"PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugo*lav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze GLAS I L 0 PROSVETNE MATICE J. S. Z. ST. NO. 1641 ..................t« 1997, .i t»mt«tu.Ci** ml.-.m*,-- sv* 3. i9,9 CHICAGO, ILL., 22. FEBRUARJA . .voje privilegij, j. k0~,i1dri"e » * ««•] v« Fr.ncij. „. i,- gubi. N. b.lo pr.v »led it i dri.vniku s m.relo, ki pr.v teko vidi s.mo nevarnost, d. pride dob., ko bo ljud.tvo ..mo ,o.pod«r »vo,e usode, ne p. magn.ti, k.terim *o pred očmi him imovine. Novo "trozveza" Ako se So.nij. pod Fr.ncom pridruži Hitlerjevi MuMoli-n.jev! zvezi, k.r bo tudi angleškemu zlatu težko preprečiti, je poraz španske republike ob enem poraz francoske republike in angleškega imperij.. Diktatorja Italije in Nemčije to nedvomno hočeta. Kajti čemu naj bi drugače tvegal, stotin, milijonov dolerjev, ki st. jih vložU. v civilno vojno v Španiji, in življenja svojih vojakov in raznih veščakov, ki so bili poslani na pomoč Francu? Težko, težko bo Chamberlainu uk.niti osišče Rim-Berlin. A tudi če bo v spletk.rstvu k. j dosegel — španska republika je vzlic temu žrtev imperializma fašističnih in "demokratičnih" sil. Francijo izigrovo samo sebe Kakor kažejo znamenja danes, je Francija zapisana enaki usodi, kakor jo doživlja vsled fašistične intervencije Španija, Rim in Berlin imaU v raznih elementih v Franciji zaveznike, ki pomenijo zanju več kot pa bi na primer pomenila za Francijo v»a oborožena in gospodarska moč Jugoslavije. To je slabo za francosko ljudstvo in za demokracijo. Francoski kapitalizem pod nadvlado osisča Rim-Berlin ne bo proteširan, pač pa bo plačeval davke za svoje zmote; njefa ni akoda m kazen zasluži Do tu bi bila stvar v redu — ampak gtavna irtev bo francosko ljudstvo. ^ ■ Chamberlain in Daladier upata te možnosti preprečiti al odlaganjem vojnega konflikta, v nad i, da se med tem kaj dogodi v Italiji, Nemčiji in Španiji, kar jih bo odvrnilo igrati se z vojno. To je špekulacija, in spekuliranje je nezanesljivo v vsakem slučaju. Ob enem se Anglija in Francija pripravljata na vojno, kakor da ima že jutri izbruhniti. To morata — ni druge poti. Mussolini poplavlja svoje peščene afriške posesti z novimi polki iz Italije in z jačanjem domačinskih čet Italijanska in nemška propaganda po radiu med Arabci in drugimi prebivalci v Afriki in Mali Aziji nadkriljuje francosko in angleško. Sirija se izmuzava iz rok Francije kakor riba. Egipt je v pesteh Anglije samo zaradi njene moči. Industrija, ki nima nikakega odmoro Ameriški predsednik je v tej tekmi med Italijo in Nemčijo na eni, in Anglijo ter Francijo na drugi, na strani slednjih dveh. (Nadaljevanje na 5. strani.) EDVARD BENEŠ SE VERUJE V KONČNO ZMAGO DEMOKRACIJE POTI V POLITIČNO Shodi v pomoč žrtvam fašizma v Španiji Pravilo te, da se zlato preizkuša v ognju in prijatelje pa, kadar si v nesreči. Naši prijatelji delavci, njihove žene in otroci, dalje naši borci za ljudske pravice v Španiji, so v nesreči. Fašizem, s pomočjo kapitalistične reakcije v demokratičnih deželah, ie onemogočil uspehe njihovih zmag. Zdaj so v stiski. Kadar propadaš, te običajno nihče več ne pozna — skoro vsakdo, ki more, se ti izogne. Mi ne Mi smo bili m bomo z boievhiki za pravice delovnega ljudstva tudi ako jih zapuste vsi drugi. Vsakdo je lahko na strani mogočnih- Treba je poguma, ostati ob strani ponižanih in razžaljenih, zatrtih in pogaženih, in jtm pomagati. V področju Prosvetne matice so v prid žrtvam fašistične invazije aranžirani shodi v sledečih krajih: cleveland. 2 marca zvečer v SI. nar domu. collinwood, 3. marca v Slov. delavskem domu strabane, pa., v nedeljo 5 marca v dvorani društva Postojnska Jama SNPJ- chicago, ill., v soboto 11. marca v dvorani SNPJ. Vse te Drireditve se vrše v področju Prosvetne matice Glavni govornik bo JOSKO OVEN Sodelujmo vsi, da bodo čimbolj uspešne. Ogromen potrošek za uničevanje ljudi Leta 1938 so države potrosi-' le za oboroževanje — torej za uničenje druga druge — sedemnajst in pol milijarde dolarjev. Kak« blazno se svet pripravlja na vojno, r^zvidite iz tega. da so vse iste države potrošile leta 1932 za enak namen samo 3 milijarde 800 milijonov dolarjev. V tem letu bo potrošek še večji nego lani in tudi nevarnost za splošen vojni »požar je večja. Tudi Zedinjene države trobijo za oboroževanje več ko kdaj prej. To je blaznost, ki ne vodi v demokrat-i jo in Ae manj v blagostanje. FAŠIZEM AMERIŠKE SORTE OSVAJA DEMOKRATSKO IN REPUBLIKANSKO STRANKO * opozicija proti rooseveltu prehaja v histeričnost— zamotanost vnanje in gospodarske politike ameriške vlade. nevaren vstop v oboroževalno tekmo Pomoč lojolistični Španiji v življenjih Iz poročila poveljstva ameriške brigade Abrahama Lin-colna, ki j* bila na raznih frontah v Španiji, je razvidno, da je padlo v bitkah s fašisti 365 njenih članov. Predavanje v Springfieldu Prihodnjo nedeljo 26. februarja bo v Springfieldu predaval Frank Zaitz, urednik Proletarca, o starem kraju in o drugih svojih posetih po Evropi. PRESOJANJE DOGODKOV DOMA l\ PO SVElT Malo jo državnikov na •▼•tu, ki bi imeli sa razočaranje toliko Taroka, kakor bivii predsednik Čehoslovaike, Benes jo eden najsposobnejših dr« savni kov — čeprav nima "marale". Ampak njegova desela jo kila milita-ristično Mm« aa sobi iibka, e kriti«, nem momenta pa so jo matajilo vse njene savosaico. Driavnik bros pomoči velesil pa dano* nič ne po—ni. Beneš je padel. Zdaj bo nekaj Časa profesor aa čikaiki universi. V Cbica-fu in v Novr Yorku jo bil navdnieno sprejet. Pravi, da njofova vera v demokracijo ni ie prav nič omajana, vslic sedanjim padcem sveta v reakcijo in fasisem. Na sliki sta on in njo-feva soproga. Homer Martin bo bitko v uniji avtnih delavcev izgubil na celi črti, pravijo vsa nepristranska poročila, ki pa dodajajo, da bo unija vzlic temu imela silovite napore, predno se spet uveljavi. Francija je naročila v Zed. državah Se 515 vojnih aeropla-nov. Zastopniki večine v zveznem kongresu se duAajo, da bodo to in druga slišna naročila v bodoče preprečili. Morda sim-patizirajo z Mussolinijem, Hitlerjem in z Japonsko. Italijani te ne bodo umaknili! Od kje? Iz Španije, kajti Italijani se nikdar ne umaknejo, nego ostanejo na pozorišču do zmage. Tako pišejo Musso-Hnijevi propagand isti, ki ob e-nem poudarjajo, da se Italijani umaknejo iz Španije šele ko bo general Franco absoluten gospodar vse države in uvedel v nji "vareo" fašistični režim. To italijansko bahavost z ozirom na Španijo so omogočili toriji v Angliji in kapitalizem Francije.. A. F. of L je nedavno apelirala na zvezno vlado, da naj odpravi bizniški strah — to je. da naj uveri trgovino in indu- strijo, da se ji ni od strani zvezne vlade ničesar bati. Takoi direktno ni apelirala za odpta-vo tega "strahu" niti zveza kapitalistov in trgovskih korpo-racij. AFL svojo vlogo v korist delavstva torej slabo igra. Z od. države so predlog nekaterih južnoameriških republik za posredovanje v Španiji odklonile. Vzrok odklonitve je, I ker so ga iniciatirale dežele, ki niso za pošteno rešitev Španije, nego so pomagale generalu Francu, namreč direktno, torej ne morejo biti nepristranske. Vlada Zed. držav jim kajpada nima kdove koliko očitati, kajti tudi njena nevtralnost je bila v pomoč generalu Francu in njunima pomočnikoma Musso-liniju in Hitlerju. Bolgarija smatra, da si bo pridobila nekaj nji ugrabljenih teritorijev nazaj brez vojne. Tako je namignila konferenci balkanske zveze, ki je začela ta mesec z zasedanjem v Bukarešti. Največ teritorija »o Bolgariji vzeli po končani svetovni vojni Grčija, Rumunija in na tretjem mestu Jugoslavija Tudi Madžarska poudarja, da se ji naj vrne vsaj kraje, Anna Pogorelec obolela Prošli pondeljek se je morala podvreči težki operaciji soproga upravnika "Proletarca" Anna Pogoreleč. Nahaja se v Lutheran Memorial Hospital, 1116 N. Kedzie Ave., v sobi št 207. Vsi njeni številni prijatelji in prijateljice ji žele čimprejšnjega okrevanja. v katerih tvorijo veČino prebivalcev Madžari. Graftarje preiskujejo. V Llli-noisu in v marsikateri drugi državi in v okrajih so po lanskih jesenskih volitvah uvedli preiskavo o graft u, ki so ga uganjale prejšnje uprave. Nove si s s takimi metodami zakrivajo svoje grehe in ob enem imajo priliko dati (preiskovalnim odvetnikom, ki jih najemajo iz svojih vrst, dobre nove prilike] za direktne in postranske zaslužke. Sodišča so se baje izrekla za ohranitev Homra na vodstvu avtne unije. Glavna avtoriteta je kajpada članstvo unije, in to je proti Martinovi taktiki, čeprav je tudi ono proti vrtanju komunistov. Martin se je izigral. Rdečkarjev je čezdalje več. Zadnje čase jih odkrivajo posebno v univerzah. Pravijo, da jih je toliko kakor mravelj. Diesov odbor bo preiskoval, čemu jih ne ipolijejo s petrolejem in zažgo. Poljska se okrenila od Nemčije k sovjetski Uniji Poljska je 19. februarja podpisala s sovjetsko Unijo novo trgovsko (pogodbo, ki ni le trgovska nego dalekosežnega političnega značaja- Režim, ki je na krmViu v Varšavi, je eden najreakcionarnejših na svetu. Zatira delavsko gibanje, tlači kmete in jih obdavčuje do mozga. Paktiral je s Hitlerjem ter se spuščal z njim celo v pogajanja za skupni napad na sovjetsko Rusijo. Edvard Benoi. Bil jo voditelj čeike To je bilo pred sklenitvijo esrodne socialistične stranke, flavni "monakovskega pakta". Ne •odelavec pokojnega prvega v™*™*-] Poljska in ne Rusija nista bili nika čekoslovaske driav^omai- Ma- nanj po:jgki vnanji •arjrka, par terminov predsednik lige k * # j n s rodov itd. | minister Beck se je hudoval — ne ker je bila Rusija izpuščena, ampak zato, ker so v Parizu, Londonu in Berlinu Poljsko prezrli. Svoj g-njev poljska vlada ni mogla krotiti, pa je vpa-dla tudi ona na čehoslovaško in ji v ze a bogati premogovniški revir Tešin. V Berlinu so to Poljski jako zamerili. Ce kradejo veletatovi, je to legalno in patriotično. Mali tatovi pa morajo v ječo. Poljska se smatra za velesilo, dasi ji tega priznane velesile nikakor nočejo priznati. Bogat kos Cetioslavške je Poljska vzela vseeno. Nato pa je vlada v VarSavi začela mi- sliti, kaj bo, ako njeno deželo določi nekega dne firer Nemčije za slično žrtev, kakor si je določV čehoslovaško. Posebno se je Varšava prestrašila podpore, ki jo je dal Berlin Rusi-nom, katerih je na Poljskem do 6 milijonov. Kam po zaščito ipred "tretjim rajhom?" so se vprašali v Varšavi. Francija je predaleič, zato bi v vojni s Nemčijo g one strani nemške meje Poljski ne mogla pomagati. Chamberlain bi pa tekel z nova v Monakovo. Pa sri je mislil zviti Beck: "Mi smo zagozda med Rusijo in Nemčijo. Dajmo vsaki eno kladivo, da bomo mednji čimbolj zabiti in ju razdvojili sebi v korist." Tako je tudi storil. Nova pogodba med Poljsko in Rusijo je neiskrena in nenaravna. A bila je sklenjena vsled nevarnosti, ki je skupna obema. Pogodba določa prednosti v medsebojni trgovini med Poljsko in Rusijo. In v zatišju teh utgod-no.