameznih družbenih dejavnosti upo-števana specifikacija le teh. i- III. PROSTORSKI RAZVOJ 1. UREJANJE PROSTORA Osnovne usmeritve prostorskega dela srednjeročnega družbe-nega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik so se že večkrat realizi-rale. Varovanje kmetijskih zemljišč se je izvrševalo z odloki občinske skupščine o splošni prepovedi gradnje, parcelacije in prometa z zemljišči do 27. junija 1983, s 1. januarjem 1985 pa tudi v skladu z republiškim zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremi-njanjem namembnosti. Z upoštevanjem republiških predpisov in metodoloških navodil so bili v letu 1983 vodeni usklajevalni postopki glede opredelitev primarne rabe zemljišč in zemljišč, namenjenih urbanizaciji ob sodelovanju nosilcev planiranja in uporabnikov prostora. Nalogo je izdelal Zavod za družbeno plani-ranje Ljubljana. Marca 1984 je občinska skupščina sprejela druž-beni plan, vključno s prostorskim delom, vsklajen z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije in z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti in o tem junija obvestila Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je podal v poprejšnjo strokovno prouči-tev in pričakujemo njegovo oceno. V skladu s planom razvoja v obdobju 1981-1985 je bila naro-čena, obravnavana in sprejeta naslednja urbanistična dokumen-tacija: 1. Urbanistični redi za območja KS Škofljica, širšega območja Polhovega Gradca, KS Pijava gorica, Turjak in Želimlje, KS Vna-nje Gorice, Brezovica in Notranje Gorice, 2. Prostorski ureditveni pogoji za območja KS Rob in Golo-Zapotok in KS Ig, Iška vas in Tomišelj, 3. Zazidalni načrti za del območja VI-6 Centralna tehnična knjižnica in II. faza gradbenega oddelka FAGG, VS 260 - Velike Lašče, VS 251 -Želimlje, del VS 1 - Trnovo (sprememba za VVO in OŠ), VS 245/3 Lanišče, načrt lokacij zasaditve 88 spominskih dreves za tovariša Tita, VS 109 - Dolgi most, VS 206 - Srednja vas, VS 202/2, VS 202/3 A, VS 202/3 B - del - Selo pri Hruševu, del VS 6 - Vič - Sprememba za odcep Nanoške ulice, del VS 1 -Trnovo (dopolnitev za severni del), VS 5 - Rožna dolina in del VS 6 - Vič, VS 220/1 - Brezovica, del VS 102 - Trnovo - spre-memba za dve skupini atrijskih hiš, VS 103 - Murgle - IV. faza, VP4- Plutal, VS 236 - Ig za območja S 9/1, S 9/2, S 10/1, S 11 in P2. ^, V tem obdobju je bila izdelana in obravnavana še naslednja urbanistična dokumentacija: prostorski ureditveni pogoji za KS Velike Lašče, urbanistični načrt Dobrovške doline, programski deli zazidalnih načrtov za VM 4 - Kozarje, RS 1tO - Lavrica in VS 201/7 - Gabrje. Našteti osnutki dokumentacije so bili obravnavani, ugotovljeno je bilo, da niso bila razrešena vprašanja o razmejitvi rabe zemljišč za kmetijstvo in urbanizacijo. V fazi priprave so: Zazidalni načrt za VS 102/2 Rakova jelša, zazidalni načrt za VP 245/1 Škofljica zazidalni načrt za VS 245/7 Škofljica, zazidalni načrt za RS 4 - llovica, zazidalni načrt za VS 250/3 - Smrjene, strokovne osnove za potrebe drobnega gospodarstva v VP 4 -Plutal. V postopku sprejemanja so: - zazidalni načrt za del soseske VS 1 - Trnovo, zazidalni načrt za del soseske RS 1, 2 - med Peruzzijevo cesto, Knezovim štradonom, Kerinovo ulico in Jurčkovo potjo, zazidalni načrt za RS 5 Lavrica. Prvenstvena naloga je sodelovanje pri izdelavi in sprejemanju dolgoročnega družbenega plana in srednjeročnega družbenega plana za obdobje 1986-1990 z upoštevanjem zahtev novih pro-storskih zakonov, ki so bili sprejeti vjuniju 1984. Vzvezi zdoločili zakona o urejanju prostora smo podali številne pripombe k osnutku odloka o ugotovitvi, kateri deli urbanističnega programa in urbanističnega načrta razvoja mesta Ljubljane so v nasprotju s sprejetimi srednjeročnimi plani občin Ljubljane za obdobje 1981-1985. V pripravah za prostorski del srednjeročnega plana za obdobje 1986-1990 bomo sprejemali še pobude krajevnih skupnosti in občanov za spremembo dosedanjega srednjeročnega plana ozi-roma za izdelavo novega. Po zahtevah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor bomo predlagali v sprejem Odlok o ugotovitvi, kateri deli posameznih prostorskih izvedbenih aktov se ne morejo izvajati. Obstoječa detajlna urbanistična dokumentacija se po novem zakonu ne sme izvajati, če rešitve niso več v skladu s srednjeroč-nim družbenim planom oziroma njegovimi spremembami. S sprejetjem dolgoročnega plana Ljubljane 2000 bodo podane usmeritve glede načina urejanja posameznih območij s prostor-kimi izvedbenimi akti. Pripravlli bomo program za izdelavo pro-storskih izvedbenih aktov in v letu 1986 nadaljevali s pripravo strokovnih gradiv za vse važnejše odločitve na področju urejanja prostora in varstva okolja. Hkrati bomo nadaljevali s pripravo strokovnih osnov na področju urejanja Ijubljanskega barja. Vzporedno bomo priprav-Ijali odloke za sprejem izdelanih prostorskih izvedbenih aktov ter sodelovali pri pripravi podzakonskih aktov, navodil in normativ-nih aktov, ki jih bo sprejela občina oziroma mesto. 2. KOMUNALNO GOSPODARSTVO V okviru programa razširjene reprodukcije objektov in naprav individualne rabe so bile v letih 1981-1984 in I. tromesečju 1985 preko nosilcev pokrite vse investicije, potrebne za opremljanje vseljivih objektov usmerjene stanovanjske gradnje v soseskah VS-1 Trnovo, VS-3 Žičnica, VS-4 Bonifacija, VS-6 Vič, VS-103 Murgle, RS-1 in RS-2 Jurčkova pot, VS-7 Brdo in VS-7 Vrhovci ter objektov smaoprispevka I in II. Posebej je blla obravnavana pro-blematika sanacije komunalne opreme v obstoječih naseljih, tako je pričeta gradnja kanalizacije v naselju Vrhovci in I. poskusna faza kanalizacije v Rakovi Jelši. Posebna skrb je bila posvečena izboljšanju preskrbe z vodo. Dograjena je bila Vodarna Brest, I. in II. faza vodovoda Rudnik -Škofljica, vodovod Opekarska - vodovod po Cesti v Mestni log in južna zanka magistralnega območja Vodarne Brest in pričeta II. faza kanalizacije naselij v I. varstvenem pasu. Za nadaljevanje izboljšave preskrbe z vodo so pripravljenl predlogi prioritete investicijskih vlaganj. V teku so pripravljalna dela za ureditve centralnega odlagališča odpadkov južno od potoka Curnovec. S programi vzdrževanja objektov in naprav kolektivne komu-nalne rabe je bilo realizirano tekoče vzdrževanje javne higiene, vzdrževanje zelenic in parkov, vzdrževanje trase PST, vzdrževa-nje parkovnih gozdov in odkup zemljišč za rekreativne namene, vzdrževanje parkovnih gozdov in odkup zemljišč za rekreativne namene, vzdrževanje javne razsvetljave in tokovina, vzdrževanje semaforjev, vzdrževanje cestno-prometne signalizacije, cest in mostov, opravljanje storitev v zimski službi in obnova dotrajanih objektov in naprav. Fizični obseg izvršnih del v obdobju 1981-1984 in v I. trome-sečju 1985 je naslednji: Individualna komunalna raba: a) Kanalizacija • "-^ Viri in primar: p - kanalizacija varstvene cone vodarne Brest - kanalizacija za Vnanje in Notranje Gorice _, - kanalizacija za VVZ in OŠ Krim - Rudnik - kanalizacija za OŠ Škofljica - obnova kanalizacije po Groharjevi ulici - kanalizacija za Dom srednjih šol Gerbičeva - I. poskusna faza kanalizacije v Rakovi jelši ,-. - kanalizacija po Tržaški cesti (rekonstrukcija) - kanalizacija za potrebe RS-1, RS-2. . Sekundar: . • - kanalizacija za VS-1 Trnovo, VS-103 Murgle, VS-4 Bonifa-cija, VS-7 Brdo, Vrhovci, RS-1 in RS-2 Jurčkova pot, VS-3 Žičnica, VP-6 za potrebe Kemofarmacije, RP-2 za potrebe Semenarne, - kanalizacija naselij v I. varstvenem pasu Vodarne Brest I. faza - kanalizacija na Vrhovcih. b) Vodovod: Viri in primar: - vodovod Rudnik-Škofljica - vodarna Brest - vodovod po Cesti v Mestni log - vodovod Večna pot - Jamnikarjeva - vodovod Opekarska - Ižanska cesta - vodovod Brezovica - vodovod po Tržaški cesti (rekonstrukcija) - vodovod po Peruzzijevi cesti Sekundar: - vodovod za VS-103 Murgle, VS-4 Bonifacija, VS-3 Žičnica, VS-7 Brdo, RS-1 in RS-2 Jurčkova pot, VS-1 Trnovo, vodovod za OŠ Bičevje - vodovod Dobravica. c)Plin Viri in primar: ^ : - plinovod Pokljukarjeva - Erjavčeva - plinovod po Jamovi ulici - Tbilisijska - plinovod Trnovo - Jurčkova pot - plinovod po Groharjevi (obnova) - plinska regulatorska postaja Jurčkova pot ' . - plinska regulatorska postaja Pokljukarjeva . " - plinska regulatorska postaja za VP-3/3 s povezovalnim vodom. Sekundar: ' - plinovod za VS-1 Trnovo, VS-4 Bonifacija, VS-3 Žičnica, VS-7 Brdo, RS-1 in RS-2 Jurčkova pot, sanacija plinskega omrežja v Rožni dolini (del), plinovod Brdo za potrebe VVZ. Do konca leta 1985 bodo v okviru programa razširjene repro-dukcije objektov in naprav individualne rabe pokrite vse investi-cije za usmerjeno stanovanjsko gradnjo, objekte samoprispevka in poslovno gradnjo. Predvideno je nadaljnje kanaliziranje območja I in II varstvene cone Vodarne Brest s ČN Ig, izgradnja prlmarnega kanala v naselju Rakova Jelša II faza In po južni obvoznici ter začetek izgradnje kanalizacije v Kozarjah. S področja vodooskrbe bo dograjen vodovod Želimlje, vodovod Vnanje Gorice - Žanica, vodovod Škofljica - Lanišče I. faza in črpališče Želimeljščice I. faza za KS Pijava gorica ter pričeta gradnja vodovoda v KS Kozarje (sanacija) in vodovoda v Podpeči, Vnanjih Goricah in v Črni vasi. Za leto 1986 je predvideno nadaljevanje kanaliziranja v varstve-nlh conah Vodarne Brest in investiranje v sanacijo lokalnih vodo-vodov in kanalizacije v obstoječih naseljih ter izgradnja naprav za stanovanjsko in ostalo gradnjo. Na področju plinifikacije bodo izvajana dela na južni zanki primarnega plinovoda čez Kozarje do južne obvozne ceste in napajalnem plinovodu za RP od južne veje do plinovoda Koseze - Murgle. Nadaljevala se bo sanacija plinskega omrežja v Rožni dolini. 3. CESTNO GOSPODARSTVO IN PROMET Program gradenj in rekonstrukcij cest je bil zaradi angažirano-sti pri zbiranju dodatnih sredstev realiziran v okviru plana, v letu 1984 pa se zaradi izpada celotnih sredstev, namenjenih za razšir-jeno reprodukcijo v cestno gospodarstvo plan ni izvajal. Večja delaso bila izvršena pri izgradnji cest Jurčkovapot I. faza, Vnanje Gorice, Cesta dveh cesarjev, Cesta v Mestni log, Rašica - Rob, Ig - Golo - odsek Škrilje - Golo in VVbrljenje -• Staje, ureditvi cest v Velikih Laščah, Podpeči, Iški vasi, Horjulu, Rudniku in Lavrici, ter obnovi mostov čez Mali graben, Ljubljanico pri Livadi, Ljublja-nico v Podpeči, Kneju, Babni gori, Grmezu in Polhovem Gradcu. SIS za izgradnjo cest in Republiška skupnost za ceste Sta po programu 10. letne izgradnje in usmeritvah dogradila zahodno obvoznico in odsek cest Škofljica - Pijava gorica, v izgradnji je južna obvoznica in rekonstrsukcija Tržaške ceste na odseku od Viške ceste do Dolgega mostu. Za področje cestnega gospodarstva je bila ustanovljena Cestna skupnost Ljubljana, ki je od Komunalne skupnosti Vič prevzela v upravljanje 152 km lokalnih cest skupaj s sredstvi... . Fizični obseg izvršnih del je naslednji: - rekonstrukcija ceste Rašica - Rob - rekonstrukcija ceste Pijava gorica - Želimlje I. faza - rekonstrukcija ceste Ig - Golo, odsek Škrilje - Kurešček, - Cesta v Mestni log I. faza - rekonstrukcija ceste Jurčkova pot I. faza - rekonstrukcija ceste Lavrica - Dolnja vas ., . - rekonstrukcija ceste Vrbljenje - Staje , ;:, - rekonstrukcija ceste Lavrica - vodohram - rekonstrukcija Ceste dveh cesarjev (1.100 m) - rekonstrukcija cest v KS Rudnik, KS Velike Lašče, KS iška vas, KS Horjul, - rekonstrukcija cest Mencingerjeva, Kopališka, Zeljarska, Zbašnikova, - obnova cestišča Groharjeve ulice, Cesta II in Ceste XV v Rožni dolini - delna obnova vozišč na cestah Horjul - Zaklanec, Dobrova - Stranska vas in Pijava gorica, - obnova ceste med Brezovico in Vnanjimi Goricaml, - ureditev dostopov do VVZ Kozarje, Pokopališča na Rudniku in do Gerontologije, - ureditev avtobusnega obračališča na Brezovici in Škofljici, - obnova asfaltov v Podpeči, - rekonstrukcija mostov čez Mali graben, Ljubljanico v Pod-peči, v Polhovem Gradcu, Babni gori, Kneju in Grmezu, - gradnja pločnika Škofljica - nova Osnovna šola v delu Dolenjske ceste, - obnova javne razsvetljave v Rožni dolini, na Vrhovcih in na delu Jamove ulice, - ureditev javne razsvetljave v naseljih Zaklanec, Podolnica, Rašica in Retje, - postavitev nadstreškov za avtobusne postaje, - sanacija plazu na Katarini, - sodelovanje pri izgradnji Poti spominov in tovarištva, - dokončanje Pokljukarjeve ulice. V letu 1985 je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev predvi-deno le nadaljevanje rekonstrukcije ceste Ig - Golo, dokončanje obnov vozišč na cestah Dobrova - Stranska vas in Pijava gorica -¦¦ Želimlje in popravilo treh mostov na cesti Črna vas - Podpeč, popravilo propustov na cesti Želimlje - Turjak in popravilo mostu v Kozarjah. Izvršena bo tudi sanacija plazu na Črnem vrhu. Za leto 1986 ni pričakovati večjih vlaganj v izgradnjo. Na področju mestnega potniškega prometa so bila urejevana nova avtobusna postajališča, podaljšana je bila proga 1 Vižmarje - Mestni log in uvedena poskusna proga 17 Barje - Trnovo. Na izvenmestnih območjih so bili na obstoječih progah uvedeni dodatni avtobusi. 4. PTT OMREŽJE Na področju PTT dejavnosti je zaradi zaostrenih splošnih pogojev gospodarjenja realizacije programa območne skupnosti za PTT promet pod pričakovano tako, da je ostala vrsta nerealizi-ranih objektov \z rebalansa srednjeročnega programa 1981-1985 oz. letnih planov investicij. ZaključenajegradnjaKKO VS-1 Trnovo, VS-103 Murgle, I in II faza Ig, Velike Lašče, Rašica - Rob, Podpeč Preserje, Gerbičeva, Pokljukarjeva - Avtomon-taža in EGS. Na Rakovniku so dograjeni PTT prostori in v gradnji vezni kabel med centralo Cankarjev dom. Povečana je ATC Brez-ovica, nameščen kontejner Velike Lašče, v delu pa je povečava ATC Vič za 3.000 priključkov in izdelava projektne dokumentacije za ATC Rakovnik. V letu 1985 bodo zaključena že pričeta deka KKO Želimlje -Pijava gorica, montažna dela v KS Velike Lašče, Turjak in Rob in KKO KS Kolezija, KS Murgle in KS Milan Česnik ob Jamovi ulici. Zgrajeno bo telefonsko omrežje na Dobrovi - Brezje, Trnovo II. faza in VS - 3 Žičnica. ,-, 5. VODNO GOSPODARSTVO V okviru razpoložljivih skrčenih sredstev so bila izvršena pred-vsem redna vzdrževalna dela na nižinskih in višinskih vodotokih in objektih: odvodni mreži na Barju in drugih melioriranih površi-nah, Malem grabnu', Gradaščici, Robarki, Glinščici in Šujici ter hudournikih v Polhograjskih dolomitih. Zaključena je rekonstruk-cija potoka Zg. Galjevec, v izgradnji pa je zadnja faza rekonstruk-cije Sp. Galjevca v RS-1, RS-2 Jurčkova pot in sanacija podpor-nega zidu ob Krakovskem nasipu. Na področju preskrbe s pitno vodo se vršijo dela pri opazova-nju podtalnice in raziskavi podtalne vode na Ljubljanskem barju. Na področju zaščite vodnih virov je bila obdelana In sprejeta študija in odlok o evidentiranju in zaščiti vodnih virov, na področju obrambe pred poplavami so bili sprejeti dolgoročni ukrepi, pri čemer se je zaradi spremembe lokacije študija za ureditev akumulacije na Gradaščici zavleka. Za leto 1986 ni pričakovati večjih vlaganj v izgradnjo objektov. 6. STANOVANJSKA GRADNJA Realizacija stanovanjske graditve v planskem obdobju 1976-1980 ni bila realizirana v planirani višini, kar se še posebej odraža na družbeni blokovni gradnji, ki je zaostajala, širina pa se je individualna gradnja na razpršenih lokacijah. Plan stanovanjske graditve za plansko obdobje 1981-1985 je opredelil, da se stanovanjska gradnja nadaljuje že v začetih družbeno organiziranih soseskah, nova pa naj se prične tudi le v soseskah, ki so družbeno usmerjene in organizirane: VS-1 Trnovo, VS-103 Murgle, VS-4 Bonifacija, VS-6 Vič, VS-236 Ig, VS-7 Brdo, VS-3 Žičnica in RS 1, 2 Jurčkova pot. Realizacija stanovanjske gradnje - blokovne in individualno organizirane, glede na planirano s spremembami in dopolnitvami družbenega plana občine 1981-1985 Število stanovanj plan realizaclja 1981 1982 1983 1984 1985SKUPAJ 547 598 494 442 477 442 721 496 148 2.212 366 2.519 Po sprejetem ptanu stanovanjske graditve bo v letu 1985 dogra-jenih 366 stanovanj in pričeta z gradnjo 583 stanovanj. Stanovanja, ki naj bi bila dograjena v tretjem in četrtem četrt-letju leta 1985, sobilapričetavletu 1984 in je vtekočem četrtletju v gradnji 366 stanovanj. Od planiranih 583 pričetih gradenj stanovanj v letu 1985 je v prvem četrtletju pričetih 74 stanovanj, pretežno pa je pričetek v drugem četrtletju. Z realizacijo dograditve planiranih 366 stanovanj v letu 1985 bo plan stanovanjske gradnje za plansko obdobje 1981-1985 celo prekoračen za 307 stanovanj. Nadaljevanje pričetka graditve planlranega števila stanovanj v letu 1985 bi zagotovilo, da bo v letu 1986 dograjeno stanovanj v obsegu dosedanjih letnih realizacij. Prenova - Prenova je bila planirana za objekte Eipprove ulice. Nosilec prenove je stanovanjska skupnost. Po potrjenem pro-gramu prenove 1981-1985 je bila izdelana v letu 1983 projektna dokumentacija za I. fazo. Realizirana je bila le prenova stare šole v Preserju. Nadaljevanje prenove zavisi od sredstev, ker se sredstva amor-tizacije, ki so se namenjala v ta namen po zakonu o amortizaciji družbenih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 70/84) smejo uporabljati samo za nabavo - nakup, graditev ali dograditev stanovanj v družbeni lastnini. Odprava stanovanj VI. in VII. kategorije Po planu za obdobje 1981-1985 je bilo predvideno, da se bo odpravilo 311 stanovanj VI. in VII.