*ti pa so kajpada ipogoji, da bosta branili druga drugo, v slučaju nevarnosti pred Hitlerjem. Slično pogodbo ima Beck z Nerpčijo. Pravi, da se Poljski zdaj ni bati napada ne t ene, ne z druge strani. Zed. države se iz gospodarske pomikajo tudi v resno politično krizo. Vzrok je prva. E-konomske razmere so nekako na mrtvi točki. Vladni dolgovi rastejo. Njeni kritiki zahtevajo "Varčnost". Vzlic temu, da so ipritrgall od ust brezposelnim 175 milijonov dolarjev, so izdatki zvezne vlade v sedmih mesecih tolikšni kot vladni dohodki skozi celo leto. Pomagati si mora torej s posojili. Ni drugega izhoda. Najbolj pereč problem Najtežji problem ameriškega gospodarstva je vprašanje brezposelnosti. Nad deset milijonov ljudi je brez zaslužka. In to vzlic vladnim poskusom, da se privatno industrijo upravi v dir, ki bi te milijone izbrisala iz seznama nezaposlenih. Tako ne more iti dalje. Brezposelni sami so obupani in iščejo izhoda. New dea! jim ni mogel vrniti prosperitete, torej kam? Milijone starih ljudi zahteva pokojnine. Prihranki stotisočev so vsled zamrznjenja brez vrednosti. Ljudje pa hočejo živeti, ne životariti. Sabotaža induttrialcev George H. Daviš, predsednik mogočne ameriške trgovske komore, je nedavno v San Franciscu izjavil, da tira vlada s svojo gospodarsko taktiko Zd. držav v fašistični tok evropske sorte. Temu se moramo zoperstaviti, je apeliral Daviš. Kako? Z združenjem konservativnih demokratov in republikancev za "amerikanizem". Kar Daviš hoče, je diktatura ameriškega kapitalizma nad ameriškim »ljudstvom, in to zahtevo od deva 7 "am*»rikaniz-mom". Dočim je fašizem v Italiji in v Nemčiji stopil na prste ne samo ljudstvu, nego tudi več ali manj privilegiranim slojem, hoče kapitalizem v Ameriki tak fašizem, ki bo ipodelil moč samo njemu, ljudstvo pa bo moralo ubogati. Pred krizo je a-meriški kapitalizem vladal na ta način z lepa, razen v stavkah. Zdaj, ko trpi pomanjkanje kakih štirideset milijonov ljudi, pa se ta oropana masa ozira okrog in se vprašuje, kaj ji je storiti, da pride iz obupnega položaja. Rooaevelt izgubil vodstvo Očitno je, da je Roosevelt prošle tedne v novem kongresu izgubil oporo na celi črti. Kongresna večina njegove lastne stranke ga napada in blati, da bi ga niti nobena opozicionalna stranka bolj ne mogla. Roosevelt ni nasprotnik kapitalizma. Ohraniti ga hoče s "kontrolirano ekonomijo" in socialnimi reformami. Slednjih kapitalistični interesi v svoji zasierplje-nosti nikakor nočejo sprejeti. Odl očili so se, da mora Roosevelt pasti še predno mu poteče termin — to je, da je treba ves njegov takozvani socialni program ugonobiti in ga s tem dis-kreditirati med maso. Zamotana vnanja politika Predsednik Roosevelt zastopa v vnanji politiki stališče sodelovanja z demokratičnimi silami proti agresivnosti fašističnih držav. Franciji je v ta namen dovolil kupiti v tej deželi vojne aeroplane, iz česar so njegovi kritiki v kongresu napravili "škandal" in "mednarodno afero" v veliko veselje Musolinija in Hitlerja. • Nasprotujejo tudi njegovi zahtevi za skok v oboroževanje, toda ne ker so proti oboroževanju, ampak ker nočejo, da bi z ojačano vojno silo razpolagal sedanji predsednik. Oboroževanje — čemu? Mogoče je, da predsednik resnično verjame, da bo ojača-na vojna sila Zed- držav koristila, ali celo prisilila Italijo in Nemčijo k ipameti za mednarodno sodelovanje, če predsednik to verjame, je v zmoti. Dokaz za to je nam zadnja svetovna vojna. Ako bo povečana oborožena moč Zed. držav komu služila, bo to v resnici ameriški kapitalizem, ki je v strahu za svoje ogromne vložbe v centralni in Južni Ameriki, v Aziji itd. Se je izhod Ameriško ljudstvo ima do (Nadaljevanje na 5. strani.) Priznanje vrednosti dobrega lista Joe Brit«, White Vallejr, Pa., piie> "Že pred leti sem te odločil, da v liste ne bom več dopisoval. S temi vrsticami svoj odlok prekinem v toliko, da povem svoje mnenje o Proletarcu Naročen sem nanj 25 let. V njemu vidim čezdalje več reenice. Ust je sicer majhen — ima skromnih 6 strani, toda za delavce je v njemu več resnične vrednote kol v 32 straneh kateregakoli kapitalističnega lista. Urednik, le tako naprej! Članek v prejšnji številki na prvi strani, "Več boijega duha v ameriško vlado", je v nekaj vrsticah povedal več kot marsikdo v par kolonah. Na primer stavek, "to, kar krščanstvo v Zed. državah podpira, ni krščanstvo, ampak pekel socialnih krivic." Joško Oven, ki ima v tej številki na 2. strani članek v prid irtev fašizma v Španiji, omenja v pismu: "Proletarec postaja zelo zanimiv." Enako pohvalno te je v prejšnji številki izrazil Ivan Jontez. Proletarca je mogoče še v marsičem izboljšati. V ta namen mu