- kategorije. V obdobju 1981 -1983 je bilo odpravljeno 26 stanovanj ali 8,36%. V letu 1984 so bila odpravljena stanovanja le v soseskah VS-1 Trnovo in VS-3 Žičnica zaradi novogradnje. Večna realizacija odprave VI. in VII. kategorije bi bila dosežena z aktivnejšim sodelovanjem delovnlh organizacij, pri katerih združujejo uporabniki stanovanj VI. in VII. kategorije svoje delo in sodelovanjem samih uporabnikov stanovanj. V tekočem letu in letu 1986 ni možnosti za večjo odpravo stanovanj VI. in VII. zaradi pomanjkanja sredstev, ki so prerazpo-rejena po navedenem zakonu o amortizaciji. IV. DRUGA PODROČJA 1. SPLOŠNA UUDSKA OBRAMBAIN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Obrambne in varnostne priprave so v obdobju potekale v dograjevanju obrambnega in varnostnega načrta Izvršnega sveta, upravnih organov, krajevnih skupnosti in organizacij Združenega dela. V obdobju 1982-1983 je bil dan poudarek izdelavi poli-tično-varnostne ocene in na tej osnovi noviliranju varnostnih načrtov na ravni občine, krajevnih skupnosti in organizacij zdru-ženega dela. Na osnovi programov je bilo izvedeno vsakoletno predavanje za obrambno usposabljanje delovnih Ijudi in obačnov v krajevnih skupnostih. Opravljeni so bili načrtovani tečaji speciafiziranih enot združenega odreda civilne zaščite, praktično usposabljanje splošnih enot civilne zaščite v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih ter načrtovano osebno in kolektivno oprem-Ijanje teh enot. Po programu se je izvajala tudi nabava orožja in usposabljanje pripadnikov teritorialne obrambe. V letu 1983 so bile opravljene množične aktivnosti v pripravah in izvedbi vaje NNNP-GOLOVEC-83 ter v letu 1984 v vaji NNNP-RBK - zaš-čita. V pripravo in izvedbo obeh vaj so bili vključeni občani in delovni Ijudje, krajevne skupnosti in organizacije združenega dela ter družbenopolitične organizacije. Odpravili smo vsakoletne naborne zadeve, izpeljali akcije v zvezi s pridobivanjem mladine v vojaške šole in obrambne poklice, razvijali pobude in izdelali smernice številnih oblik podružbljanja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v šolah srednjega usmerjenega izobraževanja in osnovnih šolah. V krajevnih skupnostih smo razvijali in usposabljali mobilizacij-ski kurirski sistem in ga vključevali v številne izvršene mobilizacij-ske vaje enot JLA in teritorialne obrambe. Opravljeni so bili strokovni pregledi pri nosilcih obrambnih in varnostnih načrtov ob istočasni strokovni pornoči upravnih orga-nov občine. V I. tromesečju leta 1985 smo izdelali letno in četrtletno poro-čilo o stanju obrambnih in varnostnih priprav na območju občine, izdelali program in na tej osnovi v domu obrambne vzgoje na Igu izvedli tridnevni seminar za načelnike narodne zaščite in njihove namestnike, iz vseh krajevnih skupnosti in organizacij združe-nega dela. Opravljene so bile vse priprave in glavne naloge pri ažuriranju obrambnih načrtov (bilance delovne sile financ, proiz-vodnje in iz ostalih področij). V letu 1985 načrtujemo pripravo in izvedbo vaje NNNP-PO-ŽAR. Akcija*v katero bodo vključene vse krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije in organi občine Ljubljana Vič-Rudnik bo potekalo od meseca aprila do oktobra. Težišče nalog bodo preventivni pregledi v organizacijah združenega dela , ki so požarno ogrožene, teore-tično in praktično usposabljanje občanov in delovnih Ijudi in na koncu vseh teh aktivnosti bo v mesecu oktobru izvedena osred-nja vaja na območju krajevnih skupnosti oziroma organizacij združenega dela, ki so požarno najbolj ogrožene. Na podlagi izdelanih bilanc bomo dopolnjevali obrambne načrte na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti s pri-oriteto sklepanja samoupravnih sporazumov med nosilci obrambnega načrtovanja, zagotavljanja repromateriala in drugih sredstev za primer vojne. V mesecu septembru je v načrtu izvedba seminarja za pomočnike načelnikov narodne zaščite iz krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. V krajevnih skupnostih bomo utrjevali kurirski sistem za izvedbo načrtovanih in nenadnih poskusnih mobilizacijskih vaj. Izvajali bomo strokovni nadzor pri nosilcih obrambnih in var-nostnih načrtov ter jim nudili svetovalno-strokovno pomoč. V !etu 1986 bomo pri načrtovanju razvoja obrambnih priprav izhajali iz dosežene stopnje obrambnih priprav. Obrambne pri-prave bodo predstavljale integralni del razvojne in tekoče politike organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini. Na področju civilne zaščite bomo krepili organizirane dele civilne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah, ustanav-Ijali in opremljali specializirane enote oziroma združeni odred civilne zaščite, odpravljali neskladja v njihovi opremljenosti, nadaljevali s strokovnim, in praktičnim usposabljanjem civilne zaščite v primeru akcij v naravnih nesrečah; razširili graditev javnih zaklonišč ter zagotovili izgradnjo zaklonišč pri vseh novo-gradnjah z usmeritvijo v dvonamensko uporabo. Nadaljevali z usposabljanjem načelnikov, namestnikov in pomočnikov načelnikov narodne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. V letu 1986 bo potrebno izde-lati novo vojno-politično oceno občine, novelirati obrambne načrte (bilance), izdelati politično-vamostne ocene, varnostne načrte na ravni občine, krajevnih skupnosti in organizacij združe-nega dela. Opravljali bomo naborne in mobilizacijske naloge za potrebe JLA in teritorialne obrambe, nudili svetovalno-strokovno pomoč in opravljali strokovni nadzor pri nosilcih obrambnih in varnost-nih načrtov v krajevnih skupnostih ter organizacijah združenega dela. 2. POŽARNA VARNOST Na območju občine deluje 55 prostovoljnih gasilskih društev in pet gasilskih enot. SIS za požarno varnost in Občinska gasilska zveza s svojimi društvi so v okviru svojega delovnega programa v obdobju 1981-1984 posvetili posebno pozornost nalogam splošne Ijud-ske obrambe, civilne zaščite, vključevanju najširšega kroga obča-nov v družbeno samozaščito. Skladno z dotokom finančnih sredstev namenjajo sredstva za gradnjo in adaptacijo gasilskih domov, za tehnično opremo gasil-skih enot in za izgradnjo vodnih rezervoarjev. 3. KRAJEVNE SKUPNOSTI Krajevne skupnosti so se glede na prostorsko preoblikovanje znašle v težavnejšem položaju, namreč s tem so nastale dodatne potrebe po funkcionalnih prostorih, ki so nedvomno potrebni za normalno delovanje delegatskega sistema ter normalno vključe-vanje krajanov v delo in življenje v krajevni skupnosti. Prostorska problematika krajevnih skupnosti se postopoma razrešuje. Nove poslovne prostore so pridobile krajevne skupno-sti: Galjevica, Iška vas, Rudnik, Stane Sever in Zeleni log. S tem pa še ni zaključena akcija prostorske ureditve v krajevnih skupnostih. V nadaljnjem obdobju je treba razrešiti še določene probleme, katerih realizacija pa je odvisna od lokacijskih ter materialnih pogojev. Problematika na področju samoupravnega in družbenoeko-nomskega položaja delavcev zaposlenih v krajevnih skupnostih še ni razrešena. Imenovana je bila delovna skupina, katera naj prouči stanje zaposlenih delavcev v krajevnih skupnostih in izdela model zdru-ževanja določenih nalog in opravil za več krajevnih skupnosti. V javno razpravo je bil podan osnutek sporazuma o ustanovitvi delovne skupnosti delavcev zaposlenih v krajevni skupnosti. Glede na to, da se krajevne skupnosti v naši občini razlikujejo med seboj tako po socialni strukturi kakor po stopnji razvitosti ter gospodarski in komunalni opremljenosti, ugotavljamo, da se v ospredje postavljajo in razrešujejo problemi komunalne infra-strukture. Krajevne skupnosti so v tem obdobju vlagale pridobljena sred-stva skupno z lastnim fizičnim delom v komunalne naprave kot so voda, kanalizacija, ceste, domovi, elektrika ter telefon. Reševanje komunalne problematike prihaja v ospredje zlasti pri primestnih in vaških skupnostih kjer želijo, da se komunalna opremljenost teh krajevnih skupnosti čimpreje približa potreb-nemu standardu. V. OCENA MOŽNOSTI RAZVOJA 1. OCENA MOŽNOSTI V LETU 1985 Podatki o gospodarjenju v začetku leta 1985 so zaskrbljujoči. Konvertibilni izvoz se je v primerjavi z enakim obdobjem lani bistveno zmanjšal, nekatere OZD, ki so lani še izvažale, se doslej še niso odločile za prodajo blaga na zahodno tržišče. Količinski obseg proizvodnje stagnira, ponekod močno zaostaja za lanskim in za planiranim. Kmetijstvo dosega na začetku leta slabše rezul-tate, kar je posledica slabega vremena in drugih vzrokov (visokih obresti, izredno visokih povišanj cen umetnih gnojil itd.). Gozdar-ska proizvodnja zaradi naravnih možnosti ostaja na ravni iz prejšnjih let. Brez korenitih in takojšnjih sprememb bo nemogoče doseči cilje, zastavljene v resoluciji. Ugotovljenim slabostim v gospodar-jenju se pridružujejo še vse večji vplivi trga, ki ga čutijo zlasti tiste OZD, ki se doslej z uveljavljanjem kvalitetnih dejavnikov razvoja niso prilagajale tržnim zakonitostim, nadalje manjše kupne moči prebivalstva in s tem naraščanje zalog nekaterih izdelkov z vse težjimi posledicami za OZD, ki te izdelke proizvajajo. Trg proizva-jalcev se je za prenekatere izdelke že prelevil v trg kupcev, kar bo omogočilo obstoj le tistim OZD, katerih razvoj temelji na kvalitet-nih dejavnikih in ne na neprestanem zviševanju cen. Obresti bodo ohranjale realno ceno denarja, kar bo v nekaterih OZD z neugodno strukturo virov sredstev povzročilo slabšo oskrbo z repromateriali in v kritičnih primerih celo izpade proiz-vodnje. Visoke obresti bodo še naprej močno vplivale na spreje-manje investicijskih odločitev. Število OZO z izgubo se bo do konca leta sicer zmanjšalo v primerjavi s prvim kvartalom, razmere v teh OZD pa vendarle ne bodo trajneje sanirane. Med pomembnejšimi investicijami bodo v tem letu dokončane proizvodne naložbe Plutala, Hoje TOZD Žaga Škofljica, Alpina Ziri TOZD Proizvodnja - Šentjošt ter I. faza DO Semenarna in Integral DO Tovorni promet na Rudniku, obnovljena bo trgovina Mercator DO Rožnik na Brdu in Zgrajena trgovina ABC Pomurka DO Delikatesa na Viču. Sredstva za izvajanje programov družbenih dejavnosti bodo zaostajala 10% za rastjo držubenega proizvoda ugotovljenem v mestu Ljubljani. Tako zožene materialne osnove dela bodo zahte-vale selektiven pristop k financiranju posameznih dejavnosti in programov znotraj dejavnosti. Prednostno bomo zagotavljali financiranje prednostnih dejavnosti ter v okviru teh z zakonom opredeljenih programov. Posebna pozornost bo posvečena osebnim dohodkom zaposlenih v teh dejavnostih. V skladu z že sprejetimi usmeritvami bo oblikovan tudi selektiven pristop k oblikovanju osebnih dohodkov po posameznih organizacijah. Na področju urejanja prostora in varstva okolja bomo dosledno preprečevali črne gradnje. 2.AKTIVNOSTI ZA URESNIČITEV RESOLUCIJE Dosledno bomo uresničevali naloge, opredeljene v »Pregledu aktivnosti za uresničitev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Ljubljana Vič-Rudnik«. Pri tem so poglavitne naloge in nosilci naslednji: 1.NALOGEOZD: - pravočasno, kvalitetno in v hitrejši razvoj usmerjeno planira-nje. V planih morajo OZD posebno pozornost nameniti proizvod-nim programom, tehnološkim izboljšavam, trženju in kadrom, - stalne aktivnosti OZD na področju: • nagrajevanja • organizacije dela • inovacijske dejavnosti • kadrovanja Načrtovanje dela na teh področjih, spremljanje uresničevanja dogovorjenega, uveljavljanje odgovornosti. - aktivnosti za dvig količinskega obsega proizvodnje, uvaja-nje novih izmen, povezovanje zlasti z drobnim gospodarstvom, - pozornost OZD se mora usmeriti na stroške gospodarjenja z zalogami in iskanje novih postovnih prijemov, - krepitev stikov med OZD na območju občine, medsebojna pomoč in sodelovanje tudi z vključevanjem v delo kontaktnih skupin, - krepitev stikov z raziskovalnimi OZD, - prenos nekaterih poskusnih programov raziskovalnih OZD v drobno gospodarstvo in industrijo, * - razširitev trga z vključevanjem v mednarodne ekonomske odnose. Povečanje CP, doseženega s prodajo izdelkov in storitev na tuje. Povezovanje pri izvozu, - ohranjanje realne vrednosti amortizacije, saj obračunana sredstva amortizacije po minimalnih stopnjah zdaj ne zagotavlja več enostavne obnove izrabljenih osnovnih sredstev. 2. NALOGE IZVRŠNEGA SVETA IN OBČINSKIH UPRAVNIH OR-GANOV - priprava družbenega plana občine in vključevanje v pripravo družbenega plana mesta. Uresničitev usmeritve o hitrejšem raz-voju južnega dela Ljubljane, konkretizacija v planskih doku-mentih, - spremljanje poslovanja OZD, sodelovanje in pomoč organi-zacijam združenega dela, - ocena poslovanja in razvojnih programov OZD, ki trajnejše poslujejo z izgubo, zagotoviti trajnejše rešitve, vključno s prene-hanjem OZD, - ustvarjanje in uresničevanje pogojev za razvoj drobnega gospodarstva, zlasti osebnega dela (davčna politika, zemljišča, takojšnja prilagoditev spremembam in dopolnitvam obrtnega za-kona), - izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih v občinski upravi, povečanje učinkovitosti dela. 3. DRUGI NOSILCI - pravočasni odkup in priprava zemljišč za industrijsko in stanovanjsko gradnjo (ZIL TOZD Urejanje stavbnih zemljišč), - zagotovitev sredstev za sofinanciranje izgradnje komunalne infrastrukture v krajevnih skupnostih (Komunalna skupnost Ijub-Ijanskih občin), - vrednotenje programov dela OZD družbenih dejavnosti ne samo na osnovi standardov in normativov, ampak tudi ob upošte-vanju pogojev dela (SIS družbenih dejavnosti), - ustanovitev delovne skupnosti zaposlenih v KS do 31. 12. 1985 (KS), - vzdrževanje objektov, ki so splošno Ijudsko premoženje (KS). 3. PRVA OCENA MOŽNOSTI RAZVOJA V LETU 1986 Nadaljevale se bodo zaostrene gospodarske razmere, v katerih bodo uspešnejše tiste OZD, ki se bodo trajno vključevale v med-narodno menjavo zaradi zagotavljanja trga in tiste OZD, ki bodo pri načrtovanju in uresničevanju razvoja upoštevale tržne zakoni-tosti. OZD bodo povečevale industrijsko proizvodnjo zlasti z uveljav-Ijanjem nagrajevanja kot faktorja motivacije in s hitrejšim uveljav-Ijanjem inovacijskih gibanj. Količinski obseg ne bo edino merilo rasti industrijske proizvodnje, ampak tudi vloženo delo in znanje. Velika odpisanost osnovnih sredstev, zlasti opreme in večletno upadanje investicijskih vlaganj ne dajejo trdnih osnov za dina-mični razvoj industrije. V družbenih dejavnostih se bo ob omejenih sredstvih pričela diferenciacija porabe v korist zdravstva in izobraževanja. Osebni dohodki delavcev v negospodarstvu bodo še naprej naraščali hitreje kot v gospodarstvu zaradi zmanjšanja razlik. Povečale se bodo možnosti za zaposlovanje v izvenmestnih KS z realizacijo naložb Hoje v Škofljici, Alpine v Šentjoštu, Rašice v Horjulu, IPKO v Podpeči. Še naprej bomo z davčno in urbani-stično politiko vzpodbujali investicije zasebnikov v izvenmestnih KS in zaposlovanje delavcev pri obrtnikih. Zagovarjali bomo izenačitev cene kvadratnega metra komu-nalno opremljenega zemljišča za gradnjo v Ljubljani. Komunalno bomo opremili industrijski coni RP-2 in VP 4 in oddali investltor-jem preostala zemljišča. Znane bodo proste površine za gradnjo v VP-6 in oddane zainteresiranim investitorjem. Povečevali bomo možnosti za organizirano individualno gradnjo. Pri razreševanju najbolj perečih problemov komunalne opreme bo imelo prednost zagotavljanje oskrbe z zdravo, pitno vodo. Na tem in drugih področjih (objekti komunalne infrastrukture, pre-skrbe, kulture, telesne kulture), bodo imeli prednost pri izgradnji tisti objekti, za katere bodo del sredstev prispevali krajani. V razreševanje nekaterih potreb se bo v KS vključevala tudi Komu-nalna skupnost Ijubljanskih občin. osnutek DRUŽBENI PLAN OBČINE LJUB-LJANA VIČ-RUDNIK ZA OBDOBJE 1986-1990 1.RAZVOJNICILJIVOBDOBJU 1986-1990 Na osnovi dosedanjega razvoja ter izhajajoč iz smernic za pripravo družbenega plana občine Ljubljana Vič - Rudnik za obdobje 1986 - 1990 in Dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 si delovni Ijudje in občani zastavljamo sledeče razvojne cilje: 1.1. RAZVOJ SOCIALISTIČNIH SAMOUPRAVNIH ODNOSOV Na področju socialističnih samoupravnih odnosov bomo: - razvijali in krepili samoupravne družbeno ekonomske odnose na vseh področjih družbene reprodukcije, - razvijali in dograjevali delegatski sistem, - krepili družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazume-vanje - razvijali in krepili sistem družbenega informiranja, ki bo omogočal delovnim Ijudem lažje odločanje o tokovih družbene reprodukcije, - krepili vlogo delavcev v združenem delu, tako da bodo delovni Ijudje sami opredeljevali obveznosti, odgovornosti in pravice pri ustvarjanju in delitvi celotnega prihodka in dohodka, - uveljavljali večjo odgovornost za sprejete poslovne in raz-vojne usmeritve . - nadalje razvijali in poglabljali razvoj svobodne menjave dela med delavci v gospodarstvu in delavci v družbenih dejavnostih. 1.2. CIUI GOSPODARSKEGA RAZVOJA Na področju gospodarskega razvoja bomo: - zagotovili hitrejši in skladnejši razvoj občine Ljubljana Vič-Rudnik v primerjavi z ostalimai Ijubljanskimi občinami, ki bo temeljil na ustreznem prestrukturiranju gospodarstva, usmerja-nju novih investitorjev iz ostalih občin v proste industrijske cone na območju viške občine; večjo produktivnost dela ter s tem tudi realno rast dohodka, - na območju občine bomo v smislu policentričnega razvoja hitreje razvijali lokalne centre, (Velika Lašče, Polhov Gradec,. Horjul, Ig, Podpeč - Preserje - Kamnik) - pri saniranju obstoječega stanja in postopnem stabiliziranju gospodarstva bomo dosledno uresničevali naloge, opredeljene v dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije, - stabilnejšo gospodarsko rast dosegli z boljšo in smotrnejšo izrabo obstoječih zmogljivosti, njihovo modernizacijo in avtoma-tizacijo, izgradnjo novih in z vključevanjem znanstveno - razi-skovalnega potenciala, - povečevali družbeni proizvod po 3,7 povprečni letni stopnji rasti, - pospeševali izvoz izdelkov višje stopnje predelave ter vklju-čevali v izvoz OZD, ki do sedaj še niso izvažale. OZO bodo za 50 odstotkov povečale udeležbo izvoza v svojem celotnem pri-hodku, - zagotavljali ekonomsko upravičeno in produktivno zaposlo-vanje ter skrbeli za kontinuirano izboljšanje obstoječe kadrovske strukture z zaposlovanjem novih strokovnih kadrov in dodatnim izobraževanjem, Zaposlovanje bo rastlo po 2 odstotni povprečni letni stopnji, - vzpodbujali raziskovalno dejavnost v OZD, - drobno gospodarstvo bomo tesneje povezovali z industrij-skimi OZD, kar bo omogočalo nadomeščanje uvoza, povečanje izvoza in prenos znanstveno raziskovalnih spoznanj v prakso, - v industrijskih conah bomo zagotovili smotrno izrabo pro-stora. 1.3. CILJI SOCIALNEGA RAZVOJA - Zaradi še vedno omejenih materialnih možnosti bomo prednostno razvijali naslednje dejavnosti: vzgojo irfizo-braževanje, otroško varstvo, osnovno zdravstvo in raziskovanje. - Zaradi omejenih dohodkovnih možnosti uporabnikov bo nujno zožiti nekatere programe in jih uskladiti z materialnimi možnostmi, zaostriti nekatere standarde in normative ter zbolj-šati izkoriščenost delovnega časa, organizacijo dela in gospodar-nost poslovanja v družbenih dejavnostih. - Uveljavljen bo enak družbenoekonomski položaj delavcev v družbenih dejavnostih z doseženim v gospodarstvu in sicer tako, da se bodo cene posameznih storitev oblikovale tako, da bodo delavci izvajalskih organizacij združenega dela ob približno enaki kvaliteti in gospodarnosti dela dosegali enak dohodek na delavca, kot ga povprečno dosegajo delavci uporabnikov, zmanj-šan za delež, namenjen za povečanje materialne osnove dela. - Zaradi slabega stanja objektov bomo prednostno vzdrževali obstoječe objekte, sanirali pomanjkljivosti objektov, zgrajenih iz sredstev samoprispevka II ter nadaljevali investicije, ki so bile planirane, a neizvršene v tem srednjeročnem obdobju. Dokončali bomo gradnjo objektov iz programa samoprispevka III. V kolikor bodo dogovorjeni viri financiranja, bomo zgradili tudi druge objekte na najbolj deficitarnih območjih občine. Izrazito defici-tarna dejavnost je srednje usmerjeno izobraževanje, deficitarna območja pa so tista, kjer bomo dograjevali oziroma gradili nove soseske. V okviru novih gradenj bomo v čim večji meri zagotav-Ijali gradnjo večnamenskih objektov ter s tem omogočili njihovo racionalno koriščenje. - Dogradili bomo merila in kriterije za financiranje skupnih nalog na ravni republike v dejavnostih: izobraževanje, otroško varstvo in zdravstvo. 1.4. CILJI NA PODROČJU URE"JANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA - Racionalna in smotrna namenska raba prostora, - varovanje najboljših kmetijskih zemljišč, naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, - varovanje naravne in kulturne dediščine, - zagotovitev enakovrednih življenjskih pogojev prebivalcev, predvsem v lokalnih centrih z razmestitvijo ustreznih bivalnih, proizvodnih, oskrbnih, storitvenih in komunalnih dejavnosfi, zelenih in drugih površin ter zagotovitev ustrezne organizacije -prometa, - zagotavljanje kvalitetne gradnje, zlasti upoštevaje merila za preprečevanje naravnih in drugih nesreč, oziroma za zmanjšanje njihovih posledic, . - zagotovitev pogojev za višjo raven gospodarjenja z vodo ter boljšo porazdelitev te dobrine v prostoru med mestnim in pri-mestnim delom, - nadaljevanje procesa racionalizacije porabe vseh vrst ener-getskih surovin in energije z doslednim izvajanjem ukrepov za zmanjševanje porabe energetskih surovin in energije na vseh nivojih porabe, - zagotovitev. boljše koordinacije vseh dejavnikov na področju stanovanjske gradnje za pravočasno in v določenih terminih planirano pridobitev, opremljanje stavbnih zemljišč, kakor same stanovanjske gradnje, sočasne gradnje objektov socialnega standarda in drugih spremljajočih objektov, - izboljšanje ukrepov za varovanje okolja in nadaljevanje sani-ranja vodonosnih območij - sanacija elektroenergetskih razmer z vključitvijo novih transformatorskih postaj v obstoječe omrežje in rekonstrukcija visokonapetostnih razmer. - skrbno ravnanje z odpadnimi surovinami. 2. RAZVOJ MATERIALNE OSNOVE ZDRUŽENEGA DELA 2.1. DRUŽBENI PROIZVOD Planirana 3,7 odstotna rast družbenega proizvoda temelji predvsem fla realizaciji novih investicij usmerjenih na območje naše občine, boljši izrabi obstoječih zmogljivosti njihovi avtoma-tizaciji in modernizaciji, boljši organizaciji dela, večji intenzivno-sti gospodarjenja, večjimi vlaganji v razvoj in izvozni usmerje-nosti. V cilju prestrukturiranja gospodarstva in doseganju zastavlje-nih nalog se bo v naslednjem srednjeročnem obdobju povečal delež industrije na 43 odstotkov. Tabela 1: Sintezni prikaz dinamike gospodarske rasti po podrofr-jih dejavnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1986-1990 1985 1990 %stopnja rasti 1986-1990 Industrija 41.7 43.7 4.7 Kmetijstvo in ribištvo 6.3 6.1 3.0 Gozdarstvo 13 1.6 0.6 Vodno gospodarstvo 0,6 0.6 3.7 Gradbeništvo 4.6 3,6 -1.2 Promet in zveze 3,5 3* 2.2 Trgovina 21.9 21.1 2,9 Gostinstvo in turizem U 2,3 Obrt 11.1 11* 4.4 Stanovanjsko-komunalna dejavnost 1,5 1.5 3,3 Finančne in druge poslovne storitve 5,5 5.7 4.6 Drugo gospodarstvo 0,2 0.2 3.7 Družbeni proizvod skupaj 100,0 100.0 3.7 VirZavodzadružbenoplaniranjeLjubljana 2.2 DELITEV DRUŽBENEGA PROIZVODA Stanje akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodar-stva in tehnološka zaostalost proizvodnje narekujeta hitrejšo rast sredstev za razširitev materialne osnove dela od rasti družbenega proizvoda. V delitvi družbenega proizvoda bodo: - osebni dohodki naraščali počasneje kot družbeni proizvod s tem, da se realni osebni dohodki ne bodo zniževali - sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb bodo naraščala pofiasneje od rasti družbenega proizvoda - sredstva za akumulacijo bodo naraščala hitreje kot družbeni proizvod - sredstva amortizacije bodo naraščala hitreje od družbenega proizvoda. 2.3. ZAPOSLOVANJE Zaposlovanje bo v naslednjem srednjeročnem obdobju eko-nomsko upravičeno in produktivno ter bo rastlo po 2 odstotni povprečni letni stopnji: konec leta 1990 bomo imeli na območju naše občine 23.770 zaposlenih delavcev. Predvideno rast zapo-slovanja in število zaposlenih bomo dosegli z dodatnim zaposlo-vanjem, ki ga bo zahtevalo aktiviranje novih investicij in z dodat-nim zaposlovanjem v tistih organizacijah združenega dela, ki bodo povečevale svoj f izični obseg protzvodnje ter zagotavljale visok dohodek na delavca. Dodatno zaposlovanje ne bo možno v družbenih dejavnostih, razen v primerih ko bomo odprli nove zmogljivosti. Ž ustrezno štipendijsko politiko, izobraževanjem ob delu in kadrovsko potitiko bomo izboljšali izobrazbeno strukturo zaposlenih v organizacijah združenega dela. 2.4. DRUŽBENA PRODUKTIVNOST V srednjeročnem obdobju 1986-1990 bomo dosegli 3,7 odstotno povprečno letno rast družbenega proizvoda z 2 odstotno letno rastjo zaposlovanja 1,7 odstotno letno rastjo druž-bene produktivnosti dela. 2.5. MEONAROONA MENJAVA V srednjeročnem obdobju 1986-1990 bonno sedanjo izvozno usmerjenost še nadalje pospeševali s tem, da bo izvoz naraščal po povprečni letni stopnji 12 odstotkov, od tega na konvertibilno področje po 15 odstotni letni stopnji. uvoz pa bo rastel po 7 odstotni letni stopnji. Taka povprečna letna stopnja rasti bo omogočila bistveno izboljšanje pokritja uvoza z izvozom. Povečanje izvoza mora postati trajna poslovna orientacija organizacij združenega deta. V strukturt izvoza bo najhitreje naraščal izvoz izdelkov z veliko stopnjo vloženega dela, izvoz tehnologije in izvoz storitev. Uvoz bo še nadalje usmerjen v uvoz surovin in polizdelkov. Z doseganjem planirane stopnje rasti konvertibilnega izvoza si bodo OZD zagotovile možnost uvoza potrebne opreme, ki jo ne proizvajamo v Jugoslaviji in strokovne literature. Drobno gospodarstvo se bo s povezovanjem s trgovino in industrijo tudi aktivno vključevalo v izvoz. 2.6. INVESTICUE Na področju investicijske politike bodo investitorji najprej dokončali že začete investicijske projekte. Investicije, ki se bodo prenesle iz predhodnega obdobja, kot tudi nove investicije, bodo preverjene z investicijskimi kriteriji, ki bodo dogovorjeni v Ljub-Ijani in republiki, glede na zvezni in republiški dogovor o skupnih kriterijih družbene in ekonomske upraviCenosti nameravanih in-vesticij. Ob upoštevanju investicijskih kriterijev bodo morale investicije zadostiti tudi naslednjim pogojem: - pogoju gospodame rabe surovin in energije - doseganju visokega dohodka na zaposlenega - razvojno tehnološki intenzivnosti proizvodnje in izvozne usmerjenosti Pri sprejemanju investicijskih in razvojnih odločitev bomo uve-Ijavili ekonomsko odgovornost. OZD bodo v naslednjem obdobju realizirale naslednje najvišje stopnje rasti dbhodka na osnovi kvalitativnih dejavnikov: - OZD, ki bodo investirale v posodabljanje opreme po investi-ciji 6% - OZD, ki bodo investirale v opremo ih povečanje prostorskih zmogljivosti (objekti) po investiciji 8% - OZD, kjer ni možno uvajati dodatne izmene 2% - ostaleOZO 5% 3. TEMELJI RAZVOJA GOSPODARSKIH DEJAVNOSTl 3.1. INDUSTRUA Industrija, kot eno najpomembnejših področij gospodarstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik bo v naslednjem srednjeročnem obdobju dosegla in po možnosti presegla 4,7 odstotno rast real-nega družbenega proizvoda industrijske proizvodnje. Investicije bodo, v okviru kvantitativno vedno bolj omejenih materialnih sredstev prispevale le okoli 60% k uresničevanju 4,3 odstotne realne stopnje rasti družbenega proizvoda industrijske proizvodnje. Razvoj industrije bo temeljil na večji produktivnosti in ekono-mičnosti dela, kar se bo kazalo v boljšem izkoriščanju obstoječih kapacitet, njihovi modernizaciji ter uvajanju sodobne elektronike v industrijsko proizvodnjo. Oa bodo OZD dosegle zastavljene cilje, bodo intenzivtrale raziskovalno delo, povečevale število raziskovalnih enot in raziskovalnih delavcev, tesneje povezovali z raziskovalnimi OZD in organizacijami s področja inženiringa, ter uvajali nove izmene. Industrijske OZO se bodo tesneje povezo-vale s proizvajalci surovin in polizdelkov in trgovino ter dajale večji poudarek trženju. Razvoj industrije bo temeljil tudi na dinamični rasti konvertibih nega izvoza izdelkov višje stopnje predelave ter na zmanjševanju izvoza surovin in izdelkov z malo vloženega dela. Nadpovprečno realno stopnjo rasti bodo v industrijski proiz-vodnji dosegle naslednje OZD - nosilke razvoja: - predelava kovin: Plutal, Avtomontaža TOZD Utensilia in TGN. IPKO Podpeč, IGO - strojegradnja s poudarkom na elektronsko vodenih strojih: Slovenijales Žičnica - predelava kemičnih izdelkov: llirija Vedrog - lesno-predelovalna industrija: Hoja - proizvodnja živilskih proizvodov: Kolinska Vinocet, Merca-tor konditor, - proizvodnja električnih strojev in aparatov: Iskra Elektronika Horjul - V prvem delu srednjeročnega obdobja 1986-1990 bodo končane investicije, ki so bile že planirane v pretklem obdobju in niso bile končane ali pa so v fazi realizacije. PUNIRANE INVESTICIJE V RAZŠDUBTC REPHODUKCIJO: . TAffiLA 4 : v OOO din PRECRAČUNSKA VHEOOST TBHlfrlA STKUKTURA mTXm, „ ,___ T ŠTEVILD OZD INVESriCIJA D3KACIJA površina celotnega od tega zgradba cprema ostalo ZAPOSLJUIH ______________________V m2_________________lastna sreastva_________________________________________________________ l ¦ 2 __________3_______________________5____________6_____________Z_______§______1________—_________—________—_______ EO HDJA TOZD GALANIERIJA ercstavna reprodutaija Podpeč 53 1.500 93.000 50.0CO 100 1.6.1985 1.12.1986 35 EO KUA TOZD F0HIŠIW • ^ggn^ skladjš&.in ^^ ^^ _ ^^ ^^ ^ ,0 lo i.i.19e6 1.12.1990 9 W™ fSaT^&^ Ig 50 30 10 EOKDTOZDIFHO ^^a^pjoi^vodne jgjrd* $ ^ ^^ ^^ ^ 50 8 1.5.19e7 1.2.1989 « DO 100 razširitev kapacitet Koprste ul.72 7.503 153.003 107.000 45 52 2,5 1986 1988 25 razširitev kapacitet VelikeLašče- 8.000 210.030 147.000 45 52 2,5 1.8.1986 1.6.1988 25 DO IE2E TOZD SEM preseUtev in ncdep- 433.000 150.000 25 40 35 1.6.1985 1.12.1966 30 DO T5KRA ElLKTin7VEa: otnpvitev cgrane.raz- Ha-jul 20.000 342.000 142.CO3 40 45 - TOŽD MKIU* nflCIBDNKA ^_^_gj|v_____1 tD AVKJCNTAŽA 7DZD TCJI i2gradnja Il.faze Cesta na Brdo 2.200 340.000 102.000 44 44 12 1967 1989 30 Sfeme 49 hP KDLDBKA TOZD TOCCET razšrfitev proizvodnih Viška c. 60 160.030 160.000 10° 1986 1990 20 karacitet v oaq§l}^4 ' ^jlI^ ljubljana vič-rudnik '''Ž'm}' :''f-'F^\'^'^"^^^'(^'T^^01^^ ^t^j^Mf^EČT^fe&^i ~Jw "••'•¦•" ^" v^-^«;i "!•' DRUŽBENE DEJAVNOSTI i^ '^^-^f^^l:'.: ¦ '^^fi^^K^^??^:^ ^i^^l^gwMB||^^WjS?1|Vi^W^^^ **»¦: • fakultete in initituti 1 ^^^^4^t'-/T ' ^^'UT^^^^^i^PS^Š^^^^^^Si^^T^^ii^ '!¦''"{-- Vlr prOflraml0Z'elementlza»UepanjeSaS ' j - '¦'^t * ^W'^ ' -^?. \^^^^J^' ~lSi^^''^2^Mt ¦'¦^^^i^iY 't^M%Lyrip^ IJubljana.sektorzaprostorskoplaniranje, - V-i- '%*a)ll^a^L!v '^<1 Ar '^W^T^^^*^v1K89':- ^^>^r#^^^ ^m^1 vsodelovanjuzupravnimiorganiobeine * ¦ -'^\^^A^WKiV> i '\ffi3^¦ '^'^ i?^^^2^^^fe3^^&^Sp;!^r^^"'*' J^ topoflraf8Ko 08novo i2ri8al QZS "• 5^:^'-......"'.?¦'" .,/'¦¦(•¦ "X ''ri-^^^'^i'^^^^^^^S.jS^^^. lMč::^^^JLk^: DRUŽBENI PLAN OBČINE \' ''":* '¦ ' " V#«^'¦ • 'iT: ¦3';^"'SI'^''-'^™WS;*^At^Fr^"^'^S LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ^:^*^^^^ • večd^inskagradnia ' t^^^v^^A^/)- • " ^^^r\ff^^ S^-V vir:Pro9ramioz-elementizasklePanieSaS ¦^? N^:^fe^^m ¦P-v/V- " ^A^i^Svv^^^^ŽSEi- ^^^^^S^-^Kl ^'^W] i^delaTzaVTdTaTružbeno planiranje ; J »S" m '¦¦ ^l " -^H K®^™SS^»' ''¦ ^^^^ftC^M^. ¦"¦!^ Ijubljana.sektorzaprostorskoplaniranje, -¦¦i^t^6'^^ ' V^^T^^" - W ' W\V ^S^^f^t^*^,'^^^' ^- ^^"^^^J^^^^^ "^k, ^ v sodelovan)u z upravnimi organi občine ''"" ^i^^^^^H:^^'^ "^t :'w!^P^^^ i^^^^^fe^^^Ot^^^S*"'''1^!^ topografeko osnovo izrisal GZS %'^T '"**~mi '* I ' '* '^•i ^^^f^Jj^fS J^' ^f^fo DRUŽBENI PLAN OBČINE '* gme&J^^^****^*^' " x- ^S8rj 9«2* - D' drobno gospodarstvo L ^^ ^ ^^^l^g^-^^fe -X ^ T^T^lKrV^**"-" "' ' " * turizem in gostinstvo ^-v.cn- V\ / ^N i ^'T^J-dSt^jr" v^ ^' luv., SJs^sLt' "^5^+\ I , \ vir: programi oz. elementizasklepanjeSaS ^ ^- O^^^^i w>- ° mA-^sJ/^ ~>jf ^^»'^ KlC^l "^ VV*l[^' *"> lzdelal:zavodzadružbenoplaniranje c?\ J<\ ^n^v ' -*>>' \ <& t^-V ^V1 vMf^-v"^1^^ ' T-" '-%^^ T-vV ^ i^Vr-^t : 'jubljana.sektorzaprostorskoplaniranje, ,-r ^-V | &-4 ^V ^ _^vft ^ T * JV'"' ^-sUn- $&-+'**' i<^ #*-( '^ V5« ^^ ' vsodelovaniuzuPravnimi°rganiobčine •T**«,^?^*^; A ^ "x T^ <. , g^ ^i-^T ^^KCr^^ L/^^VJ^v7s^fcUe'^% Ijubljanavič-rudnik » " Jvf XA*'" ' * f iw J^" " *~ ^ e i^ V-?% ^^*J^rr/ V<^ A-^\ 1| topografskoosnovoizrisalGZS -•^-^ : ;- /*^%^^ ;4vv!:-o--v>:-Ya'--"H:\ ^^^r ;^^^ \ ^kjM'*;\ ^v T"V> %^: družbenipian<>bč|ne -" — «^# ¦ '<;i-^^^^|^L:^.- ^- ^^IfvT P%ttirš> ^« "^- LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ¦\ ¦%-;'" '"'X ' -. »""V-A* ¦,"'"'*" V-': -¦ ^«™J* "*** ,--:V Wl:® %t>*6ya J^P r&/^^^^ ^^^^^M^S|^^^ L/ r'U ' ZBIRNI PRIKAZ POMEMBNEJŠIH INVESTICU r^^*%," ^B ^fr^1 ^ ^^^^^P^n^ j f^OTls^Mlp ^L^ -^JZ^- ¦ ¦ i ^ fr° ,----, proizvodneconejokacije ' .U, r ^^« <~f C=WW ;O-.>-. j_^p-=. 'vžJ^ir $ jadria \ V> ^K V^^^^^^^ ^^ ^..-l" k..--\ r ¦ L—J novih proizvodnih investicij ¦ .. '^^^^^^^^^^^^^^^'^1^^^^'......."''"fy''S*^.......\>y/A^F^^^^-^rr^ ^ '-V^5 # posamezneProizvodneinvesticiie ,. v' pi5^ ., -J "%8^/; r-'*1*** ^ ^ * m * *^i*^ ^; ' '•'*r"'. ¦:"•*''.:¦¦¦ "V ..¦¦""" W... > ^^ -jO^v^M. Jv^ ^V^?^ '"* "Wv ' -'¦'• """""" Primarne "lestne in obvozne ceste ^X- Q(^ \^ "S V^HE^,^ ff^T^^ ¦¦ O parkiriščetovornjakov ¦ s . o^ ....^^'s*^''"'&^^*'fc^~%.-J^fu$P'irčS< • ' ^^ ~v^F*e5k^L.VS.-23^ Pr^ier jp ' C I^J^»JQS ¦ ^Lk' Ji * s H^- ' ......' terminal cestno blagovnega prometa " ¦"•¦ » i- ('— x\_ , '/ '\T" -—-/' • v\" "^- ^^s>. ""' ' %'--\ ;\V-^^ ^\t; ¦*¦¦-• ~"^" ' \ ~'jBP ¦>¦- ¦¦¦ ¦* • '¦'./"• O poslovni center ¦*',•','.„,. ^J^J" ;4^4Vv -^A /' ^ --- . *^^ /"' ^V-V^v* ^N*^M ^JS "^'7\'' ¦'"'¦¦'^--/^ ''-'¦$&'/'"L,' 'V J%."'-"" ~^ ^ v @ kontejnerska ATC :i*> '^V-^^^m ^f^r^ ° ^^'^^^••¦--Tf^^^i^^^ ~^^"PS#^fe^^fl^^.- '"V; vir:programioz.elementiZasklepanieSaS . ' ° ?'\- J'1^\ .-KAT^O- ' v/^ A jC*; '"TiHi/^i jK^ A" 'l^i ^^»t ¦ ^i/ ' r*T>Ss^-/--Š: -f^ cT?"^*p *^ke ^čej izdelahzavodzadružbenoplaniranje 5 v^/;)^^jiX^^k^V -^ A\-&¦ -^.iiUto^ A""iT"^ ^ " ^f^^V^-M^'^' -fc. rT:i^ž3^^0 ^;/\VvS47^^O---A^|s'261/%. vsodelovanjuzupravnimiorganiobčine .....^ A^fc\#\^VV ( i;VT ' "^ ^fi^^l^S^ ¦•; ^. ^ *-*#%l*J« lAxy topografskoosnovoizrisalGZS ' -\ . r '/'^^'Y. i^fl'^: " 1&2\\ 1 -Jt^^Tr/ r- __¦•" ' '¦-¦!^Šr-^ ^ ' "V '\> \^/^ ' ^li "vl^-^CJ ^"^^S&Č^^^A Ij"bliana,junij1985 • . . - - « - "h ¦•".VT- "*" ^v^^: '.. -^ S^'-i / ; 'lilU °:SfS ^W^^7\' »......<š'M-i': '^'ff/^^K DRUŽBENI PLAN OBČINE ^; ¦;;¦#"- ^^^/^^^^^^^ "•¦¦' .""U ';^^^^feh-........^1^^^^1^-^^'-"'''-''*'^^^^ F"1 LJUBLJANA VIČ-RUDNIK - ¦'''¦#<'':i,r ;.....(¦%"'V^- J'?:'-~'i'"^\^O':S.:';S'~"'i;*, C';"t^1^^^^^^3fr/^^^ll<5f:*'^^ fc^rS' '^g^^' '^ KOMUNALNO GOSPODARSTVO ;¦- • '-v^O^^^?^?^^^ Ife^^^^^4?^iS^ AGR0INHIDR0MELI0RACIJE '" ^^vC^ >l^^/v '^4lCV/4v^^^~i^»^l^^^;^^^^ ''l.^l. vir: programi oz. elementi zasklepanjeSaS v^?.Vx;:^fe/^H^ K^JY_ - ^'"^^^SSC^S^^i^' ^^A"''^^^^^f^^^^-^^Cvl. r^t^ izdelahzavodzadružbenoplaniranje ;* j :-^"i^; ^x 1 ' -^r3, i^%r^^^'-^jHf^'':^ Ijubljana.sektorzaprostorskoplaniranje, - ¦'I- °l *>Wj\-^^%\V -W ^\t'aŠ^^7^^*^:^%mif' :v'^>W^r^^>-:^^' T%;^*^ v sodelovaniu z upravnimi organi občine V-'-°-?^^^^^^\Z!L4^V'cP " I-nJ^5^^^^^ ¦c^^^^^^^'^';-';^^^^\^^^^4*'* ^ ^fcf^ topografsko osnovo izrisal GZS ^5 T"^^^?^7^^ " IRS?" v T I DRUŽBENI PLAN OBČINE • "•' <."'*•> ' S '' '• * | .8 M O^S L&lTN # X'ff^^ LJUBLJANA VIČ-RUDNIK *# -" '^' *"" w\«4" ^IMMiC^ 3t '""""^^' V1"- OSKRBA S TOPLOTNO ENERGIJO " I \~/'%' 'U"> ^Tll^^^feS- feA *^" ^ INELEKTRIKO , ")TO 0 ^^;^.^^;1. ' \ 4f^W^SS^^^:mL''^yfT --- primarnoplinovodnoomrežje jgfficnija ' , o^^Ji > T t Roicnia v-i • 3^ Q /f ^A^i^^^^r^Srm©^. ^ ' 4 ' ...... primarno vročevodno omrežje >V - \\ / ** \ ^^^^^'"m* ^ ^"V^' i^*\ f vir: programi sklepanjeSaS ^¦V' ^/ * " „ -^, _. -^I**F -" V >-* Jp 'X" ' • -'VfSaiSg^ r ^ ~t-\- nosilcevplan;. _..,_. •N&j, ' fc . *~ A.^ '^7 —%* ^ tf ^t;^' *? fsp^ ^ "^»k V ¦^1 M &s». '' *» izdelal:zavodzadružbeno planiranje r^1 " 'i "*" * '" ^T^'**-'' - ^ * ^***SSw^Kb. '~^ Ijubljana, sektorza prostorsko planiranje, v~ !, f^7 *V ^^ ' L-Ji~\ *^C" /1 "f^JS® «4 ^^fek. ^ "< vsodelovanju z upravnimi organi občine ^^^-JfV T^ sf^'«? -L*-• *¦ t "Ntac^ ^ /v ^tM^^O? ^k Ijubljanavic-rudnik W\^'" " c , "V v. '-^S c. ^ZJT\ '.T% ^^*T_»Xr /^f**3- *T>4. ^V topografskoosnovoizrisalGZS 2 v / ^ ' V-<--' "* '¦^~s*J~T '\ *F'^^xŽ~~ ~LW%m^mJ^ ¦J^2'V;^i'''\li'-;"'*^.^®y: ^^^kš^^v^f^H^^^^ 5^ DRUŽBENI PLAN OBČINE ¦".' : ' "... .¦J*>^Jj^^~\**!!%Ž"': \jgLZ*1'-}- ^I&m^^itJK^ UUBLJANA VIČ-RUDNIK ^ j^^'^^ :' ^ CESTNA 'NFRASTRUKTURA '' ¦~M ,.- ^-«.^-''^vT***^^,"*'*; "j'\ ' f~^-/ ¦ ¦ ^* ,'••'* -'•'*'?"¦?¦" ife^K2ffi8»|P! i^^^V*^^^^ t^I ^''"^..... '%?" ^*« *^ •••• regionalne in lokalne ceste T^'^'^^^-^^''' ^^jf^*^\^^\:......'%^..jiX^y ^^^JtJpCl11^*^^*--^ ^v^-v-'-^""".^- O parkiriSče tovornjakov 1 a-vy^*SH ¦StVi.' ' %^J35»<^«iii^^^^PV» 'M^Žd;'-Ž^StV^tLr-¦ ' S vlr: Pr°9rami oz-elementi 2a sklepanje SaS 1 \j:^&' >?xS>/l -V ^V\-^W^Ol2^V^ -ŽŠZ&Gi '>vM*^'Vl'I#^/^*: nosllcevplaniranja ^ ^^^lC>^ ^T«SSW --'^^-Sfe '•W^'^:^A^'^ Jf^^avodzadruibe^oplaniranie i' ?; •'or.- »SA ^ft^akV ^'v^Hf*^ ¦¦¦¦ '.¦.:. ^^¦¦f^^K • ' ffi- ^^S^A: ^i^K^L^ \ Ijubljana.sektorzaprostorskoplaniranje, . fvWTOi\'A^\ ' ^^^^^^^"^^C^^-^Ž/"^^ Ijubljanavie-rudnlk i ¦ • •¦• -^1,-J^i* \^WK*\V& f {XS^ " ^^S) '^ f^T?^^X^-^-^^%-% » " \? topografskoosnovo izrisal G2S &*:^7Tf^^f\3S!^g IJubljana,junij1985 . ' Brezovica, KS Dobrova, KS Polhov Gradec in KS Horjul. 3.3.4. Poleg osnovne dejavnosti t.j. pospeševanje kmetijske proizvodnje bomo v prihodnjem srednjeročnem obdobju pospe-ševali tudi dopolnilne dejavnosti kot sta kmečki turizem in domača obrt. Tako Kmetijska zadruga Ljubljana, TZO Vič in Kmetijska zadruga Velike Lašče planirata, da bosta vložili v kmečki turizem 3.000.000 din in 21.000.000 din v domačo obrt. 3.3.5. Čebelarstvo V občini Ljubljana Vič-Rudnik je evidentiranih 393 čebelarjev s 6.823 panji, od katerih je organiziranih v čebelarskih društvih 350 čebelarjev s 6.639 panji, ki dajejo povprečno 10-11 kg medu. Med organiziranimi čebelarji je 26 kooperantov Medexa in 7 kooperantov Hmezada, Čebelarska zadruga, PE Ljubljana. Glede na navedeno je jasno, da bomo lahko dosegli pozitivne premike na področju čebelarstva le tako, da bomo v organizirano družbeno proizvodnjo vključili vse čebelarje z območja občine. Nosilci družbeno organizirane proizvodnje - kooperacije so v občini poleg že navedenih t.j. Medexa in Hmezada, Čebelarska zadruga, PE Ljubljana še Kmetijska zadruga Ljubljana, TZO Vič in Kmetijska zadruga Velike Lašče. Strokovni nosilec pospeševanja čebelarstva pa je Veterinarski zavod Krim Grosuplje, ki s svojim pospeševalcem čebelarjem zagotavlja izvajanje osnovnih pospe-ševalnih nalog s področja zdravstvenega varstva čebel in strokov-nega svetovanja pri uvajanju novih tehnologij čebelarjenja. V proizvodnji čebeljih proizvodov pa bomo v tem srednjeroč-nem obdobju dosegli naslednje cilje: - med 15 kg/panj - cvetni prah . , 0,15kg/panj - matični mleček , 10gr/panj - propolis ' 15gr/panj - vosek 0,30 kg/panj V tem srednjeročnem obdobju bodo čebelarska društva tudi izdelala kataster čebeljih pašnikov, ki je strokovna osnova za organizirano in uspešno čebelarjenje. VI. Ker je ustrezna strokovna usposobljenost v kmetijskih organizacijah osnova za kvalitetno načrtovanje in izvajanje kme-tijske proizvodnje, je nujno, da v srednjeročnem obdobju 1986-1990 izboljšamo kadrovsko strukturo zlasti v pospeševal-nih službah v katerih trenutno v občini nimamo zaposlenega nobenega pospeševalca z visoko oz. višješolsko izobrazbo. Skladiio z navedenimi cilji načftujejo nosilci gozdarske proizvodnje naslednji povprečni letni obaeg blagovne proizvodnje in gozdnogojit-venih del: jozdno gos^ TOZD Škof-ljioa odarstvo L" TOK Ljub-ljana ubljana: TOK Bkofljica Ljubljanske mlekarne TOZD Po-sestva GG Kočevj TOZD Goz-darstvo Lašče SKUPAJ m3 iglavci listavci 7.096 6.244 14.165 14.977 25.528 16.895 1.500 1.580 8.190 3.310 56.479 4}.006 SSUPAJ m3: 15.340 29.142 42.423 3.080 11.500 99.485 obnova ha 17,4 nega gozda Q~ Qc ha ?/".» 18,55 161,15 48,90 356,75 9,0 55,5 12,7 110,5 106,55 771,85 Melioraci.ie Rozdov h a: 23,85 18,85 5,0 70,80 3,0 5,0 15,00 - 73,15 64,15 9,00 81,95 - osnovan nasadov - direktn premena - indirek premena - vzdržev nasadov ie 5,30 a 3,30 tna • 11,40 nasadi ha: 43,0 39,0 4,0 184,75 Plantažni - - 10,0 30,0 10,0 30,0 - topolovi nasaci - vzdržev. nasadov Poleg tega bodo gozdnogospodarske organizacije zgradile skupno 41 km gozdnih cest s katerimi bodo izboljšale možnosti gospodarskega izko-riščanja gozdov, ki so trenutno težje dostopni. Kmetijsko zemljiška politika Cilj kmetijske zemljiško politike v srednjeročnem obdobju 1986-90 je skrb za pravilno rabo kmetijskih zemljišč, ohranjanje najboljših zemljišč za kmetijsko proizvodnjo ter usposabljanje kmetijskih zemljišč za intenzifikacijo kmetijske proizvodnje. Tako se bo Kmetijska zemljiška skupnost s svojimi sredstvi vključevala v program hidro- in agromelioracijo poleg tega pa bo kot nosilec nalog v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi uredila 50 km poljskih poti in usposobila za sodobno obdelavo 200 ha zemljišč. Ena izmed pomembnih nalog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik bo v srednjeročnem obdobju 1986-90 priprava letnih programov vzdrževanja mreže terciarnih odvodnih jarkov na Barju. Poleg tega bo KZS sofinancirala vzdr-ževalna dela z jarkokopači ter v ta namen odvajala del zbranih sredstev v skladu z letnimi programi oz. potrebami, ki izhajajo iz cilja, da je potrebno v tem srednjeročnem obdobju zagotoviti čiščenje terciarnih odvodnih jarkov vsaj vsaka 3 leta. Kmetijsko zemljiška skupnost bo tudi strokovni nosilec izde-lave agrokarte, ki bo strokovna podlaga za ovrednotenje kmetij-skih zemljišč. Kot taka pa bo agrokarta tudi osnova za načrtova-nje agrotehničnih ukrepov s ciljem povečevanja kmetijske proiz-vodnje v danih razmerah. 3.4. Gozdarstvo Cilj tega srednjeročnega obdobja je uskladiti gozdnogospodar-ska dela in izkoriščanje gozdov ter povečati lesne zaloge, ki v gospodarskih gozdovih dosegajo 165 m3/ha. V blagovni proizvodnji je predvideno prestrukturiranje sorti-menta sečnje in sicer se bo povečala sečnja tanjših sortimentov, dočim bo delež hlodovine enak kot v preteklem obdobju. Taka sortimentacija je pogojena z obstoječo strukturo gozdov, kar še posebej velja za zasebne gozdove. V srednjeročnem planskem obdobju bo dan večji poudarek ekonomičnosti in produktivnosti. To bo doseženo z višjo stopnjo mehaniziranosti ter izboljšanjem delovne tehnologije pri sečnji in spravilu lesa, ki bo seveda morala biti prilagojena izredno hetero-genim terenskim razmeram. Ob upoštevanju tega dejstva se bo stopnja lastnega mehaniziranega spravila v družbenem sektorju povečala za 2-krat. Večjo racionalizacijo bomo dosegli tudi z učinkovitim načrto-vanjem gozdnogojitvenih del v obliki detajlnega gojitvenega načrtovanja ter organizacije in vodenja delovnih skupin. 