je potrebno ohraniti sedanje sotrudnike in mu pridobiti novih. Dalje, potrebno ga je povečati vsaj dve strani. Vse to bočno dosegli, ako te tkupno lotimo dela za razširjenje Proletarca, kajti polje je ugodno in litt vreden, da agitiramo zanj. % PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. OtfA^UST SLUŽb 8,C|00 PRpSILfd IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja Jugoslovan»ka Delavska Tiskovna Druiba, Chicago. III. GLASILO JUCOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjen* tiraavah »a eelo leto 93.00; sa pol leta $1.76. za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vai rokopisi in oglasi inoršje biti v nakani uradu aajpoznejc do pundeljk-popoldne za pi iob< itev v Mevilki tekočega tedna. "5T& PROLETAREC Published every Wcdneaday by tho Jugotflav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1900. Editor.................................................................... Frank Zaiti. business Manager.......................................Charles Pogorelec. Aast. Editor and Asst. Pusinesa Manager......Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.80; Slx Months $2 00. PKOLETAKEC 2301 Lavvndale Ave. Ttlepkone: KOCK VVELL , , ... ■ T »g - . . CHICAGO, ILL 2664. "Prava ameriška politika m "Prava ameriška rpolitika" je edino ona, ki jo oglašata re akcionami večini demokratske in republikanske stranke. Vse druge so -tuja" rec, "importirana iz Evrope". Prava američka politika mora biti v volilnih kampanjah odeta z ameriško zastavo in nad njo morajo venomer blesteti ameriška "'patriotiena" gesla. Kno izmed njih je, "komur ni všeč tu, Čemu se ne pobere, od kjer je prijel? !" Prava ameriška politika zagovarja pravico kuipičiti bogastva in kovati profit za največje "ameriško" nadelo. Kdor nvu nasprotuje, ne spada več sem, ampak v Stalinov azijatski barbarizem. ^ <* Streljati stavkarje je patriotično, čim postanejo nevarni privatni svojini in "svobodnemu razvoju industrije". To se pravi, ko hitro mogotci uvidijo, da preti nevarnost njihovemu nemotenemu izkoriščanju množic. V Ameriki ima vsakdo pravico postati milijonar, če ni —— ako uspeti ne more — je to njegova krivda, in ne oniih, ki že posedujejo milijonske imovine. Uspešen politik je v soglasju s "pravo ameriško politiko" ie oni, ki v volilni kampanji obljubi znižanje davkov, boljše eeate, razmah industriji, odtpravo korupcije itd., itd. Predvsem znižanje davkov. Te vrste politiki so zmerom izvoljeni. Prvo, kar po zmagi store, je zviBanje davkov in povečajo korupcijo- Taka je "prava ameriška politika". *jsčH*-nPISMO IZ CLEVELANDA P \ lil, .. ...... £p; ingfrrld, III. —• Pred leti ko je prihajalo iz starega kra-,('enjenl urednik! bi bi biJ vprašan), priporo- ja se veliko rojakov, snto vsa- Hem premu&ljoval srednjo pot: besedne razla- kega m križem vpraševali, ka-l° J®®^ovnem pomen k u, ki pmo!^e n*i *>odo preveč razvle Zdravstveni urad mesta New Vork j« nedavno raspisal dvanajst slušb, ki doaaiajo $1S.47 na tedea. Nad osem tisoč čensk je vloiilo aplikacija sanja. Na dan prijave so stal« e procesiji pred «rsod NJBGOVO odministracijo. Unijski voditelji, ki nasprotujejo združenj u delavskih sil za samostojno politično akcijo, pomagajo hote aM nehote ohranjevati politiko OSLIČKA, kakršen je v obliki današnje, včerajšnje in ob enem ipredkrizne demokratske in republikanske stranke. Za par drobtin se taki voditelji kregajo ne samo z resnico, nego pomajr&jo vadrievati razmere, v kakršnih milijone ljudi ne more imeti drutfega kakor mizerijo. Mračilo »e je že, ko smo sto- zma. Prodani od takozvanih pili iz kino-gledalifcča zopet na demokratičnih dežel, katere ulico. Sneg- je naletava), dro- imenovati je nepotrebno. Njih ben In fin. Od jezera je pihala imena ostanejo v zgodovini za-mrzla burja. Kljub temu je bila pisana z Iškarijoti. Katalonci ulica polna ljudi. Ženske v ko- so se hflrili a-vali, re* pride "Hitler" in z njim sicer več dela, ki ga bodo hii-lijoni vršili zautonj, drugi pa za nižje plače. Življenski standard bo nižan. Masla in kruha bo čezdalje manj. Nezadovoljni bddo šikaniranj In kritiki poslani v koncentracijske tabore. Svobdde zborovanja in tiska ne bo več. Nastala bodo plemenska, verska in poetična preganjanja. V "redu in miru" bo vladal teror. " Boljše je.,torej, da se upremo v voz, organiziramo množice za nociaini program, odpravimo medsebojne spore in iia-pake in gradimo nov red, v katerem bo veliko kruha in miisia za vse in nič terorja. "Slovanska sloga'- Si kani- i < Poljaki. Čehi, Slovaki in Rusini so si v sovraštvu, rajo, intrigirajo in celo ubijajo drug drugega. "Civilizirani" tretji rajh se jim smeje in žanje sadove po pravilu, "kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima". Kadar bodo ljudje želeli dobro drug drugemu in si vzajemno pomagali, namesto škodovali, bodo zreli za soc i a4 krt i £ no uredbo. s M Pametno je gledati na napake drugih, de bolj {>ametno pa je pomisliti tudi na svoje in te najprvo odpraviti. nogah — sneg bel In čist je zasipal obraze, ter se topil na licih; otroci so ceipetali veselja. Komaj pol ure prej sem videl drugo sliko. Tudi tam je snežilo. Snežilo je, kot sneži samo v gorovju. Ozke