3.5. Trgovina Poleg industrije je trgovina najmočnejša gospodarska veja po deležu ustvarjenega družbenega proizvoda v občini (20%) in bo v naslednjem srednjeročnem obdobju dosegla 2,9% povprečno letno stopnjo rasti družbenega proizvoda. V obdobju 1986-1990 bomo posebno skrb posvetili trgovini na drobno, zlasti trgovini osnovne preskrbe, pri čemer bo cilj pribli-žati se mestnemu povprečju neto prodajne površine na prebi-valca. Trgovina bo nadaljevala z izgradnjo objektov osnovne pre-skrbe. Zaradi omenjenih materialnih možnosti, ki ne dopuščajo gradnje malih trgovin osnovne preskrbe, bo v lokalnih centrih izgradnja trgovin glede asortimana in specializacije, prilagojena širšemu gravitacijskemu območju. Osnovno preskrbo z živili in gospodinjskimi potrebščinami bomo reševali tudi z vključevanjem osebnega dela in sredstev. Glede na obstoječo deficitarnost prodajnih površin osnovne preskrbe, ki se bo s planirano izgradnjo novih stanovanjskih sosesk na območju Galjevice, Lavrice in Brezovice še povečala, bo potrebno na ravni mesta zagotoviti in usmerjati investitorje na ta območja. Hkrati z izgradnjo novih trgovin bo potekala modernizacija in specializacija obstoječih trgovskih objektov, obratovalni čas in ponudba bosta prilagojena potrebam potrošnikov in turizma, kar bo izboljšalo poslovanje in oblikovalo racionalnejše manipulira-nje z blagom. Trgovina na debelo bo z dohodkovnim povezovanjem s proiz-vodnjo razvijala funkcijo organizatorja blagovnega prometa in soustvarjalca v blagovni menjavi. * 33 V SREDNJEROČNEK OBDOBJU BODO ZGRAJENI NASLEDNJI OBJEKTI: TMEIA 7 : 0 ZD INVESnCTJA IflKACIJA površina FHEnWl*EKA VREUOST ¦IBNIČNA STRJKIUM (VX) ¦ PRI&TEK I. KCME I. sreviLO celotre lasfria srafetva zgradb a cprenH ostalo ZAPOSLENIH KHCATOR DO R03«K TOZD DOLOMTTI iagrsi^vja saropostr. ^Tvir^Kozarje l^Ktnn zsnlj. pri Dolgem mostu 600 48.000 9.600 45 25 30 1985 1986 8 prodajalna želeaanina 600 65.000 13.000 45 25 30 1985 1986 10 saropoGtrežnB trgpv. r 600 48.CO0 9.600 45 25 30 1966 1987 8 center osxwrie preskrtoe lastno 2emlj. v Irnoven 2.500 230.000 46.000 45 25 30 1987 1988 30 trgovina oancMne preskrbe na Igu 500 40.000 20.000 73 20 10 1988 1989 3 tertetJWliica na StofTjicr Škofl.iica Pevčeva dolina 603 64.000 1.380 70 20 10 1987 1986 12 pcrvečarn^^groclajmh in sklaflisc.ziitiglj. Turj** nadaliev. izgraAxJe obktmi. centra na Ru*iik i2gra±rja servisa Vič TVžaeka 133 15.000 600.000 120.000 60 24 6 1986 1938 80 MRHUR NWU iZgraAija prodajn. centra IC-BP 2 15.000 • AVTOKMfKE TOZD VOLAN iggradhja skladišč. objekta Brszwica 6.000 150.000 150.000 80 20 - 1987 1989 5 DO PID UtffllK KEMIJE iajrartTJa djgtribuc. cSitra kamje cora RP-2 3.6. PROMET IN ZVEZE Na področju prometa in zvez bomo v obdobju 1986-1990 dosegli 2,2 odstotno povprečno letno stopnjo rasti družbenega proizvoda. Na območju naše občine bodo v razširjeno reproduk-cijo in skladiščne kapacitete investirale naslednje organizacije združenega dela: Pri izkoriščanju naravnih mineralov pa bomo izvajali ukrepe za zaščito in varovanje okolja. V naslednjem srednjeročnem obdobju bodo za razširitev proiz-vodnih zmogljivosti realizirane naslednje investicije: vOOOdin Tabela8: vOOOdin OZD investicija Predračunska vrednost lokacija površine celotna lastna sred. 1. PTTLj.Podjetje izgradnjastavbeza VP3/3 22.050 1.054.150 581.392 za PTT promet servisne m vzdrževal. dejavnosti nadaljevanje gradnjetovomega terminala Trnovsko predmestje 2. IntegralDO tovorni promet ViatorLj. 3. PAP - Podjetje gradnja objekta s za avtomat. prometaposlov skladišč. servisnimi prostori Peruzzijeva 5.000 42.000 25.200 TABELA9: OZD I.DOMineral 2. Ingrad Celje TOZDPrevozi 3. Ingrad Celje TOZDGradbena operat. Predračunska vrednost investicija vlaganjevobrat Škofljica vlaganjev proizvodno halo in tehnol. oprema odpiranje peskokopavobm. Rame-Požarniki- Bela Izgranja proizvod. objektovza spremljajoče dejavnosti s preselitvijosedeža TOZD lokacija povrsina celotna lastna' sred. Babnagora, 550.000 Polhov Gradec 50.000 10.000 VP/3 12.400 116.388 116.388 Tehnična struktura (v %) zgradba oprema ostalo pričetek I konecl. število delavcev Tehničnastruktura(v%) 1. 81 2. 3. 60 18 1 obdobje1986-1990 za10% 20 20 1987 1388 50 zgradba oprema ostalo pričetekl. konect. število delavcev 3.7. GRADBENIŠTVO Zaradi upadanja investicijskih dejavnosti se področje gradbe-ništva v srednjeročnem obdobju 1986-1990 ne bo razvijalo s tako Lntenzivnostjo, kot se je v preteklem obdobju in bo doseglo -1,2 odstotno povprečno letno stopnjo rasti družbenega proiz-voda. Razvoj oziroma obstoj opekarstva v občini še ni opredeljen. OZD s področja gradbeništva se bodo dohodkovno povezale z industrijo gradbenega materiala ter tako zagotavljale kvalitetno in pravočasno izvajanje gradbenih del. Z modernizacijo proizvodnih procesov in izvajanjem produktiv-nejših gradbenih tehnologij, bodo gradbene organizacije zago-tavljale funkcionalnejšo in bolj ekonomično izgradnjo stanovanj-skih objektov. 50 2. 10 20 20 1985 1987 3. 85 12 3 1986 1990 10 3.8 TURIZEM IN GOSTINSTVO Turizem kot gospodarska panoga ima v prostbru občine velike razvojne možnoti. Lega med zahodno in južno vpadnico, bogata območja rekreacije, izjemni klimatski pogoji, številni kulturno zgodovinski spomeniki, zaščita gorskih kmetij in usmerjena kme-tijska proizvodnja omogočajo razvoj različnih vrst turizma, od specifično mestnega do tipično podeželsko rekreativnega. Največji poudarek v naslednjem srednjeročnem obdobju bomo dali izletniškemu in počitniškemu turizmu. Pri tem bo pomembno vlogo odigralo osebno duio z odpiranjem novih gostinskih in prenočitvenih zmogljivosti ob turističnih poteh in kmetije odprtih vrat kot osnova bodočih počitniških kmetij. Nadaljnja pomembna naloga bo očuvati objekte in zagotoviti primerno ponudbo na zanimivih turističnih točkah Kureščku, Iškem Vintgarju, Rakitni, Polhovem Gradcu in Turjaku. Turistično ponudbo občine bomo povečali z načrtno prenovo Trnovega. K širjenju turistične miselnosti in urejanju okolja, ki je za turizem izjemnega pomena, bodo v veliki meri pripomogla obstoječa in na novo ustanovljena turistična društva. Razvoj gostinstva v naslednjem obdobju bo temeljil predvsem na izboljšanju kvalitete gostinskih storitev, na povečanju sedež-nih zmogljivosti pridobljenih z dograditvijo ter adaptacijo obsto-ječih objektov in gradnji novih prenočitvenih zmogljivosti. V razširitev in modernizacijo gostinskih objektov in gradnjo novih prenočitvenih objektov bodo usmerjene naslednje investi-cije: TABELA10: ¦ vOOOdin OZD s področja raziskovanja, ki se ukvarjajo s poizkusno proizvodnjo (Inštitut Jožef Stefan, Kemijski inštitut Boris Kidrič, Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko) bodo prenesle del poskusne proizvodnje v redno proizvodnjo obstoječih in novih OZD. Raziskovalno razvojna enota za robotizacijo pri Posebni razi-skovalni skupnosti za elektrokovinsko industrijo bo zagotovila skupen, usklajen in enoten pristop pri raziskavah, razvoju, proiz-vodnji, prometu in uporabi določenih vrst robotov, podsklopov za robote, robotiziranje proizvodnih linij in znanj s tega področja. Uporabniki in izvajalci bodo tudi združevali delo in sredstva v skladu z neposrednim interesom za delo na konkretnih razisko-valno-razvojnih nalogah in za naloge skupnega pomena na pro-jektu. Gospodarske in znanstveno-raziskovalne organizacije s področja Viča bodo proučile možnosti za vključitev v to enoto kot uporabniki ali kot izvajalci. Predrač. Tabela11: vOOOdin - vrednost Predračun. vrednost OZD Investicija Lokacija površina celotna lastna sred. - OZD investicija lokacija površina celotna last. sred. 1. Gostinsko povečanje gost. C.naRožnik - 40.000 30.000 1. InštitutJožef razvojno- Jamova 2.1(X ) 300.000 90.000 podjetjeVič kapacitet 18 Stefan raziskovalni preureditevobjekt.vEipprovai -gostinsko prenočit. lokal 50.000 35.000 2. Kemjjski inštitut Boris Kidrič laboratoriji raziskovalna oprema - 124.800 62.400 2. SOZD izgradnja hotela A obpodaljšku nadzidava- Hajdrihova - 200.000 100.000 Mercator-KITDO kategorije Kardeljeve c. adaptacija 19 Mercatorhoteli podstrešja 3. Inštitutza nadgradnja Teslova30 - 120.000 80.000 3. Petrol Ljubljana izgradnjamotela objužni elektron. in vakuumskotehniko obstoječe stavbe 4. Geaprojektkot adaptacijagradu 4. FAGG Inštitut za predprojekt Jamova2 74.560 24.560 nosilecconsultinga 5. SOZDGHTDO Bokalcevhotel izgradnja prenočit. Livada 75.000 geodezijo in foto. 5. Inštitutza prizidek k obstoječi Bogišičeva8 100.000 Daj-Oain kapacitet in celulozo in papir zgradbi parkirišč na Livadi • Tehničnastruktura Tehničnastruktura zgradba oprema ostalo Začetekl. Štev. delav. zgradba oprema ostalo Začetekl. Konecl. Število Število 1. 90 10 1.1.1986 dec.1986 40 delavcev ležlšč 2. 100 1.10.1986 1.12.1987 - 1. 62,5 25 70 25 70 30 2. 12,5 5 1986 1988 1986 1987 šenidoločeno 3 10 4 50 45 3. 40 4. 67 5. 100 45 10 60 33 1.10.1986 1.3.1986 1.1.1986 1986 1.3.1987 1.3.1987 1.12.1988 1990 30 1986 Večina znanstveno-raziskovalnih organizacij pa bo vlagala 4. 1U0 svoja sredstva za nakup nove raziskovalne opreme in v obnavlja- 5. 70 25 5 — _ 80 nje ter dopolnjevanje obstoječe opreme. Pri gradnji novih gostinskih zmogljivosti v organizaciji oseb-nega dela bomo pospeševali le take, ki bodo pomenile povečanje prenočitvenih in prehrambenih zmogljivosti v občini. 3.9. RA2ISKOVANJE V naslednjem srednjeročnem obdobju se bodo znanstveno-raziskovalne organizacije še nadalje razvijale in poglabljale sode-lovanje med seboj in z gospodarskimi ter visokošolskimi organi-zacijami. Z ustrezno kadrovsko politiko in z dodatnim izobraževanjem bodo znanstveno-raziskovalne organizacije povečale število razi-skovalnih oziroma strokovno tehničnih kadrov v raziskovalnih oziroma razvojnih oddelkih. Zagotavljali bomo večjo mobilnost raziskovalnih delavcev in njihovo sodelovanje pri uvajanju raziskovalnih dosežkov v nepo-sredno proizvodnjo. Organizacije združenega dela bodo pri razvoju svojih novih proizvodnih programov maksimalno angažirale svoje razvojne službe ter vlagale več sredstev v razvojno raziskovalno dejavnost. " Na vseh področjih je potrebno v večji meri vzpodbujati inova-tivno dejavnostt in tudi ustrezno nagrajevati inovatorje. 3.10. POSLOVNE, TEHNIČNE IN FINANČNE STORITVE Dejavnost finančnih, tehničnih in drugih poslovnih storitev bo imela v naslednjem obdobju intenzivno dinamiko razvoja s 4,6 odstotno povprečno letno stopnjo rasti in bo leta 1990 ustvarila 5,7 odstotka družbenega proizvoda občine. OZD s področja finančnih, tehničnih in drugih poslovnih storitev bodo z razvija-njem svojih proizvodnih programov in izvajanjem najsodobnejših tehnoloških rešitev omogočale industrijskim OZD hitrejši tehno-loški razvoj, preobrazbo in modernizacijo ter približanje razvi-temu svetu. Nosilec naloge bo IBE v sodelovanju z OZD, ki imajo možnosti za razvoj lastne tehnologije in prodajo le te na mednarodnem trgu (Plutal, Tovil, Avtomontaža TOZD TGN, IGO, IPKO). OZD, ki imajo tako razvito lastno tehnologijo, se bodo v sodelovanju z OZD s področja inženiringa intenzivno vključevale v mednarodno delitev dela in ekonomske odnose s tujino. V povečanje poslovnih prostorov in kadrov bo investiral le IBE z naslednjo investicijo: TABELA12: v 000 din Predračunska vrednost OZD investicija lokacija površina celotna lastna sred. IB elektroprojekt razširitev poslovnih prostorov Vič - 120.000 120.000 tehničnastruktura(v%) zgradba oprema nostaloi začetek 1. konec 1. številozaposlenih 80 20 ni planirano v5 letih 200 Organizacije združenega dela s področja celotnega gospodar-stva bodo uvajale v poslovanje informacijske sisteme. Pri uvaja-nju novih in posodabljanju obstoječih informacijskih sistemov bodo zagotavljale kompatibilnost sistemcv in medsebojno sode-lovanje strokovnjakov. S takim poslovanjem se bo zmanjšalo podvajanje zmogljivosti, kar bo pripomoglo k hitrejšemu, kvalitet-nejšemu, ažurnejšemu in učinkovitejšemu deiu in izvajannju informacijskih storitev. V informacijske sisteme bodo usmerjene naslednje investicije: TABELA13: predračunska vrednost OZD ¦ investicija lokacija površina celotna lastna sred. 1. RRC-računalni. storitve računalnikza periferno in progr. opremo ov računalniški sistem Koprskaul. - 2.DO Mehanografski center 3. tlirija Vedrog računalnik DSSS 4.Tobačnatovarna investic. v opremo Tobačna5 Lj. DSSS Tržaška 32 - 400.000 245.000 700.000 400.000 120 70 11.000 11.000 Tehnjčnastmktura zgradba oprema ostalo začetek I. konec I. število zaposlenih 1. 2. 3. 4. 100 90 10 80 100 10 10 1986 1.5.1986 1.6.1985 1.1.1986 1990 1.9.1988 1.6.1986 31.12.1990 12 15 5 4. SOCIALNI RAZVOJ . , . .4.1. Socialno varstvo Samoupravne interesne skupnosti na področju zaposlovanja, otroškega varstva, socialnega skrbstva, stanovanjskega gospo-darstva, pokojninsko-invalidskega zavarovanja ter druge samou-pravne interesne skupnosti, ki tudi deloma uresničujejo socialno-varstvene pravice, bodo v srednjeročnem obdobju 1986/1990 še naprej zagotavljale dogovorjen in usklajen razvoj socialnega var-stva v občini in mestu, razvoj in krepitev delegatskega sistema ter uveljavljanje samoupravnih odnosov na vseh ravneh delovanja, s tem, da bo občinska skupnost socialnega varstva še naprej uve-Ijavljala uresničevanje samoupravno dogovorjene socialne poli-tike v občini za doseganje najustreznejše socialne varnosti delov-nih Ijudi in občanov. Hkrati s temm pa bo tudi utrjevala svojo vlogo četrtega zbora napram skupnostim ustanoviteljic. Za doseganje tako zastavljenih ciljev bo občinska skupnost socialnega varstva: - vztrajala pri uveljavljanju take socialne politike v občini, da bo osnovno merilo za zadovoljevanje osebnih inn skupnih potreb delo in delovni uspehi vsakega posameznnika. - podpirala ustanavljanje in razvoj mreže invalidskih delavnic in to rehabilitacijskih delavnic za omogočanje dela Ijudem, ki jih ni moč vključevati v redno zaposlitev pod normalnimi delovnimi pogoji, - podpirala zagotavljanje socialne varnosti vsem kategorijam upokojencev na osnovi sprotnega usklajevanja vseh vrst pokoj-nin z rastjo življenjskih stroškov in urejanja stanovanjskih vpra-šanj upokojencev, - spremljala in skrbela za dosledno izvajanje določil samou-pravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic na vseh področjih na podlagi enotne skupne evidence prejemni-kov socialnovarstvenih pomoči v okviru mesta Ljubljana, - podpirala tako organiziranost strokovnih služb, ki bodo celovito obvladovala strokovno delo s področja socialnega var-stva ter usklajeno in ažurno izvajale dogovorjene naloge s tega področja. Občinska skupnost socialnega varstva se bo skupaj z ostalimi Ijubljanskimi skupnostmi socialnega varstva angažirala pri uredi-tvi statusa Mladinskega doma »Malči Belič« in s tem za razrešitev problema domovanja otrok, za katere ne skrbijo starši in niso v rejeniških družinah. 4.2. Zaposlovanje Občinska skupnost za zaposlovanje bo v obdobju 1986-1990 uresničila svojo vlogo pri zagotavljanju socialne varnosti delav-cev in delovnih Ijudi s strokovno pomočjo pri uresničevanju pravice do dela, z zagotavljanjem pravice do socialne varnosti v primeru brezposelnosti, z usmerjanjem v izobraževanje in v delo ter nudenjem strokovne pomoči OZD in drugim pri uresničevanju njihovih zaposlovalskih potreb in interesov. S tem v zvezi bo skupnost, predvsem na osnovi dela delavcev svoje strokovne službe, izvajala in uresničevala naslednje naloge: - ugotavljala in zadovoljevala povprečno 3800 potreb po delavcih letno, posredovala delo ter nudila strokovno pomoč pri zaposlovanju brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve, - z intenzivnejšim sodelovanjem s kadrovskimi službami OZD v naši občini in v drugih občinah, s kvalitetnejšimi postopki prekvalifikacij nezaposlenih delavcev v zaposlitev skrbela, da bo obseg nezaposlenosti v občini čim manjši in da bodo vsi občani, ki to žele in so pripravljeni sprejeti tudi drugo delo, dobili zapo-slitev, - zagotavljala skladno z zakonom in splošnimi akti skupnosti povprečno 100 upravičencem letno denarno nadomestilo in poprečno 45 upravičencem letno denarno pomoč v času nezapo-slenosti, - skrbela za ustrezno strokovno usposabljanje za povprečno 23 invalidnih oseb letno ter da se bo povprečno 40 invalidnih oseb letno zaposlilo v OZD, -• vzpodbujala OZD k ustreznemu kadrovskemu štipendiranju. Učencem in študentom, ki še nimajo štipenditorja, pa zagotav-Ijala povprečno letno 310 štipendij iz združenih sredstev in pred-vidoma 75 štipendistom razlike h kadrovskim štipenidjam, - sodelovala pri organiziranju in usklajevanju usmerjanja v izobraževanju v vzgojnoizobraževalnem sistemu in v OZD. - izvajala poklicno informiranje in svetovanje, - vzdrževala stike in obveščala delavce, ki jih bo letno pov-prečno 630 na začasnem delu v tujini ter sodelovala pri delovnem angažiranju v domovini ob njihovem vračanju. 4.3. Otroško varstvo Na področju otroškega varstva bomo usmerili razvoj v postopno večanje vključevanja otrok v vzgojnovarstveni program z izenačevanjem standarda z drugimi občinami v Ljubljani. Do konca srednjeročnega obdobja bomo vključili v organizirano vzgojo in varstvo 4390 otrok. Nadalje bomo zagotavljali možnost za varstvo materinstva, otroka in družine za nemoten vsestranski razvoj varstva in vzgoje predšolskih otrok ter za socialno varnost otrok. Posebno pozor-nost bomo namenili zboljšanju kakovosti in vsebine predšolskih programov in odprtost VVO. Plan skupnosti otroškega varstva občine obsega program vzgojnovarstvene dejavnosti ter program skupnih nalog. Uresni-čeval pa se bo z izvajanjem naslednjih programov: - Program priprave otrok na vstop v osnovno šolo se bo izvajal na dva načina. Otroci, ki so vključeni v dnevno vzgojo in varstvo v vzgojnovarstveno organizacijo, bodo imeli pred vsto-pom v osnovno šolo 525 ur celotnega programa, za otroke, ki v W0 niso vključeni, pa se bo od leta 1986 dalje povečal ta program od 180 do 300 ur, nato pa postopno do konca srednje-ročnega obdobja na 525 ur. Tako bodo otroci, ki niso vključeni v dnevno varstvo in vzgojo v WO, vsaj kar zadeva program pri-prave pred vstopom v osnovno šolo, naposled izenačeni z otroki, ki to varstvo uživajo. Predvidevamo, da bo to obliko vzgoje v občini vključeno v tem srednjeročnem obdobju 359 otrok. Postopno bomo razširili tudi izvajanje programa za otroke v starosti 3-5 let, ki niso vključeni v dnevno vzgojo in varstvo v WO. Izvajanje se bo postopno razširilo bd 80 do 250 ur. Poleg obstoječih bomo izvajali nove vzgojne programe. Posebno skrb bomo z odpiranjem novih oddelkov v tem obodbju namenili otrokom z rriotnjami v telesnem in duševnem razvoju. - Na ravni mesta bomo izvajali dogovorjene naloge, ki zaje-majo: združevanje sredstev za štipendiranje dijakinj na srednji vzgojiteljski šoli, sofinanciranje izobraževanja varuhinj v šoli za varuhinje, financiranje vzgojiteljic pripravnic in finaciranje sveto-vanja in analiz prehranjevanja programa, po potrebi pa tudi nekatere raziskovalne naloge. - V tem obdobju bomo dorekli tudi financiranje mejnih dejav-nosti. Preko dogovorjenega programa v občinski SOV bomo omogočali sofinanciranje letovanja in zimovanja otrok ter druge prireditve, ki imajo pomen za doraščajočo mladino. Pri tem si bomo prizadevali, da se bo tudi na tem področju načrtoval in izvajal usklajen program vzgoje in varstva. Z drugimi organizacijami in skupnostmi bomo sodelovali pri opremljanju otroških igrišč v KS. Obseg dogovorjenih nalog v občini se bo določil v skladu s sprejetimi programi KS, OZD, drugih organizacij in skupnosti z letnimi programi SOV. V skladu z določili samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic bomo zagotavljali otrokom na območju občine družbene pomoči. Do družbene pomoči bodo upravičeni vsi otroci, ki živiio ali spadajo v družino, v kateri stvami dohodek na družinskega člana ne dosega dogovorjene ravni socialne varnosti. Dodeljevale pa se bodo predvsem v funkcionalni obliki. Dogovorili se bomo za ureditev vprašanja kroga upravičencev do porodniškega dopusta, sprotne valorizacije nadomestil oseb-nega dohodka in trajanje porodniškega dopusta. Nove vzgojnovarstvene zmogljivosti v obdobju 1986-1990: 1. V letih 1986 in 1987 bo končana gradnja še zadnjih objektov iz samoprispevka III: WE Brdo (zamik iz 1985. leta) 80 mest .WELavrica(zamikiz1985. leta) 80mest WE Viško polje 120 mest SKUPAJ 280 mest 2. Če bodo zagotovljena sredstva, bomo v tem obdobju zgra-dili naslednje vzgojnovarstvene objekte: v soseskah a)Jurčkovapot RS-1.2 120mest b) KS Rakova jelša (Murgle, Trnovo) 100mest SKUPAJ 220mest W objekt v soseski RS-1, 2 bomo gradili, v kolikor bo gradnja soseske tekla po planu in bodo sosednje kapacitete WO polne. Dokumentacijo pa bomo pripravili za gradnjo: WO v RS-4 llovica - s kapaciteto 120 mest, WO v RS-5 Lavrica - s kapaciteto 80 mest. Z združenimi sredstvi SIS, OZO. prispevki občanov bomo za potrebe letovanja otrok redno vzdrževali, obnavljali in razširjali Mladinsko letovišče Pacug. x = Investicije pod tč. 2 so nedorečene, glede na to v gradivu ni omenjen procent vključitve otrok v WO, kar pomeni predmet usklajevanja na ravni mesta. 4.4. Socialno skrbstvo . Na področju socialnega skrbstva bomo dopolnjevali socialno politiko na vseh nivojih. Izvajali bomo materialne in nematerialne socialnoskrbstvene pomoči. Postopno bomo spreminjali doseda-nje oblike in metode dela s težnjo po preventivnem delovanju ter širjenju teamskega. grupnega in skupnostnega dela. Za uvajanje vsebinsko bogatejših oblik in metod dela pa bodo izvajalske organizacije strokovno izpopolnjevale in izobraževale delavce ter zaposlovale nove profile strokovnjakov. Pri zagotavljanju socialne vamosti občanom bomo uresniče-vali samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, pri čemer bomo nivo socialne varnosti, ki je nekoliko višji od republiškega povprečja. Dejavnost socialnega skrbstva bomo izvajali: Na področju varstva otrok in družine bomo izvajali in razvijali oblike predzakonskega in zakonskega svetovanja z namenom omogočiti družini normalno funkcioniranje in otrokom v njej zagotoviti čim boljše pogoje za njihov vsestranski razvoj. Pri varstvu duševno in telesno prizadetih otrok in mladostnikov se bomo trudili, da se bodo taki otroci čimprej odkrivali in usmerjali v ustrezno organizacijo za usposabljanje in jim s tem omogočali pravočasno habilitacijo. Na območju občine bomo pridobivali nove oz. ustreznejše rejniške družine v primerih, ko se starši odpovedo otrokom, bomo poiskali ustrezne posvojitelje. Pri otrocih, ki jih je potrebno namestiti v mladinski dom, vzgojni zavod ali organizacijo za usposabljanje, bomo skušali čim prej sanirati vzrok za namestitev otroka v zavod, predvsem tedaj, če le-ta izhaja iz neurejenih družinskih odnosov. Še nadalje bomo izvajali skrbništvo za mladoletne osebe s pridobivanjem najprimernejših skrbnikov in nudenjem pomočt pri izvajanju prevzete obveznosti. Pri delu z mladoletnimi storilci prekrškov in kaznivih dejanj bomo poleg dosedaj uveljavljenega kurativnega dela uvajali vse več preventivnega dela tudi s pomočjo prostovoljnih delavcev. Na področju varstva odraslih oseb bomo za ostarele, osamljene in bolne osebe še nadalje razvijali domsko varstvo. Obstoječih kapacitet ne bomo širili. Dogradili bomo merila in kriterije finan-ciranja izvajanja dejavnosti domov za starejše občane tako, da bo upoštevana dejanska struktura uporabnikov teh storitev. Vsem ostalim ostarelim osebam, bolnim in invalidom, ki živijo v svojem okolju, pa bomo nudili ustrezno socialno pomoč sami ali v sodelovanju s tistimi organizacijami in društvi, ki imajo v svojem programu tudi skrb za bolne, invalide in starostnike. Še naprej bomo izvajali kurativno in preventivno dejavnost z neprilagojenimi odraslimi osebami, predvsem alkoholiki in njiho-vimi družinami, izvajali varstveni nadzor nad pogojno obsojenimi osebami, strokovno delali z obstoječimi osebami in njihovimi družinami, razvijali teamske oblike nudenja postpenalnih po-moči. Tudi pri izvajanju skrbništva za odrasle bomo vso skrb posvetili izbiri najprimemejših skrbnikov in jim nudili strokovno pomoč pri njihovem delu. Plan koristnikov socialnovarstvenih pravic v obdobju 1986-1990: ' Število koristnikov 1986 1987 1988 1989 1990 1. Edini vir 58 58 57 57 57 2. Dopolnilni vir 454 478 502 532 562 3. Ostale DDP 1010 1054 1096 1126 1144 4. Splošni soc. zavodi 302 304 306 306 306 5. Posebni soc. zavodi 73 83 83 83 83 6. Vzgojni zavodi 58 59 59 60 60 7. Zavodi za usposabljanje 119 121 123 125 127 8. Nega v drugi družini 13 13 13 13 13 9. Rejnine 88 91 94 96 96 V srednjeročnem obdobju bomo izvedli naslednje investicije:* - nadaljevanje adaptacije Ooma na Bokalcah III. faza, zaklju-ček del 1986. leta, vir financiranja Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, - izgradnja Mladinskega doma Malči Belič: predvidena vred-nost 300 milijonov din, vir financiranja Sklad za izgradnjo štu-dentskih in dijaških domov, - adaptacija stavbe Centra za socialno delo. - nadzidek stavbe. * = Investicije še niso usklaje.«e s finaninimi moznostmi. 4.5. Osnovno šolstvo V osnovnem šolstvu bomo še naprej ohranili doseženi količnik izmene pouka, število oddelkov celodnevne šole pa bomo pove-čevali v skladu z materialnimi možnostmi. V tem okviru bomo zagotovili prehod na celodnevno šolo OŠ Marjan Novak-Jovo Vič. Povečali bomo število oddelkov podaljšanega bivanja predvsem na najbolj deficitarnih območjih občine kot so: Trnovo, Malči Belič, Vrhovci, Brdo in Rudnik. Podatki o številu učencev in učnih oddelkov: Leto Število učencev Štev. učnih oddelkov 1986 8.284 322 1987 8.369 326 1988 8.454 330 1989 8.529 333 1990 8.587 335 V srednjeročnem obdobju, ki je pred nami, bomo zagotavljali uveljavitev programa življenja in dela osnovne šole v vseh razre-dih. S tem bomo vsem učencem zagotavljali pogoje za razvoj individualnih interesov in sposobnosti. Izvajalske organizacije bodo skrbele za čim kvalitetnejše izvajanje dopolnilnega in dodatnega pouka. V mejah možnosti bomo skušali tudi zagotavljati pogoje za uresničevanje razširjenega dela predmetnika in s tem izvajanje pouka fakultativnih predmetov in interesnih dejavnosti. V občinah se bomo dogovorili o obsegu dodatnega programa v občinskih izobražsvalnih skupnostih, kjer bomo dali prednost zagotovitvi pogojev za izvedbo programa življenja in dela osnovne šole (regresiranje učbenikov in prehrane, šolo v naravi, dejavnost glasbenih šol, najpotrebnejša vlaganja v šolski prostor in opremo). Permanentno in načrtno bomo skrbeli za izpopolnjevanje in usposabljanje pedagoškega kadra ter s tem skrbeli za čim večjo kvaliteto vzgojhoizobraževalnega dela v osnovnih šolah. Ena od osnovnih nalog bo dopolnitev oz. sprememba kriterijev in meril financiranja izvajalskih organizacij ter izvajanje kontrole kvalitete dela. Iz sredstev samoprispevka III bomo dokončali osnovno šolo Kolezija s 16 oddelki. V kolikor bodo zagotovljena sredstva za nove investicije, bomo dogradili naslednje osnovne šole: OŠ Marjan Novak-Jovo (stari objekt), OŠ I. bataljona Dolomitskega odreda Horjul, OŠ Dolomitskega odreda Polhov Gradec in OŠ Primož Trubar Velike Lašče. Poleg tega bomo še odkupili zemljišče in opremili igrišča pri OŠ Franc Leskošek-Luka. Dokumentacijo pa bomo pripravili za novogradnjo osnovnih šol v KS Barje in KS Rožna dolina. x = investicije bodo usklajene do izdelave predloga družbenega plana. 4.6. Usmerjeno izobraževanje V srednjem usmerjenem izobraževanju je v tem srednjeročnem obdobju treba doseči mrežo šol, da bomo s tem zagotovili raci-onalno organizacijo dela na šolah, kvaliteto izvajanja vzgojno-izobraževalnih storitev in tudi ekonomsko stabilnost šol. V posebnih izobraževalnih skupnostih bomo oblikovali ustreznejše standarde, normative in merila za vrednotenje vzgojnoizobraže-valnih programov, da bodo bolj realno upoštevane specifičnosti in pogoji dela. 2 usmerjanjem in preusmerjanjem učencev bomo zagotavljali usklajevanje s potrebami združenega dela. Za izvedbo navedenih nalog in zagotovitev pouka v*l,5 izmeni bomo morali izvesti naslednje investicije: - adaptacija in dograditev prizidka kompleksa srednjih šol na Aškerčevi, - adaptacija, prizidek in izboljšanje opremljenosti Srednje šole za računalništvo. V kolikor bo dogovorjeno, da bo lokacija Srednje agroživilske šole na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, bomo med investi-cije vnesli tudi novogradnjo te šole. Za zagotovitev ustreznih prostorskih pogojev za izvajanje usmerjenega izobraževanja v višjem in visokem šolstvu bomo v občini izvedli naslednje investicije: - novogradnja VDO Biologija na lokaciji Večna pot - Glinš-čica, + - nadzidava VTOZD Gradbeništvo in geodezija, Jamova 2, - dozidava FNT montanistika - metalurškt odsek na lokaciji Vič, - nadzidava VTOZD Tekstilna tehnologija, Snežniška 5. 4.7. Zdravstvo Na področju zdravstvenega varstva bomo zagotavljali v prete-klem srednjeročnem obdobju doseženo raven zdravstvenega var-stva vsega prebivalstva. Občani si bomo zagotavljali v zdravstvenih skupnostih zdrav-stvene storitve v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravlje^ njem in rehabilitacijo bolezni in poškodb izven dela, zdravila, ortopedske in druge pripomočke, nujne reševalne prevoze in zdravstveno-vzgojno in prosvetno dejavnost. Preventivne zdrav-stvene storitve v zvezi z zdravstvenim varstvom pri delu in zdrav* stvenim varstvom delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo, zdravstvene storitve v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poškodb pri delu in poklicnih bolezni, si bomo zagotavljali delavci v organizacijah združenega dela oziroma drugi Ijudje sami, v zdravstveni skupnosti pa le ob izpolnjevanju solidarnostnih kriterijev. Socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom (nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, pogrebnine, posmrtnine, potni stroški pri uveljav-Ijanju zdravstvenega varstva) si bomo delavci zagotavljali v svojih organizacijah združenega dela oziroma drugi delovni Ijudje sami z uresničevanjem solidarnosti na podlagi dogovorjenih meril pa tudi v organizaciji združenega dela in v zdravstveni skupnosti. V prihodnjem srednjeročnem obdobju bomo dajali prednost nalogam in ukrepom za širitev dispanzerskih in preventivnih metod dela, zagotovitev optimalnega obsega dejavnosti in orga-nizacije zdravstvenega varstva delavcev pri delu in v zvezi z delom, zagotovitev ustreznega higiensko-epidemiološkega var-stva za zaščito pred nalezljivimi boleznimi in povečanje samozaš-čitne dejavnosti občanov (zdravstvena prosveta in vzgoja, aktiv-nejši odnos do zdravja, medsebojna pomoč občanov in podobno) ter boljše obvladovanje najvažnejših oblik in najbolj razširjenih zdravstvenih problemov (obolenja srca in ožilja, rak, poškodbe mimo dela, zobna gniloba itd.). Zdravstvene organizacije bodo z boljšo organizacijo dela zmanjševale čakalne dobe še zlasti v zobozdravstvenih in speci-alističnih dejavnostih ter zagotovile razširitev dejavnosti zdravlje-nja in medicinske nege na domu. Delež participacije uporabnikov v celotni ceni zdravstvene sto-ritve bo ostal na ravni, ki smo jo dosegli v srednjeročnem obdobju 1981-1985. V zdravstvenih organizacijah osnovnega zdravstvenega varstva bo ostalo število zaposlenih na doseženi ravni oziroma se bo povečala stopnja rastl zaposlovanja le s stopnjo rasti prebival-stva. Prednostno pa bomo z boljšo organizacijo dela, ustrezno razporeditvijo kadra ter izmenskim delom zagotavljall približeva-nje zdravstvenih storitev kraju bivanja. Za potrebe zdravstva bomo na področju občine izvajali nasled-nje investicije: - dokončanje gradnje in oprema zdravstvene postaje Škof-Ijica - iz sredstev samoprispevka III, - dokončanje prenove zdravstvene enote Rudnik (zobozdrav-stveno varstvo odraslih in otrok in fizioterapija) - iz sredstev zdravstvenega doma in zdravstvene skupnosti, - odkup in prenovaobjektazdravstvene postaje v Podpeči ter adaptacija in oprema zdravstvene postaje Ig, - prostorska preureditev in oprema prostorov lekarne na Rud-niku, - dokončanje adaptacije MKZ Rakitna - iz sredstev samopri-spevka III. 4.8. Kultura • Ob upoštevanju dosežene stopnje kulturnega razvoja in načr-tovanih možnosti gospodarskega razvoja se bo obseg programov in storitev, za katere bomo zagotavljali sredstva v svobodni menjavi dela v kulturni skupnosti, gibal v teh okvirih: + = investicije bodo usklajeiie do izdelave predloga družbenega plana. Razvijali in krepili bomo Ijubiteljsko dejavnost ter spodbujali nadaljnjo kvalitetno rast programov. Zagotavljali bomo redno delovanje kulturnoumetniških društev v sedanjem obsegu, pod-pirali pa bomo tudi razvijanje novih dejavnosti v društvih. Selek-tivno bomo financirali posamezna področja ter uveljavljali v večji meri neposredno menjavo dela. Občinska Zveza kulturnih organizacij bo tudi v tem obdobju organizacijsko povezovala, programsko usmerjala in strokovno podpirala vsa kulturno-umetniška prizadevanja v občini. Priprav-Ijala bo predstavitev dosežkov umetniških skupin na različnih področjih. Nudila vsestransko pomoč društvom in skupinam ter drugim organiziranim oblikam kulturnega delovanja in se zavze-mala, da bodo krajevne skupnosti in organizacije združenega dela vključevale kulturo v svoje razvojne programe ter obveščala javnost o kulturnem življenju v občini preko sredstev javnega obveščanja. * Na področju knjižničarstva bomo postopno povečevali knjižno zalogo, razširili mrežo splošnoizobraževalnih knjižnic, posodobili in racionalizirali poslovanje ter zagotavljali prostorski in kadrov-ski razvoj. Odprli bomo nova izposojevališča v KS Trnovo Kole-zija, Stane Sever, Rožna dolina. Ob koncu srednjeročnega obdobja bodo vse splošnoizobraže-valne knjižnice, vštevši dejavnost potujoče knjižnice, dosegle naslednje standarde in jiormative: - zagotovitev najmanj 2 knjig na prebivalca temeljne knjižne zaloge, - knjižni prirast 1 knjige na 10 prebivalcev letno, - izposojo 2-3 knjig na prebivalca letno, - vključitev 18% prebivalcev v članstvo knjižnic. V tem obdobju bomo v večjih prostorih in z višjim številom kadra začeli z načrtnim in poglobljenim delom s knjižničnimi potrebami mladine. Vsem šolskim kulturnim društvom bo občinska kulturna skup-nost zagotavljala redno delovanje s sofinanciranjem nabave potrebne opreme in z omogočanjem strokovnega izpopolnjeva-nja njihovih mentorjev. Umetniškim skupinam in društvom pa bo omogočala uveljavitev na prireditvah Naša beseda in vsakoletnih občinskih srečanjih. S ciljem približevanja kulture delovnim Ijudem in občanom bo kulturna skupnost s sofinanciranjem omogočala prireditve v okviru kulturne akcije, kjer bo izkazan interes in organizacijska pripravljenost tako v krajevnih skupnostih, v organizacijah zdru-ženega dela, v šolah in vzgojnovarstvenih organizacijah. Iz sredstev za investicije pri Ljubljanski kulturni skupnosti bo Občinska kultuma skupnost uredila: + - KS Rožna dolina - knjižno izposojevališče, - KS Trnovo-Kolezija - knjižno izposojevališče, - KS Stane Sever - knjižno izposojevališče, - novogradnja knjižnice Prežihov Voranc, - Kultumi center Trnovo. Iz sredstev za investicijsko vzdrževanje pri Ljubljanski kulturni skupnosti bo občinska kulturna skupnost v mejah materialnih možnosti in v kolikor bodo krajevne skupnosti pripravljene vložiti vsaj delež, zagotovila sredstva za adaptacijo, obnovo in posodo-bitev prostorov za kulturo v naslednjih krajevnih skupnostih:+ 1. Prostori za kulturo v KS, katerih ureditev se podaljšuje iz obdobja 1980-1985: KS Horjul, KS Polhov Gradec, KS Vnanje gorice, KS Podpeč, KS Preserje, KS Barje, KS Dobrova in KS Šentjošt. 2. Prostori za kulturo v KS na novo pripravljeni za program 1986-1990: KS Pijava gorica, KS Horjul, KS Kozarje, KS Rudnik, KS Kole-zija, KS Velike Lašče, KS Golo - Zapotok, KS Brezovica, KS Ig, KS Malči Belič, KS Trnovo in KS Turjak. Poleg tega bodo v okviru razpoložljivih sredstev potekala pri-pravljalna dela za gradnjo naslednjih objektov: + - Muzej Ljudske revolucije, - Arhitekturni mužej. Posebno skrb bomo v tem obdobju namenili varstvu naravne in kulturne dediščine. Pri tem bomo razglašali in vlagati sredstva v spomenike, ki so širšega pomena za družbenopolitično skup-nost. Prednostno bomo:+ a) nadaljevali že začete aktivnosti na gradu Turjak, Ahacu nad Turjakdm, Dvoru, Polhograjski graščini, Zgončah, Visokem nad Kureščkom, Temkovem mlinu na Rašici, Emonski zid na Mirju, Koreno nad Horjulom. b) izvajali nove akcije: grad Bokalce, paviljon ob Cesti dveh cesarjev, Rakova jelša, Strahomer, Plečnikova piramida v Emon-skem zidu. c) sanirali, rekonstruirali in obnovili spomenike NOV, Ijudske revolucije in delavskega gibanja: spomenik v Kozlarjevi gošči, Partizanska bolnišnica Krvavice nad Iškim Vintgarjem, Mencin-gerjeva 29 (bunker), Spomenik padlim v NOV Riharjeva ulica, Vidmarjeva vila, rekonstrukcija bunkerja Hrastenice. 4. 9. Telesna kultura Na področju prioritetnega vrhunskega športa, tudi v bodoče ne bo možnosti, da bi z zbranimi sredstvi iz svobodne menjave dela spodbujali in omogočili vrhunske dosežke v vseh športnih pano-gah. Zato se bomo dogovorili le z nekaj športnih panog, ki jih bomo izbrali po merilih, sprejetih v Zasnovi razvoja vrhunskega športa v Ljubljani. Taka prednost naj bi veljala najmanj za obdobje enega srednjeročnega programa. Predvsem pa bomo podpirali v kolektivnih panogah: nogomet, košarko, odbojko, rokomet moški, ter v individualnih panogah: namizni tenis, kajak kanu, gimnastiko moški, plavanje in smučarske teke. Prizadevali si bomo, da dosežejo panoge sledeče rezultate: nogomet - uvrstitev v slovensko ligo, košarka - uvrstitev v mladinsko slovensko ligo, odbojka ženske - uvrstitev v drugo zvezno ligo, rokomet - - zadržati iste rezutate v slovenski ligi, namizni tenis - osvojitev naslova državnega prvaka, kajak kanu - eno izmed kolajn na svetovnem prvenstvu, gimnastika - povečati kvalitetni vrh in vključitev v medna- moški rodni prostor tekmovanj, plavanja - obdržati vodilno vlogo v jugoslovanskem pla- vanju ter uvrstitev enega tekmovalca na evrop- sko prvenstvo, smučarski teki - uvrstitev v vrh jugoslovanskega smučarskega teka ter uvrstitev enega tekmovalca v mladinsko državno reprezentanco. Še nadalje bomo podpirali in razvijali širjenje organizirane rekre-acijske dejavnosti predvsem s tem, da bomo ustanavljali nova društva. Tako predvidevamo, da bo leta 1990 vključenih v 65 društev 12.500 prebivalcev. Preko akcij bomo do leta 1990 vklju-čili 27.560 prebivalcev. V procesu vzgoje in izobraževanja bomo izboljšali programe v športni znački I., II. in III. V vzgoji bomo zagotovili slehernemu otroku možnost naučiti se plovnosti in pa osnove smučanja. V izobraževanju bodmo v drugih razredih izvedli testiranje — preverjanje znanja plavanja tako, da se bodo v tretjem razredu otroci po posebnih programih naučili plavanja. V programih tekmovanj bomo poizkusili uveljaviti le tiste pro-grame, ki šo podlaga za razvijanje prioritetnih športov v občini. S pomočjo šolskega centra za vzgojo in izobraževanje pri FTK bomo izšolali strokovne kadre, tako da bo v vsakem društvu deloval vsaj eden telesnokulturni strokovnjak. Za potrebe vrhunskega športa bomo zagotovili izpopolnjevanje tako profesionalnih kot amaterskih kadrov. Za izboljšanje progra-mov množilnosti kot tudi vrhunskega športa bomo na ŠP Svobodi zaposlili organizatorja rekreacije in trenerja nogometa. Na področju investicij v telesnokulturne objekte bomo z delom delovnih Ijudi in občanov ter sofinanciranjem SITKS obnovili ali zgradili sledeče telesnokulturne objekte: ŠRC SVOBODA obnovitev igrišč in garderob, izgradnja atlet- ske steze in teniškega igrišča ttr večnamen- sko ploščad, ŠRC MESARICA obnovitev garderob in skladišč, ureditev obale, izgradnjo večnamenskih ploščladi in teniška igrišča, PARTIZAN TRNOVOobnovitev centralne kurjave, izgTadnja pri- zidka, PARTIZAN VIČ obnovitev strehe, večnamenska ploščad ter izgradnja prizidka. x = Investicije še niso usklajene na ravni mesta. Investicije v ureditev telesnokulturnih površin pa bomo skupaj s krajani financirali v naslednjih krajevnih skupnostih: Brezovica, Dobrova, Brdo, Golo-Zapotok, Kolezija, Krim, Lavrica, Murgle, Peruzzi, Preserje, Rakova jelša, Rudnik, Stane Sever, Tomišelj, Velike Lašče, Vnanje Gorice, Zeleni log, Ig, Rakitna, Notranje Gorice, Malči Belič, Horjul, Trnovo, Polhov Gradec, Barje. Pred-nostno bomo gradili večnamenske ploščadi in rekreacijske povr-šine. "Investicije bodo do predloga plana usklajene z materialnimi možnostmi razvoja. 