ce^ie, vsekane skozi žamete — mraz pod ničlo — in kraj — Pirenejsko gorovje. Slike, katere sem videl, in katere boste ali ste jih že morda tudi vi videli, so bile vzete na licu mesta -— nA begu množic iz lojalistične Katalonije čez Pirmeje v Francijo. Bežali so pred fašističnimi vojaAkimi hordami. V zadnjih dveh letiih in prej, za časa svetovne vojne, sem videl slike in prizore, ki so kazale HtTrihote in *uHJmo*f. Ali tako bednega, žalostnega prizora, kot je bil ta beg, nisem videl še nikdar prej in ga tako občutil kakor sedaj. I>olge, nedosledne trume beguncev, raztrgani. napol bosi, navajeni toiplega podnebja, zdaj lačni, utrujeni, prezebli. — ln zadaj za njimi v oblakih in na zemlji _ fašisti. Ranjenci, vojaki, starci, ženske, otroci — vse pomešano — koščeni, neobriti obrazi, udrte oči — ali vsi naprej — naprej proti meji. Tam ob robu steze sredi sne-Ka plapola mal ogenj. Suh, koščen moški z vojaško kapo sedi ob ognju z dečkom v naročju. Zavihal mu je tenke, raztrgane hlačke ln odvil cunje, katere so otroku slutile namesto čevljev. Noge mu je drgnil s snegom — prezeble noge. Sredi gnjoče oipaziš lensko, ki drvi naprej — blazna v strašni t trgi —^ njen otrok je mrtev v naročju. — Lakota in mraz... To izgleda, da je epilog junaških Kataloncev, kateri m vztrajali več ko dve leti napram kombiniranim silam faSi- 3. pop. bo povedal, "kako je tam**, v svojem predavanja Fr. Zaitz. On je v prošlem leui prepotoval Jugoslavijo in drugih dežel v Evropi. Ne zamudite te prilike. Po predavanju bomo imeli v spodnjih prostorih večerjo. Servira-11 bomo prHne kranj/ke klj-base. Po večerji pa bo plesna in profta zabava. Igrali bodo bratje Goršek. Vstopnina na predavanje in zabavo samo 25 centov. Povabite na oboje prijatelje in znance. Jih bo veselilo, kajti imeli bomo nekaj za uk in nekaj za razvedrilo. Joe Ovca. . Španski lojalisti in mi Cleveland, O. — Ni mi treba povdarjati, da ogromna veČina svetovnega ljudstva simpatlzi-ra s španskimi lojalisti. Potrebno pa jc povdarjati in to še in še, da same simpatije bore malo pomagajo. Dejanja so, ki štejejo. In teh je na žalod vse premalo. Poznam ljudi, ki so goreči ipri taši španskih lo-jalistov, ko mo zbirali prostovoljne prUpcvke v prid njih, njih imen nisi vide! nikjer — nikdar jih nisi videl na shodih, kateri so *e vršili v prid demokratične ftpanlje. Ni se jim ljubilo odpreti ust pri seji organizacij, kjer so člani, da bi zahtevali od Zvezne vlade preklic embarga napram lojalistični Španiji. V čim so njihove simpatije koristile lojalistom in škodovale fašistom, *i napravi •sodbo Čitatelj sam. Moj namen tu je, da vas povabim na shod, kateri se bo vršil v četrtek 2 marca v prodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7:30 zvečer. Glav-ni govoruik bo s. Joško Overi iz Chicaga. Shod se vrši pod okriljem Prosvetne matic« za pomoč španskim lojalistom, katerim je v tej najbolj kritični uri silovito potrebna. Skuša j mo si predstaviti neipopisnp mizerijo beguncev. Kako silna je njihova beda in še večja je v ozadju. Oboji pričakujejo pomoč od svetovnega proletarijata. Na koga drugega se naj obrnejo? . ,Na "demokratične" vlade, ka- leč Dol.fuss — s pa-peževim tere so jih pustile na cedilu in ko je "tam" in ank Tauehar, Ti in onem kraju, od kjer so se dra^i Jaz v p™letacc>u, « mi je mkel že prej izselil. ustavila pri vprašanju sloven- V nedeljo 26. februarja ob i 'kih J>zik"vnih avtoritet. To vprašanje je važno za vsakega večjega ljubitelja mira, katerega srce je gorelo samo za dobrobit čk»veštva. Kazali so ves mestnika na zemlji, tistega, ki je rekel: "Blagor ubogim, ker zemljo bodo posedli." Spomnil sem se moritve dunajskih delavcev, bombardiranja delavskih zadružnih hiš — ter čaja, katerega je pil pobožni mori- nuncijem, ko so umirali dunajski delavci. Dollfussa ni več. Potem Španije. Vsi vemo, da je bil ta "Prince of Peace" *topro-centno za strmoglavljenje špan ske republike in ena glavnih sil, ki so preprečile vsako pomoč legalni španski vladi. Gledal in poslušal sem trste prazne besede votlih fraz in počasi je zginilo vse — samo dolga bela steza, vsekana skozi žamete, vojak sedeč ob ognju z otrokom v naročju — premrzle bose noge, mahajoče v vetru, ter mater — pol blazno mater z mmrtvim otrokom na rokah._ * Sodrugi! Naš« ,)3Z ponovno apeftra na vas. Vsi vemo, kje so vaAe simpatije in da ste že veliko darovali za lojalistično Španijo. Ali če je kdaj bila potrebna pomoč tem borcem, je posebno še danes. Španija, delavska Španija še ni premagana. Madrid in Valencija so še !n>t republike. In če pade tudi to, naša sveta dotenost je poma.gati beguncem in ttirotam teh junakov, kateri, dasi za enkrat premagani, bodo v dogle-dni bodočnosti razvili zastavo delavske ljudske republike čez vso Španijo. Naprej, sodrugi! Skličite v bližnji bodočnosti shode ali imejte kake druge priredbe v prid španskim delavcem. Pokažimo sebi in svetu našo solidarnost kot detovci in vero v cilj, za katerega umira špansko ljudstvo. Dokažimo mu, da ga v njegovi kritični uri nismo zapustili. jih po iškarijotsko izdale! Delavci in delavke! Priskočite jim na pomoč v njihovi naj-žalostnejši uri! Pridite na shod 2. marca. VstopninA je