4.10. Raziskovalna skupnost Raziskovanje je v svoji vsebini, aktivnosti, predvsem pa z rezul-tati integrirano v vsa področja delovanja in planiranja razvoja družbe kot celote, narodnega gospodarstva oz. vseh njegovih delov. Zato je tudi raziskovalna dejavnost kot ena nepogrešljivih podlag za planiranje razvoja, v realizaciji pa porok uresničevanja oz. doseganja razvojnih ciljev, v razvojnih načrtih vključena v tem predlogu v posamezna poglavja gospodarskega razvoja. ORS usklajuje, povezuje in pospešuje to dejavnost. Poleg nalog, že vključenih v posamezna področja srednjeročnega načrta bo ORS usmerila svoje naloge še v naslednja specifična področja: - koordinacija programov raziskovanja in posredne menjave dela ter sporazumevanje o izvajanju raziskovalnih programov, - ocenjevanje raziskovalnih pobud in interesov glede na druž-bene potrebe, - pospeševanje inovacijske dejavnosti in spremljava doseže-nih rezultatov, - popularizacija raziskovalne dejavnosti v vsem področju združenega dela in še posebej med mladino. Nadaljevali bomo priprave za novogradnjo Centralne tehnične knjižnice UEK Ljubljana na lokaciji za kinom Vič. 5. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOUA 5. 0. USMERITVE IN KONKRETNE NALOGE Varstvo okolja Za učinkovitoi varovanje okolja bomo ob urbanističnem načrto-vanju upoštevali zlasti: - izboljšali bomo kakovost voda najmanj za I. kakovostni razred, - sanirali bdmo I. in II. varstvene pasove vodnih virov osred-njega vodovoda, - z ustrezno razmestitvijo objektov bo omogočena manjša uporaba energije in izkoriščanje novejših energetskih virov (sončna energija, bioplin, ev. hladilne vode...) - ob urbanističnem načrtovanju bomo upoštevali dane pro-storske pogoje (reliefni, klimatološki, metereološki...) - zmanjšali bomo količine odpadkov z zbiranjem in predelavo odpadnih surovin, - zaostrili bomo odgovornost za skrbno ravnanje s škodljivimi strupenimi in nevarnimi odpadki in za njihovo odstranjevanje, - sanirali bomo kamnolome, sanitame deponije, divja odlaga- lišča. ; I Urejanje prostora - Novogradnje bomo usmerili na še nezapolnjene stanovanj-ske, proizvodne in ostale cone, - družbeno usmerjena stanovanjska gradnja je predvidena v komunalno opremljenih območjih in v še začetih soseskah, - ob izgradnji stanovanjskih sosesk bodo zagotovljene loka-cije spremljajočih in družbenih objektov, ustrezne zelene, športne in rekreacijske površine, - individualno stanovanjsko gradnjo bomo usmerili v organi-zirano zadružno gradnjo in s tem zagotovili racionalno izrabo prostora, kvalitetnejše urbanistične in arhitektonske rešitve s sočasnim racionalnejšim komunalnim opremljanjem zemljišč, - individualno stanovanjsko gradnjo bomo usmerili predvsem v zgostitev gradnje in zapolnitve vrzeli v obstoječih naseljih, kar naj zagotavlja izkoristek že zgrajene infrastrukture, oziroma izboljšanje in ureditev kotnunalno sanitarnega standarda v obsto-ječih naseljih, - skladnejši razvoj mestnega in izvenmestnega prostora bomo dosegali z usmeritvijo novih proizvodnih programov pred-vsem na južno obrobje Ljubljane in v lokalna središča izvenmest- nih območij, - razvoj gradnje za raziskovalno in izobraževalno dejavnost, telesno kulturo in zdravstvo, bomo nadaljevali predvsem v dose-daj že opredeljenih območjih, - za razvoj poslovnih in trgovskih dejavnosti bomo poleg že opredeljenih površin predvideli nove v bližini uporabnikov. Za uresničitev teh usmeritev je prednostna naloga pravočasna priprava in sprejem prostorskih izvedbenih aktov v skladu s sprejeto zakonodajo in z upoštevanjem usmeritev tega plana ter elementov obveznih izhodišč dolgoročnega plana. Za območja z vsebinsko in oblikovno zahtevnejšimi posegi bomo zagotavljali z javnimi natečaji kakovostne prostorske, tehnične in ekološke rešitve. 5.0.1. Plan razvoja Določitev območij namenske rabe v skladu z usmeritvami dol-goročnega plana za obdobje 1986-2000 z dogovorom o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990. Realizacija lokacij po dosedaj znanih investicijah je prikazana v karti namenske rabe površin v karti v merilu 1:25000 oziroma v merilu 1:10000. Z dogovorom o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 začrtani posegi v prostor so upoštevani in načrtovani v območjih, katerih urejanje je predvi-deno z naslednjimi prostorskimi izvedbenimi akti. A. Prostorski izvedbeni načrti 1. Zazidalni načrti RS1-2del Rudnik • RS 4 llovica (RS 5 Lavrica) RS102del London (ob krajevni skupnosti) RS110 del Lavrica (obrobje otoka) VS 3 del ob Tržaški cesti (med Tržaško in Jamovo) VS 5 del Rožna dolina (OŠ ...) VS 6 del Vič (Center soseske ob Viški cesti, Grba, OŠ Vič) VS 8/3 del Kozarje (severozahodni del) VS102/2 Rakovajelša VS103/2del Sibirija +S Zeleni log VS 104/1 Poslovno stanovanjski center ob Langusovi VS106del Bobenčkova VS 203/2 Babnagora VS206del Srednjavas(južno) VS 208/2 del Polhov Gradec + Horjul(del) . ' VS 220/4 adel Brezovica VS 220/6 del Brezovica VS 221/4 del Notranje Gorice VS 222/S 4,S 5 Jezero VS 225/1 Kamnik pod Krimom +ob VS 228 Kamnik pod Krimom (jugovzhodno) nadaljevanje 229 del Preserje VS236del Ig VS 245/2 del Pevčeva dolina (VS 245/7 Škofljica) VS 245/11 ! Škofljica VS 250/2,2,4 Smrjenje (VS 250/8 del Vrh nad Želimljami - južno) VS 251/1 Želimlje . . VS 254/1 del Gradež VS 260 Velike Lašče (Trojica) + Velike Lašče (pod Kolodvorom) + Velike Lašče VP1 ob Tobačni tovarni VP4 Plutal VP6del Opekarne . "* VP213 Horjul VP 245/1 Škofljica (Žaga) (P4 Ig) RP2/2 IndustrijskaconaRudnik RP3/2 Lavrica VO 208 Polhov Gradec VI3del Veterina + površina za osrednje mestne dejavnosti ob južni obvoznici VW202 Jezero + Hrastinjaki + Na Utoku (Gaberje) 2. Ureditveni načrti: VS101 Krakovo + rekreacijsko območje ob Ljubljanici + - rekreacijsko območje ob Gradaščlci in ob + Malem grabnu + rekreacijsko območje Tivoli-Rožnik VM1 območje gradu Bokalci ! v Merkur, IUVTOZD Galanterija, Elektromontaža, AgrotehnikaGruda VM3/2 sanitarnadeponija j VM7 Smodinovec VP3del VP3del proizvodna cona Vič VP7 Smodinovec VP203 Podpeč - kamnolom VP206 Goričica - kamnolom VI2 Vič VI 5. Biotehnična VI 6 CTK + sanacija vodonosnih območij ) + parkirišče Dolgi most 3. Lokacijski načrti: - Tržaška cesta - Žirovnikova cesta - industrijska cesta Vič-Brdo - Kardeljeva cesta - podaljšek ceste v Mestni log do VP 4 Plutal (z nadvozom preko južne obvoznice) - VM 3/1 sanitarna deponija - Peruzzijeva cesta in Cesta XVIII. divizije - (hitra železnica za Rožnikom) Legenda: Območja: V Vič R Rudnik '¦ •• . ' Namembnosti: S površine za stanovanja, spremljajoče in ostale javne dejav- nosti P proizvodne, servisne in skladiščne površine 0 centralne površine 1 površine ža šolstvo, inštitute in zdravstvo + novopredviden otok, ki bo dobil ustrezno oznako ob pre-nurtferaciji in imenovanju otokov v obstoječi urbanistični dokumentaciji B. Prostorsko ureditveni pogoji S prostorsko ureditvenimi pogoji bomo urejali vsa prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja v občini (posamezna območja v naseljih' in območja izven njih), kjer ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih rtačrtov. Sem so vključena:" a) manjša naselja brez večjih razvojnih potreb in območja razpršene poselitve, b) območja naselij oziroma njenega dela, kjer razvojne potrebe ne narekujejo izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov ali pa so tl že realizirani, c) območja, za katera bodo v skladu s plansklmi odločltvami kasneje Izdelani izvedbeni načrtl. Prostorsko ureditveni pogoji bodo podali za območja, citirana v točki a poleg prostorskih pogojev za graditev objektov za bivanje v naseljih tudi pogoje urejanja prostora oziroma posegov za posamezne dejavnosti izven območij na6elij. Pri območjih, citiranih v točki b bo dan poudarek vzdrževanju, obnavljanju in dopolnjevanju obstoječe gradbene strukture ter izboljšanju komunalne opremljenosti naselja. V območjih, citiranih v točki c naj bi bila zapolnitev vrzeli za gradnjo v obstoječi gradbenl strukturi. S takimi omejitvenimi posegi bomo omogočili uresniči-tev že sprejetih planskih odločitev oziroma kasnejšo pripravo prostorskih izvedbenih načrtov. S prostorsko ureditvenimi pogoji bodo določena območja in predpisani pogoji za dejavnost vrtičkarstva. 5.0.2. STROKOVNE PODLAGE V obravnavanem srednjeročnem obdobju bo potrebno izdelati nekatere posebne strokovne podlage, da bi se v dogovoru o temeljih planov za naslednje srednjeročno obdobje lahko uskla-dile stvame potrebe in obveznosti posameznih nosilcev. Kvali-tetne in poglobljene strokovne podlage oziroma rešitve morajo nuditi možnost, da se skozi javno verifikacijo ponujenih rešitev po poti samoupravnega odločanja izbere najoptimalnejša rešitev. Izdelati bo potrebno strokovne podlage za opredelitev urbanistlč-nih zasnov naselij mestnega značaja Polhov Gradec, Horjul in Velike Lašče (Ig, Preserje-Kamnik-Podpeč) in strokovne pod-lage za opredelitev krajinskih zasnov Polhograjskih dolomitov, Barja in Iškega Vintgarja. Ugotovitev skladnosti prostorskih sestavin družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 z obveznimi izhodišči dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000. Ob ugotavljanju skladnosti obeh dokumentov ne moremo mimo ugotovitve, da je dolgoročni plan z nekaterimi prostorskimi sestavinami kot obvezno izhodišče za pripravo srednjeročnega plana šele v fazi delovne verzije predlogov. Neskladnosti o namenski rabi prostora v citiranih dokumentih so ugotovljene pri: - lokaciji za parking tovornjakov pred Dolgim mostom, - širitev Agrotehnike - Gruda z gradnjo servisa kmetijske mehanizacije izven območja VM-1, - odpiranje peskokopa v območju Ravne-Požarniki-Bela (Hrastenice) z zavarovanih površinah z odlokom o zaščiti lokalnih vodnih virov, - lokacija inštitutske cone VI 5 - Biotehnična (širitev v trajna kmetijska zemljišča), - gradnja 40 m visokega zadrževalnika v območju krajinskega parka Polhograjski dolomiti (varovanje naravne dediščine). 5.1. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Poleg odpiranja novih gradbišč za stanovanjsko gradnjo bodo v srednjeročnem planskem obdobju zaključene že pričete sose-ske in objekti na družbeno organiziranih usmerjenih gradbiščih sosesk: VS-3 Žičnica, VS-6 Vič, VS-6/3 Vič-Grba, VS-103 Murgle, VS-7 Brdo, RS-1, RS-2 Jurčkova pot in VS 236 S-5/1 Ig. Na območju občine - naselje Ljubljana - bo gradnja potekala še v naslednjih novihsoseskah: VS-7Vrhovci, VS-109Dolgi most, VS 102/2 Rakova jelša, VS-102 Trnovo, VS-103/2 Vinterca tn RS-4 llovica, v ostalih naseljih pa v soseskah: RS-5 Lavrica, VS-213 Horjul, VS-208 Polhov Gradec, VS-106 Bobenčkova, VS-104/1 Langusova, VS-225/1 Kamnik pod Krimom, VS-202/3 Selo, VS 206 - Srednja vas, VS 250 Velike Lašče, VS-245/7 Škofljica, VS 220/2 - Brezovica-Radna in VS 251 Želimlje. Skupaj bo zgrajenih 3072 stanovanj v usmerjeni stanovanjskl grajpji. Poleg tega pa bo še dopolnilna gradnja v vrzelih naselij izven naselja Ljubljana. Hkrati pa se pripravlja potrebna doku-mentacija za nadaljevanje stanovanjske gradnje po letu 1990. DINAMIKA GRADITVE STANOVANJ PO LETIH - ENODRU2INSKA GRADNJA - OBClNA LJ.VlC-RUDNIK Osnutek srednjeročnega plana 1986 - 1990 • - c l. ,. -, ... f PLAN.ŠTEV.DOKONC.STANOVANJ PO LETIH Soseska, naselje Zmogljivost ____________________________________....._______ OPOMBE fffi^-i.--0-1!_______________i3.bj_ektj_____St.__st;_____.s.6--9.0—_L9_9A_____L98.7 _.J?8§____J?9?-____122°___________________. L- PRIORITETA x 1. RS 1, 2 JurCkova pot Hiše 648 648 113 130 130 130 145 (V, A) - :'. 2. VS 103 Murgle IV. faza Hiše 78 78 - 78 " (V A) ' 3. VS 7 Brdo - Vrhovci Hiše 18 18 - * - 18 - (P,' D, V) x 4. VS 109 Dolgi most Hiše 70 70 - 20 30 20 - (P, D) x 5. VS 202/2, 3 Selo Hiše 57 57 20 15 22 - (P, D) x 6. VS 102/2 Rakova jelSa' Hiše 150 150 - - 50 50 50 (P, D, V) 7. VS 225/1 Kamnik pod Krim. Hiše 39 39 - 10 19 10 (P, D) 8. VS 6/3 Grba Hiše 12 12 12 - (P, A) 9. VS 4 Bonifacija - jug Hiše 12 12 6 6 - - - • ' . SKUPAJ: 1084 1084 139. 171 332 237 205 II. PFUORITETA ... . 10. VS 206 Srednja vas Hiše 43 43 - 10 10 10 13 (P, D) ¦ ' 11. VS 103/2 Vinterca Hiše 76 45 - - 20 25 (P, D) (3!)prenos 12. VS 260 Velike Lašče Hiše 67 35 - - 15 10 10 (P,D) (32)-prenos S K U P A J : 186 123 - 10 25 40 48 (63) - prenos IIL PRIORITETA >) ocs .L > . ' ' " 13. VS 201/5 Dobrova _. Hiše 40 40 - - 20 20 (P, D, A) 14. VS 245/7 Skofljica Hiše 56 20 - - 10 10 (P, D)(36)-prenos x 15. VS 220/2 iRadna Hiše 48 30 - - 10 10 10. (P,D) (18)-prenos 16. VS 251 Ze.imlje ¦¦¦.;, Hiše 50 30 - - - 10 20 (P,D) (20)-prenos 17. RS 5 Lavrica ;; Hiše 90 60 - - - 30 * 30 (P,D,V) (30)-pren* x 18. RS 4 Ilovica Hiše 20 20 - - - 10 10 (V, A) S K U P A J : . ;. 304 200 - - 10 90 100 (104) - prenos NEORGANIZIRANA ENODRU2INSKA GRAOUA - VS 102 Trnovo .: Hiše 30 30 6 6 6 6 6 v ' - VS'4 Trnovo ' Hiše 29 2«. - 5 10 14 --— - VS 250/2, 3, 4 Smrjene Hiše 50 50 10 10 10 10 10 '- VS 236 Ig (S 9, S 10, S 11) in - ¦ : - Ostala razpršena ind.gradnja v " izvenmestnih naseljih po sprejetih ' ZN oz. PUP Hiše 200 200 40 40 40 40 40 ......'"" "".......-----------------------------------------------------------7.-------1L"~' SKUPAJ . . • 309 309 56 56 61 66 70 . ~ SKUPAJ ENODRUŽINSKA GRADNJA V OBDOBJU 1986 - 1990 : 1883 1716 195 237 428 433 423 (167) - prenos OPOMBE: P, D, prostostoječe, dvojčki . V, A vrstne . varižne, atrijske . . " : . ~ DINAMIKA GRADITVE ?TANOVANJ PO LET!H - VECDRU2INSKA GRADNJA - CBClNA Lj.VIČ-RUDNIK Osnutek srecinjeročnega plana 1986 - 1990 c . ,. Zmogljivost PLAN.STEV.DOKONČ.STANOVANJ PO LETIH Soseska, nase^e J gtev_ ------------------------------------------------------------------------ OPOMBE zazidalni otok ucjekti stan_ 06_go lg86 ,g87 ,g88 lg8g lggQ I. PRIORITETA I. VS 3 2iLnica . A 1 160 160 - 163 - - - ' . A 2 160 160 - 160 - . 2. VS 6 Stari ViL B 14 71 71 71 - ¦ - • 3. VS 236 S 5/1 Ig . C 22 22 22 - - - -.._'" D 22 22 22 - - - ' ' - ' . ¦¦ . ' E 22 22' 22 - - "}"''' - F 22 22 - 22 - - - ,••¦.. 4. VS 6/3 Grba 184 184 ¦ - 92 92 __ - ........ ' - > 5. VS 1 Trnovo - Družbeni center 30 30 - - 30 - S K U P A J : . 693 693 115 296 282 - - . ' . II. PRIORITETA 6. RS 4 Ilovica ¦ ' '588 300 - - - 100 200 (288) - prenos 7. VS 106 Bobenčkova 50 50 - 50 - - --r 8. Velike Lašče - Center 24 24 .24 - - ¦'L'¦' -"¦• 9. Horjul - Center 48 48 - 24 24 - ""'""',¦ ¦ ¦ . 10. Polhov Gradec - Center > 25 25 25 - S K U P A J : 735 447 - 99 49 100 200 (288) - prenos ;-,.. - ,>ji ni. PRIORITETA . " II. RS 5 Lavrica ' • 220 220 - - - 120 100 12. VS 104/1 Langusova 86 86 - - - 35 51 13. VS 245/7 Škofljica 155 155 - 55 ' 100 S K U P A J : . ¦ - ¦ 461 461 - - - 210 251 ¦ ¦ SKUPAJ VECDRU2INSKA GRADNJA V OBDOBJU 1986 - 1990: 1889 1601 115 394 331 310 451 (288) - prenos DINAMIKA GRADITVE PO LETIH ZA SREDNJEROČNO OBDOBJE 1986-1990 ZMOGLJIVOSTI SOSESK PLAN DOKONČANIH STANOVANJ VIČ-RUDNIK I.PR II. PR II. PR SKUPAJ SKUPAJ 1986 1987 1988 1989 1990 OPOMBE Več družinska gradnja 693 735 461 Enodružinska org. gradnja 1084 186 304 Enodružinska neorg. gr. 112 127, 70 Vsa skupaj 1889 1048 835 1889 1601 115 394 331 310 451 288 prenos 1574 1407 139 181 367 367 353 167 prenos 309 309 56 56 61 66 70 - . 3772 3317 310 631 759 743 874 455 prenos Skladno s planirano stanovanjsko gradnjo bo teklo pridobivanje, priprava in opremljanje stavbnih zemljišč. Cilj bo pravočasno urediti vsa potrebna stavbna zemljišča za nemoten potek gradnje, predvsem največjo pozornost nameniti soseskam kjer se pričakuje, da bi se za pridobitev zemljišča morali voditi dolgotrajni upravni postopki. Za potrebe stanovanjske gradnje se bodo pridobivala in urejala zemljišča v soseskah oziroma zazidalnih otokih: RS-4 llovica, VS-7 Vrhovci, VS 109 Dolgi most, VS-102/2 Rakova jelša, VS-102 Trnovo, VS 103/2 Vinterca, RS-5 Lavrica, VS-213 Horjul, VS 201 Polhov Gradec, VS 106 Bobenčkova ul., VS-104/1 Langusova ul., VS 225/1-Kamnik pod Krimom, VS 206 Srednja vas, VS 250 Velike Lašče, VS 245/7 Škofljica, VS 220/2 Brezovica-Radna, in VS 251-Želimlje. GOSPODRAJENJE S STANOVANJI IN STANOVANJSKIMI HIŠAMI PRENOVA STANOVANJ Osnovne usmeritve pri gospodarjenju s stanovanji in stano-vanjskimi hišami v družbeni lastnini v srednjeročnem obdobju 1986-1990 bodo: - urejanje smaoupravnih družbeno ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, - izvajanja takega vzdrževanja, da bodo izpolnjeni tehnični in drugi normativi ter standardi za vzdrževanje stanovanj in stano-vanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, kakor tudi standardi in merila za zamenjavo in obnovo dotrajanih konstrukcij, instalacij in napravter upravljanje stanovanj ir> stanovanjskih hiš v skladu s prehodom na stanarino, ki bo zagotavljala nezmanjšano uporabno vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, - oblikovanje takšne rasti stanarin, ki bo omogočala eno-stavno reprodukcijo družbenega stanovanjskega sklada. Za oblikovanje stanarin bomo upoštevali enotno metodologijo za določanje in evidentiranje starin v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 25/81) in doseženo stopnjo v odnosu na programirnao stanarino. Do leta 1990 bomo zagotovili enostavno reprodukcijo družbenega stanovanjskega sklada s postopnim prehodom na stopnjo stanarine 2,73% - 3,24% od revalorizirane vrednosti. Prehod bomo zagotovili z enakomerno stopnjo rasti 16% in z dodajanjem vsakoletne stopnje rasti cen stanovanjske graditve. Pri gospodarjenju s skladom poslovnih prostorov v stanovanj-skih hišah v družbenem upravljanju bomo v obdobju do 1990 zagotovili razširjeno reprodukcijo tega sklada, kar bomo dosegli z vskladitvijo najemnin tako, da bo dosežena poprečna stopnja 6,5% o revalorizirane vrednosti. Amortizacijo poslovnih prostorov bomo namenili v skladu z zveznim zakonom o amrotizaciji poprečno 2,14% od revalorizirane vrednosti tega sklada. Načelo vzajemnega gospodarjenja bomo uveljavili z vsklajeva-njem planov skupnosti stanovalcev po enotnem programu vza-jemnega vzdrževanja v mestu ob upoštevanju prioritete vzdrže-valnih del za realizacijo velikih popravil bomo namenili sredstva stanarin v višini 1,10% od revalorizirane vrednosti družbenega stanovanjskega sklada, za realizacijo malih popravil pa v višini 0,18% od revalorizirane vrednosti. Za vzajemno združevanje sred-stev stanarine za nujna popravila nepredvidenih poškodb bomo namenili sredstva v višini 0,06% od revalorizirane vredncsti druž-benih stanovanj. Dodatna sredstva za vzdrževanje bomo pridobivali s krediti vendar le iz enporabljenih sredstev hišnih svetov če se bodo hišni sveti medsebojno dogovorili, vendar le v skladu s sprejetim planom skupnosti stanovalcev. Za stroške upravljanja stanovanjskih hiš v skupnosti stanoval-cev in samoupravni stanovanjski skupnosti bomo določili v pov-prečni višini 0,22% od revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada. Za kinkcionalen stroške in stroške nakupa in vzdrževanje opreme civilne zaščite bomo namenili 0,17% od revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada. Prenova stanovanj se bo izvajala v vnaprej pripravljenih objek-tih, na katerih so bila opravljena že predhodna dela, oziroma je prenova že v teku. S sredstvi za prenovo bo treba skrajno skrbno gospodariti in sicer s takojšnjim vlaganjem po namenu, ob upo-števanju cen graditve na podlagi ocene pogojenosti objektov za prenovo. Prioriteto bodo imela stara mestna jedra. Na lokacijah, ki dopuščajo graditev novih podstrešnih stanovanj, bodo planirana z letnimi plani. Sredstva za prenovo se bodo združevala iz amortizacije druž-beno najemnih stanovanj v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljane, in jo bomo uresničevali potom ustrezne samoupravne organiziranosti. Na območju občine se bo prenova odvijala: OBMOČJE I. PRIORITETA II. PRIORITETA III. PRIORITETA Trnovo, Stari Vič Krakovo Rožna dolina SOLIDARNOST IN VZAJEMNOST ' . Sredstva za solidarnost in vzajemnost se bodo ravno tako združevala v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljub-Ijane za vzajemno razreševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v okviru TOZD, DO ali DS, nadalje za vzajemno reševanje v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti, vzajemno reševanje na ravni Zvez stanovanjske skupnosti Slovenije ter za solidamo reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti in stanovanjskih vprašanj Ina ravni Zveze stanovanjske skupnosti Slovenije (MDA, študentski in dijaški domovi, oziroma domovi za mladino z motenim duševnim in telesnim razvojem). Tako se bo združilo za vzajemnost 26.541.748.000 din, za solidarnost 89.467.163.000 din. Odprava VI. in VII. kategorije stanovanj Za odpravo stanovanj VI. in VII. kategorije se bodo uporabljala sredstva združene amortizacije družbeno najemnih stanovanj v skladu s sprejetimi letnimi plani nadomeščanja oziroma prenove stanovanj VI., VII. kategorije, pri čemer se bo nadomeščanje prednostno izvajalo za kompleksno prenovo in pri planirani novogradnji, kjer je potrebno taka stanovanja zaradi novogradnje porušiti. 5.2. KOMUNALNO GOSPODARSTVO • Razvoj komunalnega gospodarstva bo na območju občine izhajal iz dogovorjenih predpostavk in usmcritev komunalne skupnosti Ijubljanskih občin, ki so: izboljšanje oskrbe s komunal-nimi dobrinami ter izboljšanje človekovega bivalnega in delov-nega okolja. To bo mogoče doseči z intenzivnejšo obnovo dotrajanih komu-nalnih objektov in naprav, izboljšanjem kvalitete opravljanja komunalnih storitevterz uveljavljanjem načel svobodne menjave dela na vseh področjih komunalnega gospodarstva. Pri tem bo potrebno tudi zagotoviti postopno izenačevanje komunalnega standarda. ' Na področju komunalne infrastrukture so prednostne naloge: I. Nadaljevanje sanacije I in II varstvene cone vodarne Brest II. Zagotavljanje vodooskrbe v primestnih in izvenmestnih kra-jevnih skupnostih a) urejanje vodovodov in priključevanje na Ijubljanski osrednjl vodovodni sistem: - Lanišče-Dole-Pleše, - Podpeč-Preserje, Notranje gorice-Vnanje gorice-Brezo-vica, - Dolgi most-Kozarje-Podsmreka-Komanija. b) Urejanje vodovodov v sistemu Želimeljščice: - Pijava gorica-Smrjene, . . . t -,; - Pijava gorica-Draga-lg. ¦ c) Urejanje obstoječih vodovodnih sistemov: - Želimlje, Dobrova, Sela, Orle, Horjul, Polhov Gradec, Črni vrh, Ig, Iška vas, Preserje-Podpeč. PRESKRBA S PITNO VODO bo sledila stanovanjski gradnji v soseskah bločne gradnje VS 236-5-5/1 Ig, VS-6, VS-3 Žičnica, VS 3 llovica, VS 6/3 Grba in RS-5 Lavrica, stanovanjski individualni gradnji v soseskah VS-2, VS-6, VS-106, VS-104/1 Ig, VS-103 Mur-gle 4 faza, RS-1, 2 Jurčkova pot, VS-7 Brdo, VS-1 Trnovo, VS 102 Trnovo, VS-102/2 Rakova jelša, VS-109 Dolgi most, RS-103/2 Vinterca, VS-202/23 Selo, VS-245/7 Škofljica, VS.206 Srednja vas, VS-220/2 Radna vas, VS 225/1 Kamnik pod Krimom, VS-251 Želimlje in VS-260 Velike Lašče ter industrijsko servisni gradnji v RP-1,2in VP-4Plutal. V okviru cestnega programa bo zgrajen vodovod Tržaška-Ži-rovnikova-Viška-Jadranska, nadaljevala se bo izgradnja vodarne Brest II. faza in zgrajeni vodohrami Žalostna gora-Pre-serje 100 m3, Škofljica (Šeperjev hrib) 2 x 500 m3, Brezje nad Smrjenjem 2 x 100 m3, prečrpalnica Rudnik-Šeperjevhrib in prečrpalnica in zbiralnik II. visoke cone Pijava gorica-Brezje ter vodarna Želimlje I. faza. Mestni vodovod bo postopoma prevzemal v upravljanje posa-mezne vodovodne sisteme v občini, prednostno Ig, Brezovica, Zalog pri Škofljici, Rakitna, Tomišelj in Dobrova. VLAGANJA V KANALIZACIJSKO OMREŽJE bodo sledila sta-novanjski gradnji in programu izgradnje cest v Ljubljani. Zgrajeni bodo prlmarni povezovalni kanali za sosesko Vs-220/1 Radna vas, kanal Ljubljana-Vinterca-Lavrica za sosesko RS-5, Kanal VS-109 Dolgi most za industrijo in kanal ob južni strani Galjevica za RS-1, 2 Jurčkova pot. Opremljene bodo soseske VS-3 Žičnica, VS-6/3 Grba, VS 236 S 5/1 Ig, VS 103 Murgle IV. faza, RS-4 llovica, VS-102/2 Rakova jelša, VS-109 Dolgi most in RS 103/2 Vinterca. Zgrajena bo ČN za Vnanje gorice in Notranje gorice ter črpališče, kanalizacija ob južni obvoznici ter zaščita vodarne Brest in sana-cija v starem naselju Rakove jelše. Pravočasno bo zgrajena kana-lizacija za nove objekte. NA PODROČJU KOLEKTIVNE KOMUNALNE RABE bo zago-tovljen skladen razvoj dejavnosti - čiščenje javnih prometnih površin, - vzdrževanje zelenic, - vzdrževanje parkovnih gozdov, , . - vzdrževanje javne razsvetljave s tokovino, - vzdrževanje semaforjev s tokovino, - vzdrževanje cestno-prometne signalizacije, ¦ , - vzdrževanje cest in mostov, - zimske službe, - vzdrževanje pokopališč. Bistveno izboljšanje stanja bo na področju vzdrževanja javne razsvetljave, ker je predvidena povečava kabelskega omrežja s sofinanciranjem krajevnih skuprrosti. Osvetlili bomo naslednja območja v - KS Dobrova: Brezje, Dobrova, Gaberje, Draževnik, Selo, Hruševo - KS Galjevica, KS Golo Zapotok, KS Kozarje, KS Krim, KS Kolezija, KS Lavrica, - KS Peruzzi - del, KS Pijava gorica, KS Preserje, KS Rakova jelša, - KS Rožna dolina - dopolnitev, - KS Rudnik - dopolnitev, - KS Stane Sever, Romažičeva, Kančeva, Martinova, Cerk-niška, - KS Tomišelj - KS Velike Lašče - KS Vič - dopolnitev - KS Vnanje gorice - razširitev - KS Zeleni log - KS Škofljica - KS Malči Belič - KS Horjul ' - KS Milan Česnik, Groharjeva, Volasičeva - KS Polhov Gradec, Praproče, Log, Briše, Polhov Gradec, Zalog, Srednja vas, Podreber. V okviru vzdrževanja zelenih površin bo Komunalno podjetje TOZD Rast prevzel v vzdrževanje zelene površine v skupno rabo v krajevnih skupnostih Kolezija, Krim, Preserje, Rakova jelša in Rožna dolina. Obnovljeni in urejeni bodo objekti: park Arturo ¦ Toscanini in park na Čadovih travnikih, okolica Rimskega zidu, preurejeni bodo bregovi Gradaščice, Trnovski pristan in parkovni gozdovi na območju Rožnika. V srednjeročnem obdobju bo organiziran odvoz komunalnih odpadkov na celotnem območju občine v večjih naseljih in izvr-šen postopni prehod na odvoz odpadkov z novimi vozili in zaboj-niki. Zagotovljeno bo izboljšanje kvalitete pri opravljanju dimni-karskih storitev, vzdrževanju pokopališč In pokopaliških naprav, vzdrževanju Iržnih površin in parkirišč. NA PODROČJU CESTNE INFRASTRUKTURE se bo v okviru 10-letnega programa gradnje cest v Ljubljanl nadaljevala gradnja cest - južna obvoznica od Dolgega mostu do Dolenjske ceste, - cesta v Mestni log na odseku od Tbilisijske do odlagališča smeti z nadvozom nad avtocesto in mostom čez Mall graben, - podaljšek Titove - Kardeljeva do južne obvozne ceste in do ceste v Črno vas, - podvoz na odseku Žirovnikova cesta - Cesta Dolomitskega odreda do Ceste na Brdo in priključek na Brdo, - povezava Koprske - Večna pot z Gregorinovim podvozom, - Tržaška cesta II. faza, - ureditev Dolenjske ceste z ureditvijo semaforskih križišč z Orlovo in Peruzzijevo cesto, - ureditev Ižanske ceste, - ureditev ceste črna vas-Podpeč s povezavo na Dolenjsko cesto, - ureditev Peruzzijeve ceste (preko južne obvozne ceste), - podaljšek Jurčkove poti z dostopom na R 2, - parkirišče za tovornjake v Kozarjah (Dolgi most), - tramvaj Tržaška cesta-Celovška (dokumentacija in priprav-Ijalna dela), - izgradnja kolesarske poti Karlovški most-Škofljica, - izgradnja kolesarske poti Livada-lg, - dograditev kolesarskega obvoza okoli Rožnika. Skupnost za ceste Ljubljana bo financirala v izgradnjo cest in objektov: - Ig-lška vas v - Ig-Golo-Rob - Iška vas-Strahomer ¦ - Dobrova-Stranska vas (odsek) - Pijava gorica-Želimlje II. faza - Preserje-Rakitna - Turjak-Staro apno - Črni vrh-Zalog - Gornji Ig (odsek) - Tomišelj-Vrbljene - Črna vas-Podpeč (obnova objektov) - popravilo propustov na cesti Želimlje-Turjak - most na cesti Dolomitskega odreda - Polhov Gradec-Zalog - Notranje gorice-Podpeč Komunalna skupnost Ijubljansklh občin bo realizirala naslednji program cest: (+) , (+) pod pogojem, da viri financfranja ostanejo nespremenjenl. - cesta do gradu Turjak - cesta Ig-lška loka-Matena - cesta Ig-Želimlje . , - cesta Iška vas-lški vintgar - cesta do pokopališča na Brezovici - ureditev cest v Polhovem Gradcu - cesta Velike Lašče-železniška postaja - cesta Velike Lašče-Gmajna - cesta Notranje gorice-Plešivica - cesta v Rakitni do zdravilišča > - cesta Lavrica-Srednja vas - odcep od Ižanske ceste do Kozlarjeve gošče - ureditev Knezovega štradona - pot na Rakovo jelšo - Cesta na Loko ' . - Brdnikova cesta-Večna pot - Cesta na Brdo (del) . - Trnovski pristan .jujivt " - most na Koprski - most na Šujici • •¦¦,~Br. ?.....¦ V9f: - ureditev ulic in cest v mestnem predelu. Po programu sofinanciranja Komunalne skupnosti Ijubljanskih občin ter krajanov bodo rekonstruirane tudi druge ceste in ob-jekti. ¦ •-' PROMET Na področju potniškega prometa bo zagotovljen primeren in pravočasen prevoz na delo in iz dela delovnim Ijudem in obča-nov, prednostno na relacijah Barje-Galjevica, Lavrica-Rudnik, Vrhovci-Kozarje-Dobrova, Dolgi most-Plutal ter Ljubljana--Brezovica. Na področju železniškega prometa bosta obnovljeni železniški postaji Brezovica ter Rakovnik z obnovo in moderniza-cijo tirnih in signalnovarnostnih naprav ter obnova in moderniza-cija tirov za industrijsko cono Rudnik. Na področju prometne infrastrukture bo na območju občine realizirana izgradnja terminala cestno-blagovnega prometa RP 2 Rudnik, športno | I. GRADBENI OBJEKTI ?•* 1. STAVBE * - prostori za pošto PolhovGradpc 100m2 - prostori zaservisne in vzdrževalne dejavnosti 19.000 m2 2. KABELSKA KANALIZACIJA . - Kozarje ¦ • ¦ • - Rakovnik ; . , ..:¦:*¦•¦¦;.¦¦ cco ¦:¦•' ii.ttmreža ;/¦;;\'tL"l"^ , 1 KRAJEVNO KABELSKO OMREŽJE - Kozarje . . • • - Rakovnik ¦ • •.-:;;- - Brezovica ^ ¦¦•..• - Horjul • # - Polhov Gradec " , - Staro Trnovo - Dobrova . • ¦ . - Škrilje " '¦.-',:.' - Lavrca ' ' . - Vič . ' ; • - Rakovajelša • - Krim, Rudnik, Barje - Brdo - ';.iiO/> ''Bcnau/-: •#• 1; 2. TELEFONSKE KAPACITETE - območje KATC Horjul - območje Dobrove, Polhovega Gradca in Rakitne III. TELEFONSKA OPREMA 1. Komutacijska oprema: • , •_..-• - KATC Polhov Gradec • • - ATCHorjul • V ' - ATC Dobrova . . - ATCŠkrilje , '* *V skladu z razvojnimi možnostmi elektrogospodarstva se kot realno ocenjuje možnost izgradnje 20 TP. - kontejner Škofljica - VF Ljubljana—Škrilje Območna SIS za PTT promet bo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi zagotovila tudi izgradnjo drugega krajevnega kabel-skega omrežja. Njegovo gradnjo bodo financirale KS oziroma krajani. Dinamika gradenj se bo določala letno na podlagi skle-njenih samoupravnih sporazumov KS z Območno SIS za PTT promet. , 5.5. VODNO GOSPODARSTVO ' ¦"' - Območna vodna skupnost Ljubljana-Sava bo iz združenih sredstev financirala na območju občine naslednja vodnoregula-cijska dela: -: - gradnjo zadrževalnikov Velika voda in Šujica, ¦•¦«!'».•¦: - urejanje in vzdrževanje osnovne odvodne mreže na Barju, Horjulski dolini ter na drugih melioracijskih območjih, - sektorsko urejanje Ljubljanice, - regulacijo in pregrado na Glinščici, - urejevanje Malega grabna, ', ' }'''' - urejanje na Iški in Iščici, - urejanje hudournikov na Žeronikovem potoku, Petričevem potoku, Belci, Veliki in Mali Božni, Mačkovem potoku, Kuzlovem, llovem in Cepinovem grabnu, Mali vodi, Prošci, Gabršnikovem, Jernejčkovem in Potrebuježevem grabnu, Horjulski, Iški in na Rožniku. Iz programa varstva voda bo v gtavnem sofinancirana gradnja čistilnih naprav in investicije v varstvo voda v okviru vodooskrbe (raziskave vodnih virov, črpališča, vodohrami, saniranje varstve-nih pasov vodnih virov). ' '" ¦. ¦¦-¦'i 6. RAZVOJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI ?c V KS bomo nadaljevali z razvojem krajevne samouprave z vsemi oblikami osebnega izjavljanja in organiziranja občanov ter ob tem nadaljevali in utrjevali demokratični način izražanja, soočenja, usklajevanja in odločanja o interesih in potrebah obča-nov ter interesih in potrebah širše družbene skupnosti. Poseben poudarek bo na nadaljnjem razvoju in poglabljanju hišne samou-prave ter intenzivnejšem delovanju in uveljavljanju potrošniških svetov p*ri zapotavljanju nemotene preskrbe občanoV. Za delovanje delegatskega sistema in. delovanje krajevne samouprave bomo zagotovili sredstva v okviru občinskega prora-čuna na podlagi usklajenih osnov in meril in pri tem racionalneje organizirali strokovna in pomožna opravila, ki so nujna za delova-nje delegatskega sistema in krajevne samouprave. Za realizacijo letnih programov dela krajevnih skupnosti bomo s samoupravnimi interesnimi skupnostmi opredelili materialne pogoje za skupne usklajene letne programe na način, ki je opre-deljen v družbenem dogovoru o temeljnih načelih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih Ijudi in obča-nov v krajevnih skupnostih. Pri tem bomo upoštevali sprejete stabilizacijske ukrepe samoupravnih interesnih skupnosti. Konkretne naloge na vseh navedenih področjih bodo krajevne skupnosti opredelile v svojih letnih programih dela. 7. DRUŽBENI SISTEM INFORMIRANJA ' ' Izgradnja učinkovitega sistema informiranja bo temeljila na uvaganju take računalniške in programske opreme, ki bo omogo-čala medsebojno povezovanje v računalniško mrežo in izgradnjo enotnega informacijskega sistema. V okviru družbenega sistema informiranja bomo posebno skrb namenili selektivnemu sistemu tistih vrst informacij, ki so za celotni razvoj najbolj potrebne. Preobrazba informacijskih služb bo ob pravočasnem in usklaje-nem oblikovanju potreb po informacijah omogočila zadovoljeva-nje potreb občine pri pooblaščenih informacijskih službah ter na ta način odpravila podvajanje mnogih evidenc. Občina bo tako zbirala in obdelovala le tiste podatke, ki jih ni mogoče zagotoviti v pooblaščenih informacijskih službah. 8. SPLOŠNA UUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V skladu s potrebami in plani razvoja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite bodo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije ter skupnosti zagotavljale skladnost razvoja proizvodnih, storitvenih, materialnih ter drugih zmogljivosti z nalogami in potrebami, ki izhajajo iz obrambnih in varnostnih načrtov. Izvajali bodo usposabljanje delovnih Ijudi in občanov v organizacijah združenega dela in drugih samouprav-nih organizacijah za opravljanje nalog, za katere so predvideni po vojnih organizacijah in sistematizacijah. Krepili bomo razvoj družbene samozaščite za preprečevanje in odpravljanje vseh vrst sovražnih in družbeno škodljivih pojavov in dejanj v miru in v vseh spremenjenih razmerah, - krepitev mobifne sposobnosti si! in družbeno-gospodar-skega sistema, - opremljanje teritorialne obrambe s sodobnimi sredstvi in opremo, gradnja skladiščnih prostorov ter usposabljanje enot in šlabov teritorialne obrambe, - težišče razvoja narodne zaščite bo na izpopolnjevanju orga-nizacije narodne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela ter zagotovitev praktične usposobljenosti delov-nih Ijudi in občanov za opravljanje najpomembnejših nalog narodne zaščite, - razvoj in krepitev civilne zaščite ter utrjevanje osebne in vzajemne zaščite s poudarkom ,na krepitvi splošnih pogojev za množično zaščito delovnih Ijudi in občanov, materialnih in drugih dobrin, osnovno in praktično usposabljanje ter krepitev odgovor-nosti in obveznosti v primeru naravnih in drugih nesreč, - dograjevanje vojno-upravnih zvez organov, družbenopoli-tičnrti organizacij, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela, ki so pomembne za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, - gradnja in vzdrževanje skladišč za potrebe teritorialne obrambe, civilne zaščite in potrebe blagovnih nastanitvenih re-zerv, - gradnja javnih zaklonišč s posebnim poudarkom na izgrad-nji zaklonišč kot dvonamenskih objektov ter - sodelovanje pri realizaciji programov splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite družbenih organizacij in dru-štev ter posebnih programov družbenopolitične skupnosti. Za potrebe splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščitee se bodo sredstva zbirala na podlagi samoupravnega sporazuma za uresničevanje skupnih nalog mesta in občin, iz proračuna občine in iz dohodka organizacij združenega dela za lastne obrambne priprave. : Ji,,. :v : . '.¦¦'-. ' rti)l:»jnšv".-9. POŽARNA VARNOST Na področju požarne varnosti bo občinska SIS za požarno varnost v sodelovanju z OGZ Ljubljana Vič-Rudnik v naslednjem srednjeročnem obdobju izvajala naslednje naloge: a) izvajala strokovno vzgojo članov gasilcev, enot DZ v KS in tozdih. b) posebno skrb bo posvetila preventivni dejavnosti na po-dročjih: - pregledu hidrantov na območju KS, - pregledu vzgojnih zavodov po požarni zaščiti ter praktičnih vaj v družbenih ustanovah - preventivnih pregledov malih delavnic in drobnega gospo-darstva ter kmetijsko gozdarskih in gospodarskih objektov, - praktičnih vaj upravljanja z ročnimi gasilskimi aparati. Poleg tega bo v okviru dotoka finančnih sredstev sofinancirala gradnjo in večjo adaptacijo 20 gasilskih domov in potrebne opreme. DOKUMENTACIJA K OSNUTKU SREDNJEROČNEGA DRUŽBE- NEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA OBDOBJE 1986-1990 1.TABELE, - Bilanca pridobivanja In razporejanja družbenega proizvoda občine Ljublana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 - Bilanca oblikovanja in namena sredstev za investicije občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 - Rastlinska proizvodnja -O; -i - Živinoreja, 'C""." ¦>; .•¦¦¦ ¦ "> ¦ . - Stopnja pripravljenosti sosesk za gradnjo 2. KARTOGRAFSKI PRIKAZI BHATCA PRHEBIV/NJA IN RAZPOREJANJA CRUŽBEHEGA PROIZVODA CBČINE LJUBUANA VIČ-MNIK ZA CBDCBJE 1986 - 1990 - v 000 din-__________TOBELA 1 :_______^_________________________________________________________________________________________________- ocene leta 1985____________ 1965 X 1966 1987 1988 1989 1990 % 1986-1990 0 letoe ___________________________________________________________________________________________________stopnje rasti I. PRHXBIVANJE CRUŽBB4EGA PROIZKIDA ' 1. Mustrija 14.047.650 41,7 14.703.675 15.392.336 16.108.066 16.851.399 17.647.954 43,7 80.703.390 4,7 2. Kmetijstvo ir. ribištro 2.122.307 6,3 2.189.223 2.251.555 2.319.102 2.338.675 2.451.264 6,1 11.599.819 3,0 -*- 3. Gozdarstvo 606.373 1,8 • 609.950 613.549 617.169 620.810 624.554 1,6 3.066.042 0,6 4. Vodro gcGpodarstro • 202.124 0,6 209.603 217.358 225.400 233.740 242.338 0,6 1.128.489 3,7 5. Oradbarištvo 1.549.621 4,6 1.530.871 1.512.347 1.494.048 1.475.970 1.460.096 3,6 7.473.332 -1,2 6. Prcmet in zveze 1.179.059 3,5 1.204.998 1.231.508 1.258.601 1.286.291 1.314.536 3,2 6.295.984 2,2 7. Trgovina , 7.377.543 21,9 7.591.492 7.811.645 8.038.183 8.271.290 8.511.157 21,1 40.223.767 2,9 V 8. Goetlnstvo in turizem 437.936 1,3 448.009 458.313 468.854 479.633 490.669 1,2 2.345.483 2,3 9. Obrt 3.73.303 11,1 3.902.710 4.073.558 4.250.260 4.437.040 4.621.779 11,5 21.285.347 4,4 10. StarovaryskD-kcmralna (tejavnost 505.311 1,5 521.986 539.212 557.006 575.337 594.375 1,5 2.787.966 3,3 11. Finančne'in dr.poslovne stcritve 1.852.807 5,5 1.937.142 2.025.864 2.118.029 2.213.887 2.308.597 5,7 10.603.519 4,6 12. Dn&> goepodarstvo 67.375 0,2 69.868 72.453 75.134 77.914 80.797 0,2 376.166 3,7 H. PRIDOBLJIJH EHUŽBENI FHDIfflOD 33.687.409 100,0 34.919.527 35.199.698 37.529.852 33.912.001 40.348.226 100,0 ( 187.909.304 3,7 III. RAZPOREJENI ERUŽBSO PHOIZSOD ' ' . . " . ' 1. Arrcrtizacija .! 2.728.681 8,1 2.848.070 2.974.329 3.107.809 3.248.883 3.337.924 8,4 15.577.015 4,6 2. Narodni ctotatek '*! 30.953.728 91,9 32.071.457 33.225.369 34.422.043 35.663.118 35.950.302 91,6 172.332.289 3,6 '' a 3. Čisti osebni dotodki 10.982.095 32,6 11.344.504 11.718.873 12.105.596 12.505.080 12.917.748 32,1 60.591.801 3,3 4' ^osn^pES^fe SLg^mere 13.272.839 39,4 13.710.843 14.163.300 14.630.689 15.113.502 15.612.248 38,7 73.230.532 3,3 - za sknne potrebe 4.177.239 12,4 4.306.733 4.440.242 » 4.577.890 4.719.804 4.866.118 12,1 22.910.787 3,1 - za splašre potrebe 5.221.548 15,5 5.375.096 5.532.883 5.695.018 5.851.605 6.032.753 14,9 28.497.355 2,9 ¦ - za dn«e nansne 3.874.052 11,5 4.029.014 4.190.175 4.357.781 4.532.093 4.713.377 11,7 . 