prosta. Pobiralo se bo prostovoljne pri-upevke Pri«jv»vxjlp po avoji moči, ker ves denar bo šel v zgoraj omenjene krvavo potrebne namene. Joško Oven je rekel, da poklanja svoj čas v prid španskih lojalistov; Prosvetna matica mu bo plačala samo vozne stroške. Govoril bo na shodih tudi v drugih naselbinah. Mi se moramo potruditi, da bo naš največji. Pridite! Louia Zor ko. Slovenca, ki se bavi s pisanjem bodirl v literaturi, znanosti ali žurna listi ki, še posebej pa za na* v Ameriki, ki smo stalno podvrženi vplivu občevalmga Jezika te dežele, angleščine. Kako naj dlcivek piše slovenske bt jede, da se izogne nevarno-ii', da bi ga kak jezikoslovec prLMel med jezikovne nevedne-že ali celo nepismene ljuii? Na katero avtoriteto — jezikoslovca ali jezikovmi zakonik — naj e «k licu jo ali opira, kadar je v dvomu ali zagati? Kar se tiče slovnice, imamo Brezn ika. On nam je tudi dar! "Slovenski ikravopis", iv drobni knjižici, ki pa je bila komaj kamenček v tolmun. Slovarček, ki ga najdeš v tej knjižici, niti od daleč ne zadovoljuje. "Jezikovno reieto" (dr. Rudolf Kolarič) in "Brus knjiine slo-Vcnfcčlne" (I. Koštial) sta bila dva nada.ljina taka drobca, ki sta kvečjemu vzbudila željo, da bi že naposled dobili zajiee-ljivo jezikovno avtoriteto — popoinl slovar slovenskega jezika, na katerega bi se pisatelj lahko zanesel. Kadar je A meri kanec v dvomu glede jezika, odpre Web-sterjev slovar angleškega jezika, poišče sporno besedo m lahko reče: "Webster suya—" Kar »toji v Web«erj.u, to drža! Slovenci pa nimamo nobene ake avtoritete. Kaj >e pravi, biti brez tuke avtoritete, pa ve le človek, ki *e pev-a s pihanjem v nekem jeziku, še posebej pa občuti to vrzel na primer slovenski književnik ali časnikar v Ameriki, zlasti, ker je tako rekoč odrezan od književnega življenja v stari domovini, ki ga lahko za-leduje le od daleč in površno: Nu, pred nekaj leti (1935.) je bil pripravljen prvi korak v to smer. s "Slovenskim pravo-pi**om". Naslednje leto je pa izšel "Slovar slovenskega jezi-a", z dolgim polemičnim uvo-om, ki ustvarja vtis, da se je a-Uor, dr. Jota Glonar lotil tega dela predvsem zato, da je lahko pošteno ofcritflljal avtorje "Slovenskega pravopisa". Toda tudi Glonarjevo delo je daleč od popolnosti in nosi pečat naglice in površnosti. Be- čene, a tudi ne preveč skope ali celo pomanjkljive in netočne (glavna hiba dr. Keirnovega besednjaka). S tem bo kolikor toliko ustreženo vsem motnim odjemalcem: "učenim", tistim, ki 'Voi radi postali učeni" in pa množici rojakov, ki bi zgolj radi nekoliko izboljšali svoj an-tflefki besedni zaklad. Kar se tiče ' preveč učenega" pisanja, se tudi "Cankarjev glasnik" včasih pregrehi. Lani v maju je na (primer priobčil spis "Misli Vladimirja Maja-kovakega", ki mu ga je poslal z Moskve Jurij Gustinčič. Jaz sem to stvar trikrat prečital, da bi jo razumel, pa sem naposled izgubil izpred oči še tisti konec niti, o katerem sem mislil, da sem 'ga bil srečno našel ... S kakšnimi občutki so čitali ta spis povprečni čitatelji, si lahko misliš. Meni se zdi, da so si mislili: "Ljubi bog razumi to — špansko vas! Nu, zdaj je pa C. G. začel priobčati "Španski dnevnik", ki tudi no*i datum iz Moskve in podpis: Jurij Rus (menda "modernizirani" Gustiničič). Spis ni slab, je razumljiv in meni se vidi zanimiv. Vzlic temu dvomim, da je ugajal več kot dvema tucatoma naročnikov. Take stvari spadajo v literarne revije. Ljudi, ki niso lite rat i ali v literaturi podkovani izobraženci, ne zanimajo, ker jih pač ne razumejo. Ljudiska revija, ki se ipoda na to polje, s tem tve/ara svojo priljubljenost pri naročnikih, od katerih je odvisna. Tega si pa gotovo tudi pri C. G. ne želijo. In — dovolj o vsem tem! Prihodnjič si bom izbral kak hvaležnejši predmet kot je obiranje teh jezikoslovnih in podobnih grešnih kosti. ' Ivan Jontez. 3 Slabo za slovenščino Burgettstown, Pa. — Pri nas je v agitaciji za slovenske časopise čezdalje tetje. Stari naseljenci naglo iziumirajo, med njimi tudi agitatorji za naše liste, otroci rpa čftajo samo an-glešiko. Na slovenske liste, tudi ako je kaj angleškega v njih, ne porajtajo dosti. Dehamo zdaj le kaka dva dni v tednu. Tudi to je slabo, kajti zasliržek ne zadostuje niti za skromno preživljanje. Zastopništvo "Proletarca" sem spre- sedne razlage so pomanjkljive, ; , . " " V še večja nierova hiba i, n» nrpl jfeI 1)0 smrtl Antona Jerama m upam, da bom tu in še večja njegova hiba je pa pre obilica tujk, ki paradirajo v njem brez slovenske razlage ali v sosedni naselbini Slovan to nadomestilu. Med njimi najdeži:"ekak° kIma*OV*1' j.2 J 'da ne bo brez uspehov. Samo jan masaryk brez prave domovine Jokn Masarjrk je bil čekosloeaski veleposlanik v Londonu. Po monakov skem "miru" ja maral odstopiti. Ne- li Zabava društva "Sloge Waukejran, III. — Društvo Sloga" At. 14 SN)PJ priredi domačo zabavo v soboto 11. marca. Vstopnina je 25c. Igrala bo izvrstna godba. Pridite vsi, ki hočete prebiti večer v veseli družbi, davno J* prliel ▼ Zed. drftaea. Ta •• ja patretil propagandi preti aatiraaja iidov in pa «a ohranitev demokracije v republiki, v kateri je bil njegov ača prvi predsednik. On e nja sdaj ne bi bil va« dobrodošel. Sledeče cvetke: ...... ... AbalijcnHcija. absepca, adlatu«, a f akcija, afirmacija, akcirltnca, aper-cepcija, bikonkavon, bilahijalon. crdl-rati, champion, cirkofo, d«*enca, dc-c^tnat, dclnkcija, defloracija, de-frmv»|j'cija, dekrepidnost, depandan-sa. do|x>^.it. dorivacija. dovastacijn, dlfircnca, dijf<»ftija. dijopter, diaimi-lacija. dirki-*punca, diaput, dktapoia, ngvirao, efektuirati, ek»co«, eks-rmpcija, ©kaenvpel, cksil, ckakhitiven, ck«»pokton»cija, pcnrro«no»t, haran-jfirati, inav^urarija, indispoticija, in-dolcnca, infuzija, inhalacija, inhibi-cjn, inklinacija, inkhmvnost. inkom-petcnca, inkonsckvcnca, inninuarij«, in^urrkcija, intanij«, intoloranca, lrcalno«t I. t. d. In tako cvetje se šopiri v slovar j u ilovvnskeia jezika! Iste besede lahko najdeš v Webster-ju ... Vendar je ta slovar mij-boljši, kar nam je zaenkrat na razpolago. To pomeni, da smo na tem področju še vedno brez prave avtoritete in da se moraš često zanašati sam nase, na svoj jezikovni čut, na svoja lastna ušesa. e Novakova jezikovna raz/prava je zanimiva. Ampak tudi Zvonkovo "pero" se včasih nekam zatakne. Tako je zadnjič rabil izraz: selo mnogo manj (very much less), ki zveni dokaj prisiljeno. Jaz bi rajši zapisal: veliko manj. Tvoja opazka v "komentarjih" glede besednjaka, ki ga sestavlja Z. A. N., je umestna. Osebno bi sicer želel, da bi bil njegov besednjak čim obširnejši in podrobnejši, kajti z^olj "izboljšan Kernov besednjak" bi mi ne zademtoval; ker se pa zavedam, da bi bil tak besednjak "pretežek" za naše ljudi v A-meriki, od kateri-h bo odvisen finančni uspeh tega podvzetja, če se z boljšajo razmere, pa bo tudi nekaj novih naročnikov. Sodrugi so mi povedali, da bo seja kluba JSZ v nedeljo 12. marca ob 3. pop. Joaeph Krmel. Martin Potokar pride na priredbo 11. marca Naš znani pionir Martin Potokar iz Lyonsa, III., in njegova soproga, sta u bežal a pred Či-kašfko epidemijo influenze v Florido. Sreča za Martina, da ni nikoli delal pri Proletareu, drugače bi mu kdb gotovo očital še tako zasluien počitek. Na dopisnici sporeča, da nas prideta obiskati na prireditev v soboto 11. marca, > k6' bodo DetroitČani vprizorili v dvorani SNPJ v Chicagu v prid Proletarca in žrtev fašizma t Španiji igro "Venero". Proslava društva "^aprej" Cleveland, O. -L V nJdeljo 19. marca bo fmelo slavje £6-letnice SNPJ društvo "Naprej" št. 5. Vršilo se bo v Slov: nar. domu na St. Clair Ave. DruUvo "Naprej*' je znano širom Amerike ne samo v kro-g;h SNPJ, nego v vsi naši javnosti. Ko si je dab ime "Naprej", nI bila to samo beseda, neigo geslo društva. Tako je napredovalo naprej in naprej in je danes Še zmerom v prvih vrstah za napredek. Podpira vse napredne aktivnosti gmotno in moralno. — Govornik na slavju bo gl. predsednik SNPJ V, Cainknr. S sporedom pričnemo ob 3. pop. Louis Kocjan. PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH frank zaitz XIX. Ko sva Mh po centi promenad nikov v Trbovljah, se je iz eke gostilna čulo petje in god-!»n. Ravno tako, ko »va »e mimo nje vračala. Veliko gostilen je v Trbovljah. A v nobeni, razni v Sokokkem domu, ni bilo rajanja tolko kot v Počivav-škovi. Ime'a sva nekaj naslovov. ki so jih nama dali v Chi-i-agu. med njimi naslov Antona M a gaja, Ivana Bergerja in več drugih. Mal?ajevih in Ber.-•erievi!i ni bilo doma. Sli so na svoj običajni week-end nekam v gore,-menda na Sveto Plani no na i Trbovljami. Torej naj vprašava o tc»h ljudeh v gostilni pri Počivavšku. Kje je, sva poizvedovala. Ta. takoj preko c« mrtila. Prijatelj |tako ovinkih •ločnica je odprl naslednje pi-( mo, naslovljeno" nanj. Bilo je I Nikoli ne pozabim dobrodu- »d matere. Zahvaljevala "J*1 £ ,zd"ff meriikem družinska, koledar-! ?"karjeV* drU*^ V SloV«nii'-j«. Vira "Razori" niso nav«J'i. f"** v Am.?r,kl !,am1° V i.ti številki "Razorov", ki G"td.vo v njih je vredno vel je "li,t za dorafti.joio mladi- k" vw\ K.Tur jei.ZHI>dofepov*1 vo, naj jih naroči. Razpošilja jih knjigarna Proletarca. no", je notica o slovenskem ča >:\)Hju v Ameriki. Pravi, da imamo Slovenci v Ameriki kar Molek napisal igro k 35 letnici petnajst svojih listov, izmed SNPJ katerih so trije dnevniki in si- Ivan Molek je napisal eno-cer Prosveta, Knakopravnost- dejanko k letošnjemu slavju no«.1 in Amerikanski Slovenec, i 35-letnice SNPJ. Društva, ki jo Izpuščena sta dva dnevnika, žele, naj pišejo ponjo glavne-Ula* Naroda in Ameriška (>0»|B movina. Slednji v vsaki božični sezoni trdi, da je svetovni »lo- I venski dnevnik, a pri "Razo-^ . «. T . , , . ------— rih" ga ne poznajo. Tudi v šte- Dr. Francu E. Town»«nd, na levi na vrhnji »liki, »matra. da niacovo . .,;i„ »i .. !L .. . p...ij.k. ,ib..i. »i p.tl«*«.o. N. .liki „. d..„i i. i..„gr..«ik V,lu ,!