21.822.440 4,0 * ¦ 5. IzloSanje za sknne potrebe delavcev 1.010.622 3,0 1.043.973 1.078.424 1.114.012 1.150.774 1.188.750 2,9 5.575.933 3,3 6' ^iSjŽnjrnštiJiiE^ErciSe dela 5.693.172 16,9 5.972.137 6.264.772 6.571.746 6.893.762 7.231.556 17,9 32.933.973 4,9 , . IV. RAZPOREJOII DRUŽBENI PHOIZVOD 33.687.409 100,0 34.919.527 35.199.698 37.529.852 33.912.001 40.348.226 100,0 187.909.304 3,7 Vlr: Zavod za družbero planirarvje Ijubljana .. ¦ \ BILANCA OBLIKDVANJA IN NANENA 3SIBIEV ZA INVESTICIJE OBČDE LJUBUflNA VIČ-!WM< ZA OBDCBJE 1986 - 1990 ¦ ¦ TABEIA 2:______________________________________________________________________________________________________________________________; %L>$L 19es 1985 % 1986 1967 1983 1989 1390 % 1986-1990 0 letne 5tcp-' __________________________________t_______________________________^_______________________________________________________________nje rasti I. OBUKDVANJE gEDSIEV ZA REPimjKCIJO 1. Ano-tizaclja 2.728.681 26,1 2.848.070 2.974.3?9 3.107.809 3.248.883 3.397.924 27,7 15.577.015 4,5 2. Izločanja za zboljševanje in razšii^ janje nHterialne iferčve aela 5.693.172 54,5 5.972.137 6.264.772 6.571.746 6.893.762 7.231.556 99,0 32.933.973 4,9 3. Dolgarpčm predstva iz kreditnega poBSTCiala tenk "^ 945.096 9,1 953.723 992.941 1.017.765 1.043.209 1.069.289 8,7 5.091.927 2,5 4. Druga ctaiBČa sredstva ¦¦ ¦' 525.053 5,0 544.480 554.626 585.517 607.181 629.647 5,1 2.931.451 3,7 5. Inozemska sredstva C?- . 558.989 5,3 441.641 333.918 206.814 83.133 -61.335 -0,5 1.004.171 II. SKUPAJ OBUKDVANA ETEDSTVA ZA REFTO- DUKCIJO V MATERIALNI PBOIZTOMJI 10.450.991 100,0 10.775.051 11.130.596 11.489.651 11.876.168 12.267.081 100,0 57.538.537 3,3 III. RAZPOREJANJE SREESIEV ZA REPRODUKCIJO l'. DDlgaročni plasroji OZD v tujino 135.863 1,3 141.298 146.949 152.827 153.940 165.298 1,3 765.312 4,0 2. Dolgaro&ii plasrojl OZD v dnjge 31 in SAP 595.706 5,7 619.534 466.316 670.088 695.892 724.767 5,9 3.355.997 4,0 3. Prirast (tolgoroč.potrcen.posojil 02D -52.255 -0,5 -43.100 -27.826 -11.490 1.183 12.267 0,1 -68.951 dar.fazvDja raanj razvmh,SRi)P§SP ^^6*10" 491.197 4,7 507.898 525.166 543.022 561.485 530.575 4,7 2.718.146 3,4 5. Prirasti zalpg 5.225.496 50,0 4.862.843 4.989.692 5.111.252 5.255.884 5.398.178 44,0 25.617.849 0,6 6. Ostalo (rezer-ue, finančna sanacija) 505.311 4,8 1.012.666 1.049.791 1.088.366 1.128.448 1.170.098 9,5 5.449.369 18,2 7. Razpoložljiva sredstva za vlagania v osncivna sredstva gpspadars&a 3.549.673 34,0 3.673.912 3.802.498 3.935.536 4.073.331 4.215.898 34,5 19.701.225 3,5 - gospodarska infrastruktura 773.829 7,4 837.652 904.796 976.026 1.050.919 1.129.860 9,2 4.899.253 7,9 - ilriustrija 1.830.140 17,4 1.903.853 1.979.593 2.057.327 2.137.114 2.215.876 18,1 10.293.755 3,9 • - taetijstvo 299.024 2,8 305.522 339.219 315.832 319.512 323.149 2,6 1.573.234 1,6 . - gozdarstvo 53.144 0,6 59.407 60.688 59.033 60.285 61.552 0,5 300.965 1,2 - gradbeništvo ' 121.825 1,2 101.841 83.807 64.937 45.214 18.466 0,2 314.265 - ta^gpvina . 322.251 3,2 319.667 306.329 292.217 277.312 264.674 2,2 1.460.199 -4,4 - g»tinstvo in turizan . " 16.612 0,2 16.973 14.449 14.758 12.057 12.310 0,1 70.547 -5,6 - <*rt 71.987 0,7 73.562 78.027. 79.696 84.399 89.251 0,7 404.925 4,4 - finan&ie ln druge poslovne staritue 33.762 0,4 48.092 57.793 67.889 78.372 92.328 0,8 344.479 18,9 - drugo gDepodarstvo 7.099 0,1' 7.348 7.805 7.871 8.147 8.432 0,1 39.603 3,5 IV. SKUPAJ NAM-JU5NA SREESTVA ZA REPRODUKCIJO ___________V MftTERIAlNI PROIZVOCNJI_______________LO.450.991 100,0 10.775.051 11.130.596 11.489.651 11.876.163 12.267.C81 100,0 57.538.537 3,3 Vlr: Zavod za družbeno planirarvje Ljubljana ¦ ' ¦ ¦ . TABELA 3: ¦ I I KZ Ljubljana I KZ Velike LH - TOZD A^ Bastlinska jroizvodnja . ._E9Y <:_______iSŠžS7_______E°ses*22--- L986 1990 1986 1990 1986 1990 '-^^ 1 jgMublJ«. I E j.lik. I U TOZD I 104TSSla^=^Lni) -I52.V6-------Lašže------Fo_sSstva____ ^ L 2Q ________________________ 1986 • 1990 1986 1990 1986 1990 SJnipaj na --------------------------'------"------'-------------------"— - pridelek dt/ha 110 115 45 50 a) skupna povrflna v ha 250 500 50 60 75 65 _ sfcupni pred- ton 1-210 1-265 45 100 - pridelek na ha ton 5jo 3,5 J,5 4,0 4,5 4,8 ---------------------------------------------------------------- —LESiS^lL!______Z5°._ J^50_____5_____15_ __J*0_ __320_ lOS-drug^polJičine^ ^^ b) srir 200 270 5o 60 75 65 - ™ha' iso i2°. 15 z *? *? - prid.lek v družb. - pridelek dt/ha 110 120 45 50 1 1 org.proizv. t dt/ha ?0 55 55 40 4,5 4,8 - skupni pridelek t 1,320 1.440 67 100 50 . ^0 - proizvodnja v t 600 9*5 5 15 340 320 - tržna proizv. t ' _____________ 30 _ 30 2. Koruza_______________________________________________________ 7. Travin.je_______________ _^__________________________________ a) skupna po»ršina v ha 650 670 60 100 110 110 110-tramiki skupaj ha 10.295 10.000 2100 2100 270 260 - pridelek dt/ha ' 45 50 50 60 70 80 od tega: _zj^^±12____i:!2!.-!5.5!.-.3^-.-6^..!7!....8!.0. l] l^T^Bn± 3.930 3.880 Koo 1700 110-110 b>p"Wvt' . «0 610 60 100 110 100 -š$:lekm™ 55 eo 60 65 70 70 - pridelek v dt/ha 48 55 50 60 70 80 _ stmpai pridelek - proizTodnja t t 2.880 3.355 300 600 770 880 ___v ton____________ L^jf1! ^280. Ifl L^_ ZO— -~-~ i)"I"č^edi^ški pažn. ha 100 170 100 200 60 60 3. Kronpir______________________________________________________ - pridelek dt/ha 36 40 36 40 50 50 a) skupna povrSina t ha 550 500 190 190 - ekupni pridelek t 360 40 360 800 300 300 - pridelek dtAa 200 220 140 150 ' ^-^proizTOdnJa^_____lO_._5OO_ 11^000 L.660_ _2.85O____________ c) " ^oleti ThT^ 6.265 5.950 400 200 100 90 b) družbeno organiz. - pridelek mrve dt/ha 25 30 40 40 40 40 proizv. rha 500 470 190 190 . _ siupen pridelek v t 18.795 ».825 1.600 800 400 360 - pridelek v dtAa 210 230 1*° 150---------------------------------------------------------------- - proizTodnja T t 10.500 10.810 2.660 2.850 a + b + c - 110 _______________________________________._____________^______^ 111 - skupni paSniki vha 54 124 50 350 LLL4u?1''!ma KZ Velike IH TOZD . pažnlki skupnosti St. 1 ; 3 7 TZO Vio Lašč« Posestva y 4- ^1^"«_________ 'I9S T 19^" liT~1W "iŽTl^' -površinavha 54 124 50 350 ----------------------------------"-----'-------"----------^— - krniEki dnevi število 163 163 163 163 a) skupna površina v ha 10 10 60 60 _____ - pridelek dt/ha 25 25 ?,0 3,2 - proizvodnja v t 25-25 180 192 tabeu a: r ,. . , B. živinoreja - ' 6. Vrtnme - zelen.iava___________________________________________________________" ______¦ a) skupne povržine v ha 130 140 4 - B LJublJana KZ Telike LH - TOZE - pridelek dt/ha 180 190 23 - -I?2.IiŽ--------5«M.---------JSfLJtIS._ , Q, ___________________________1986 1990 1986 1990 1986 1990 - proizvodnja v t 2.540 2.660 92 - ' " ' " ' <<— --------------------—__- _ ««-_ — __— — . ^^ štev. stanje: glav Bob - trave SteT. 4.760 4.800 840 920 300 300 a) sLpna povrilna t ha ~ ~T<> - Pl-.t.liei št. 995 1.100 320 360 56 56 - pridslek dt/ha 4 5 -_IJ!^f!J!^!;f!:_____2-8*> 2-950 800_____85O_____________ - proizvodaja v^t ___.....____________^ ^20___75 2. cilj intenziviranja - nožn. na glavo 1 3.100 3.400 3.200 3.500 5.800 6.000 6. grma na p.iivah________________________________________________ - prirast telio kg/dan 0,70 0,75 0,55 0,60 0,55 0,55 101-silažna koruza - prlr.pitancev kg/dan 0,80 0,85 0,80 0,90 - skupne povrfine 1.250 I.300 60 100 40 55 tržna prireja uleka: - pridelek dt/ha 300 350 300 350 350 370 - na l^kravo lit 1.034 1.148 1.547 1.608 5.800 6.000 - skupni pridelek t 37.500 45.500 1.800 3.500 1400 2035 "* 102-detelpe'(lucerna, . pitaIlci _ kon, 3.506 2.815 396 470 crna ita.J - skupna površ. v ha 60 65 40 100 " tOn ^022 ^1*0 ^° ™ - pridelek dt/ha 120 150 100 100 - ostalo govedo - kom 104 136 85 107 30 30 __r-SSPfi-Hi^ii?-*-____2i2.___545.. J2LL_ i^299__________ , - ton 46 60 35 45 13 13 ¦ 103-travne detel.meš. . piem.telice - kom 67 72 255 320 56 56 - skupno površ.v ha 700 710 200 300 10 10 _ ton jq ;2 120 15Q 28 28 - pridelek dtAa 40 45 70 80 80 80 . plem. teleta - kom 48 60 70 70 - skupni pridelek t 2.800 3.195 1400 2400 80 80 - ton 5 6 7 7 ----(i.ELri2-----------------1------------------L----1---- _ prailči . kom w 1?2 - ton 17,6 20,6 . ' ¦ . - mleko 000 lit 4.920 5.510 1.300 1.480 1.740 1.800 A - ovce - kom 22 30 . .-..•'' - ton 0,8 1 - jagnjeta - kom 60 100 - ton 1 1,7 ' . . ¦ ' - plem. kobile - kom 40 60 - ton 20 30 ¦ . ¦ ¦ - konji - kon 420 440 67 133 - ton 187 198 30 60 TABELA 5: SB3FHJA HCHEAVIJHCSri SOSEEK 2A GRADUO ¦ ob&ma viS - vB&HJžnestt grmmja ' ¦ ¦ '¦'.•¦" SOGESKA št- ^™' URBAHIZHl OIHff ZmJTŠČk PEH8AVA ZHHJlSČA HTOST.IBimAVE KCHJNAIHA vmtftk ORHBE ___________________________________________________________________________________________________________________________________IKmAH________SHOIMAR________________________ 1.HUUH1THEA VS-5 '¦ ¦ . . ¦ ¦ .. ¦ ¦ Ži&iica A-l 160 potrjen delana izveden v teku opravljme zgrajen aledi izgrwtoji potrebca še dopol- objekta nitCT zazidalnega > načrta za paridrišča, JS-5 • zaradi poteka tramv. zienica A-2 160 potrjen ni opravl.ien ni opravljen delcna iziredene zgrajen bo ^Ledil pro*5e izgradnji objekta VS-6 Stari ViS lj-l* 71 potrjen opravljen opravl.iem v teku izveden izireden - ! . ' samo priilj. • . ' VE - 236 S-5A ¦ ¦ . " Ig .-..¦-.¦ -••-.. cra' 88 . ¦¦ potrjen opravljen Izvedena opravljene zf5raditi 8ist-se ho gralil - •¦ VB-6/5 , ISrainjo obj. Grba lS^ potrjen delcma opravljen v teku v tetai potrebna še potrebno zgraditi . . izgradnja tanp.sekundar ^ ' Pli^a • - ' ¦ . . ' Trnovo-dimbeni center 30 potrjen opravljen v teku še niso opravljene zgrajen zgrajen vezano je na ostale investitarje DG RS-4 ' ¦ . ¦ ¦ . ¦ novica 588 ' zaz.načrt v ni opravljena niBO opravljene zgrajen do '."'-. izdelavi ni opravljen. soseske ni zgrajen ' ' ¦ RT-106 ' "eitanltii '...-¦ - Eobenčlcova , 50 v izdelavi ni opravljen ni opravl.jena idejni pro.jekti zgrajen pretežno zapolnitev soeeske, ld je v pripravi zerajen že zerajena Velike IaSče -Center 2« *. % zazidalni ' ''"'•. nažrt izdelani ni problsnatičen ni opravl.iena niso opravl^ene lokalne lokalne . * . '' ¦ ¦ ureditve ureditve J ¦ - . " ' ¦ ¦ ¦ ¦ • ¦ obJiha vič - več ieuždsca ceaikta » -'_ . ' \ * "' " •k" ¦ • ¦ . ¦ ¦. ". g^ggg^ Št.stan. UREflinzETl OTKUP ZEMUIŠCa HOHIAVA ZEMLJIŠČA INVES.H?rRiAVE *™NAIHA CS^A ^^ _____________________________________________________________________________________________ HmiAR_________EEKUNDAR_____________________ liarjul-center 48 zaz.načrt izdelan ni probleanatičen ni oprsvljena niso oprevljene lotelne lokalne . .*:>">' ureditve ureditve -j" '"' " V PoIIkiv GrEKlec - Center 25 zaz.nafirti izdelani ni problematičen ni opravljena niso oprevljene lohalne lokalne ' »' .. ureditve ureditve ' - \ -V ' ' ' ' ¦" ,¦'/"¦-¦¦". -'"¦¦•'. ______ _____________ - , ¦ . . ¦* V « . ¦ "¦ J ^ ¦ ' III. rttHJUTKl'A . ¦ -' - ¦ \ , ¦ " '" ' "¦ f .. ¦ ' - ' "'¦"' ¦ ' ¦ :' " ' -. . . RS-S i iBvrica P3n zaz.načrt v postopku ____ mrejemanja ni cpravljen ni ppravljena rdso izvedene kcn^letna potrebno predlagsnio izgr.primaroa zgraditi lotadno e(B, .; _ . .„ ^ • potrebna je kcnpleten akupno fcotlovnico VS-1WA - * - ^^ T pja^ sekundar za ogrevanje ' _ . ¦ razen plinovDda, Languaova . 86 zaz. naLrt je izdelan, ld. ni v plami za potrebne bodo še t_ nhrtnbie minimainp dopolnitve t± Dpravljen ni opravljena niso izvedene u J " obstaja se bo zgradil vezano na grednjo ireporedno s poslcrvnaga dela stan.objekti soseska VS-»5/7 ¦ " ¦' "¦'""•'. Štofljica 156 zaz.načrt Je v izdelavi ni ppravljen ni opravljena niso izvedene obstaja, ' delana zgrajra vezava za lokalno ra2en za kotlamo ogrevanje ¦ • OBSnA VIČ - OMKUlUBKA GRAIRTA ¦ ,,".*¦' SCfESKA St. stan. UBBANlZm OTKUP ZmUlSČA HilHiAVA ZMJIŽČA INVE3T-H!IH!AVE mJSmKWk Ui?SLn.D OKMEE rHJJTAK bclUJINUAH f I.HUCMTEBIA ¦ • ,_..•... RS-1,2 ' Jurčkova pot 648 zaz.naČrt potrjen pootopno pridobivanje vzporedno z odkupam sprejet globalni v izvajanju vzparedno z število stanovanj iiivest .program gradnoo se bo delcma za soesko ' spremin,ialo,zaradi -¦¦ . _ ¦ > *. dopolnitev zaz.naŽrta VS-lo3 ' ' Mjrgle IV, faza 78 zaz.načrt potrjen delno pridobljeno v teku. -.-. niso opravljene potrebna še potrebna lcctplet- kanalizacija na izgrsdnja sek. VS-7 ' . ' ' . Brdo - Vrhovci 18 zaz.načrt potrjen last grsditeloev . i\, zgrajen delana zgrajen ¦ - VS-109 ' Dolpi nost 73 zaz.nažrt potrjen delno izveden poteka ' '¦ niso opravloene- potrebna še zRraditi kanpleten povezano z ure.ian- Stan.zadru^ RTV kanalizaci.ia sek. ,1era VP H- Rutal V5 20?/3,3 Eelo 57 zaz.načrt potrjen v lasti Kraditeljev ^' Stan.zolruga Selo lokali« ured; lokalne ureditve VS 10^/? ' Ratova .jelša 150 ^^S^S^1 Initv3elana P°teka P°teka ^50 oprwl(1« v pradnoi je potrtbna je izredno zahtevno sSaciir^splia kanal,potrebe izRradnja opremljanje s -™^H--H<.i ¦» 0e rekonstrukci-koc?)letnega kom.napravanri., craoeraLiirei,iev , ja vodovodnega sekunlarja vendar zaradi '. ¦ . ' , omrežja sanacije območja . : ¦ nujno potrebno V&V3 ' ™-:- . - Grba 12 zaz.načrt potrjen prednostne pravice , vzporedno z potrebna še potrebno zgra- vecdružinsto izpradnja pli- diti kanpleten i novoda sekundar Bonifacija-jug 12 zaz.načrt potrjen izveden v teKu ' v tflku ^grajen deloma še zakljucitev 11 potrebna obsto,ieče . . izgradnja soseske -.'¦ o".. .. ¦ oatmA vič - amEužuccA csaihja BOGEffiA Št.stan. URBAHIZai OOtDP ZEMLJIŠČA HCEHIAVA ZEHEJIŠČA mVEBT.H03KAVE KCmttlllA utKtrtA. OKMBE HHMAR SHCUNDAR n^kioki'ia!rA .. . , ¦ ¦ . VS-2o6 Srodnj* vas 43 zaz.načrt spre^et ni opravl^)en ni opravljena niso opravljene lctalne ure- ltfkalne ureditve ditve VB-lo3/2 Vinterca 76 zaajiačrt sprejet ni oprarljen ni oprsvljema niso opravljeoe ni proble- potrebna izgradnja matičen sek., ki bo pote- kala vzparedno z ' , . . . . . . , grainjo naselja ¦ '¦'* VE-260 . ¦ Velike Iflšče 67 zaz.načrt potrjen ni opravljan ni opravljena niso cprarljene lokalne lokalne ureditve Kradn,1o bodo ureditve izvajali lastniki zanljišč in S2 mjKDatrgaift . ¦ . ¦ ¦ ¦ ' VS-2OJ/5 Dobrova «0 za2.načrt potrjen v lasti zasebnilcov ni opravljcna niso izvedene lokalne lcdtalne ureditve ^radnoa bo pote- ureditve kala v skladu z možnostmi občanov VS-245/7 Skonjica 56 2az.načrt Je v izdelavi ni opravljen ni ppravljena niso izvedene obstaja razen delana zgraoen za ogrevanje ! VS-220/2 ' > ^*0"'"' Hadna 48 zazjiačrt je izdelan ni dpravljep - ni ppranrljena niso opravljene lokalne lokalne ureditve v lasti občanov , - ureditve ' 1 - ¦ , " . ¦ vodorod §e '¦-•¦¦'"- / ¦ ¦ • potreben VS-251 ' ¦ ¦ ¦ "' ŽeliiLJe 50 zaz.načrt je izdelan ni opravljen - v lasti dbčaixv ni opravlJeDa niso izvedene lokalne ; . ', ureditve lokalne ureditve H5-5 lovrica 9D zazjiačrt v postopku ni opravljen ni t5pravl^ena niso izvedene potreben sprejflmanja celoten prunar potreben je celoten aekuaiar y ¦ ¦¦ ¦• fi ¦ ¦ • OB&IHA VIČ - HSDffiUŽHBKA {KAINTA , ' . ¦ ' , ¦ KJUNAUIA OFEEMA 806ESKA St.stan. • URBAN3ZEM OTKUP ZEMLnSČA HOHIAVA ZEMLnŠČA INVESTJKffKAVE OR31BE HOMAR SEHJNDAR HE-A Hovic« 30 zaz.načrt v izdelavi ni oprsnrljen ni cpravljena niso oprenrljene zgrajen ni zgrajen načrtovano za do soseske nadanestne 1 ¦ gradnoe rtoorgftnizi ranfl - . ¦ ?'.';*. enodružinska gradnja - - .^^. bo potekala v mestnih ¦ *" ' . - , ¦ • in izven mestnih naseljih po ^rejetih zazidalnih , . načrtih, ozirana HIP: ¦¦ . '.''"* VB-lo2 Tmcwo, VB-Ttodto, - * VS-250/2,3,4 anrjene, V5 256 * , • ' ¦ ' - Ig CS 9, 10, 11) in ostali ¦..,,.¦. ' ' . C ¦ ' '.-''¦¦ ' .<", ;-.';^'(^i..j ,>:¦->¦ ..-'¦¦'' ¦ * ¦' ¦».--. ;:' a^tj ••' -^^B« , '. ' ' '¦¦¦-.' . • obrazložitev Osnutek družbenega plana SO Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 je pripravljen skladno z Odlokom o pripravi družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 in temelji na Analizi razvojnih možnosti (izdelana v juniju 1984) in osnutku Dogovora o temeljih družbenega plana občine (april 1985).* Od sprejema Smernic za pripravo družbenega plana je izvršni svet neprestano spremljal stanje priprav planskih dokumentov pri nosilcih planiranja in vodil ter usklajeval delo pri pripravi osnutka dogovora o temeljih plana in družbenega plana. Zaradi zagetovitve potrebnih podatkovza pripravo družbenega plana je komite za družbeno planiranje in gospodarstvo gospo-darskim OZD posredoval vprašalnik o enotnh kazalcih razvoja v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Vprašalnik je izpolnilo 89% anketiranih OZD. Pri pripravi osnutka je izvršni svet upošteval tudi analize razvoj-nih možnosti, ki jih je doslej pripravilo 88% nosilcev. Podatke so posredovale OZD tudi s sedežem izven občine, ki načrtujejo investicije na območju občine. Upoštevani so tudi podatki iz osnutkov samoupravnih sporazumov o temeljih plana SIS dmž-benih dejavnosti in materialne proizvodnje občin in mesta Ljub-Ijane za obdobje 1986-1990. V fazi priprav osnutka družbenega plana so izvršni svet in komiteji pripravili številne razgovore z organizacijami zdrjženega dela s področja gospodarstva in negospodarstva, krajevnimi skupnostmi, izvajalci nalog na področju SIS materialne proizvodnje in nekaterimi OZD poseb-nega pomena v Ljubljani. Kljub vsem tem aktivnostim do roka, opredeljenega v Odloku o pripravi družbenega plana ni bilo možno razrešiti vseh odprtih vprašanj, zlasti uskladiti nekaterih potreb z denarnimi možnostmi. Raztog je zlasti v zamudah nosil-cev planiranja na vseh ravneh. Do priprave predloga bo zato potrebno uskladiti zlasti vprašanje naložb v negospodarstvu, namensko rabo prostora na nekaterih območjih ter nekatere naložbe na področju komunalne infrastrukture. Nekatera vpraša-nja so odprta tudi zato, ker še ni sprejet dolgoročni plan Ijubljan-skih občin (dokumenti Ljubljana 2000). Pri pripravi strokovnih podlag plana je sodelovaltudi Zavod za družbeno planiranje Ljubljana. V predlogu družbenega plana bo kot uvodni de! vključno skraj-šano Poročilo o uresničevanju družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985, ki je objavljeno v tej številki delegatskega gradiva. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo in izvršni svet sta ob pripravi osnutka družbenega plana Ugotovila, da predvi-dene naložbe ne zagotavljajo uresničitve ciljev, opredeljenih v osnutku dokumentov Ljubljana 2000 o hitrejšem razvoju južnega dela Ljubljane. Pomembnejšega povečanja gospodarske moči občine in prestrukturiranja občinskega gospodarstva ter hitrej-šega razvoja komunalne in druge infrastrukture po dosedanjih podatkih v naslednjem srednjeročnem obdobju ne bomo dosegli. Zato morajo biti aktivnosti do konca leta usmerjene tudi v prido-bivanje novih investitorjev, za karso v industrijskih conah občine ugodne možnosti. Izvršni svet je ob obravnavi osnutka družbenga plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 sprejel tudi sklep o javni razgrnitvi njegovih prostorskih sestavin, ki jih je pripravil Zavod za družbeno planiranje Ljubljana. Grafični prikazi zaje-majo: področja komunalnega gospodarstva, energetike, družbe-nih dejavnosti in zbirni prikaz vseh pomembnejših gospodarskih objektov. Javna razgrnitev bo v avli SO Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7 od 10. junija do 25. julija 1985, popotrebi patudi vzainteresiranih KS ob razpravi o osnutku družbenega plana. . ¦ • ' ¦ '' ' ¦ \ * . ¦ ¦ - v . ¦ ¦ '¦ \ ¦ ' . ' "¦.. ' f ¦ ¦ ¦.;'.'¦ - ¦ . ¦ * . , ¦ ¦ ¦ ¦ . ' ¦ ^ ¦ > , - - • ¦ ¦¦ , ¦. 1 ¦ ¦ . • •¦•¦'¦¦".¦' ¦ - ¦ . . •¦ ¦ •* > ¦ -- .. - . . . c -t "¦¦¦ ¦ s, — . * ¦ ' ¦ * ' * ¦ *-.''¦¦ ¦ . x ',¦ v ¦ ¦ ¦ -.¦'*¦.•.-'-¦.•¦¦ ¦'¦¦ ¦ v<; "¦'•'.'•¦•" -^ ¦ ' • • • ¦ " ' ¦ :^ :"',' i-'¦¦¦'¦¦¦¦¦¦¦'¦ ¦J ..-¦'. - • ¦ \ ¦ ¦ ' * ¦ ': ¦ ¦'¦ ¦ f ' ¦ - • . ¦ 4 ".¦'.. ¦ ¦¦-'.¦' ' .55 Delegatsko gradivo izhaja v okviru občinskega glasila SZDL Ljubljana Vič-Rudnik Naša komuna. Gradivo pripravlja za tisk sekretariat skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Tisk: Tiskarna ČGP »Delo« - Po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta SRS je Naša komuna oproščena prometnega davka.