°v*n«*»> »menskih listov Oba satrjujata, ia »a b« nekaj la iscimilo — čeprav na po $200 na ma»ac. Vpraianje pretkrbe sa tiara ja rotnično pereča in «a tiče milijonov ljudi, ki »o garali, sdaj pa »o prestari, da jih bi im kdo najel. Kako to vpraianje reiiti v prid potrebnih, je kajpada drugo vprašanje. Stranki, ki »ta na krmil«, sa »ocialna vprašanja nimata smi*la. ie umrla v zavesti, da ima sina. i i* poizvedovala- Mogoče, če 'ominov z Naslov, ki ga je imela od; obiskov pri ljudeh, ki so dali ljega, je navajal kraj v državi deželi strica Sama sinove in lTtah. Tik velikih bakrenih hčere, da grade bogastva v nji. ud nikov. Spodaj je prerija, katerih niso oni dobili prav ležja skoro nikdar, in gramoz nikakih koristi. Mnogi izmed — produkt nature iz davnih njih niti ne pozdravov, ki jih Ini. V tem gramozu je poko- i« zmerom — vsi osiveli in od tališče — opisano je v Ameri- garanja ter starosti izmučeni otopisu o nvwmonski deželi' - — in na podrtih križih in kam- lih so med drugim tudi imena i Slovencev; nekateri so bili ubi- Chicago. — Yes, prihodnjo i v nesrečah pri delu. Marši- *>boto zvečer. 25. feb., se bomo kdo izmed njih je bil samec ,ukaIit *ingali in gledali sli-irez sorodnikov tukaj — imel . c . . ... . ia je v starem kraju očeta, ma- ke na Savini hard t,me er, brate in sestre morda. In a,i P0 na slabih ča- lko je imel mater — ona edi- sov". Slike bo predvajal naš ia je resnično mislila nanj. An- mlekar Anton Vencel, katere rela je na tistem najinem poto- je snel lani v starem kraju (Go-.anju po mormonski deželi sli- renjsko), na češkem (sokolska :ala nekaj grobov takih ne- olimpijada) in potem doma :nancev in so bili v spisu. Tako (prepariranje mleka) in na ie ob tej priliki razumela moj farmah, kjer krave dajejo mle-migljaj in mi je pomagala la- ko. Slike se bodo pričele pred-rati. "Seveda poznam vašega vajati točno ob sedmih zvečer, ;ina," sem rekel starki. Ker mi tla bo potem več Časa za sukale pojasnila, da je v Ameriki nje pet. Dobra godba. Vstopne blizu 40 let, sem ji rekel, da nina za vse skupaj le 25c. Vab-«em ga videl zadnjič pred 30.! ljeni ste vsi simpatičarji in prijatelji Save. Pridite tudi po "hobovsko" opravljeni, ker to bo običajna "bandura" ta ve- DETROITSKI IGRALCI SE PRIDNO VE2BAJ0 ZA NASTOP V CHICAGU V kupletu "Železno cesto" nastopita Mary Rant in Frank Česen. — Govor Joška Ovna o tragediji Španije. — Zabava po sporedu Chicago, III. — "Venera" bo; Igra "Venera" ni edtno, kar ena najinteresantnejših kome-1 nam vprizore Detroitčani. Ma-dij, kar smo jih še videli na slo-! ry Rant in Frank česen bosta venskem odru v t hicagu. Na-1 »predvajala tudi Prešernov ku-stopijo v nji Detroitčani Frank plet "Železna cesta". Vsebina česen (on je tudi režiser igre), j se nanaša na graditev železni-Mary Rant, Marv- Chesnik, An-jce v Trst — obsega 18 kitic, in je zelo komična ter melodična. Pevske točke solistov v igri bo spremljevala na piano Agnes česen. Dalje nastopi mladinski pevski zbor JSF Junior Gaild, in ton Chesnik, Kristina Kim, Peter Verderbar, Jennie Urban-čič in John Stupar Dalje pevci in godec. Suflerka bo Angela Zaitz. Pevske nastope bo spremljala na klavir Agnes česen. so "Razori" v zmoti. Izhajajo trije več kot jih oni navajajo. Urednik "Razorov" je pisatelj Tone Gaspari. Cankarjev Glasnik mu uradu v Chicagu. "Mladinski List" Februarska številka Mladinskega lista, ki ga izdaja SNPJ, je spet pestro urejena, članek "The SNPJ Primer" (Ivan Molek) je agitatorične in zgodovinske vrednosti. Sotrudniki v tej številki so Mary Jugg, Katka Zupančič, Ivan Vuk, Ann K. Med veš ek in več drugih. Na- Cankarjev glasnik, mesečnik slov "Mladinskega lista" je za leposlovje in pouk, ima v12657 So. Lawndale Ave., Chi-svoji februarski številki slede-jcago, 111. Čo vsebino: Tom Mooney (u-vodnik), Etbin Kristan: Pozab-Ijenje Martina Prividnika, Karel čapek, Chamberlain v Rimu, Iz dežele božjega sina, Hitlerjeva zračna sila, Ivan "Zbornik" V Ljubljani je izšla prva številka revije "Zbornik", v kateri so sotrudniki slovenski, hrvatski in srbski književniki. Vuk: Spartak (konec), čudež ReviJa ima obseg knjige in bo naše dobe, E. K.: Drejčetova ,zšla &irikrat "a !«*<>• Urejuje pot (nadaljevanje pesnitve), jo Anton Sel&k**- Naročnina Jurij Rus: Španski dnevnik, Fjza cer° ,eto J« $3-25. Kdor Bi jo K.: Julkina zmota (nadaljeva-jže,i uročiti, naj pismo naslovi nje povesti), Nemška armada "^borniJc 39", Gregorčičeva ul. v Avstraliji, Oglaševanje v Ru- 23' LJubljana, Jugoslavija. siji. Za gospodinje. — Cankar-1 - jev glasnik stane letno $3; po-, Kampanja za" "Cankarjev samezna številka pa 30c. Naslov: Cankarjev glasnik, 6411 Glasnik St. Clair Ave., Clevetend, O. Pioneer Bulletin , pa sestri Plut s pesmijo "Rdeči . V1* ^omjeRa imena, ki ga ......B1WMllli. w w v Iz Detroita nam pišejo: "Ko- ! sarafan". 1Z(,aJa društvo * Pioneer" SNPJ clevelandu kjer izhaja am- medija 'Venera' vsebuje nepre-1 Spored bo otvoril Frank L,,je v ^ pak povsod', kjer žive SloVenci, kosljiv humor." 1 Zaitz- Ker je ta prireditev na_ časnikarstva. V z-, ki ^ zanimajo za svojo kultu: Udeleženci predstave v nji- men jena ob enem v pomoč žrt- :*Jfp vL \ 'Z™ ro- V Zedinienih državah in v hovi naselbini jim to potrjuje- vam fašistične invazije v Spa-! ^.f.i L ^ r J , ! ^rem kra-»u « Je Cankarjev jo. Torej vsi v Chicagu in oko-jniji, bo govoril k temu Joško ^ ' ^^ovdi n0"1, v poldrugem letu Zadnji občni zbor je naložil direktoriju, da uvede posebno kam/panjo za večje razširjenje Cankarjevega glasnika ne le v Tiska ga tiskarna SNPJ. Pisan lici, ki ra-zumete slovensko, na- Oven, ki je bil v ta namen do-, • amrieVini Ure i oje ira Do-bavite s. vstopnico za v soboto i ločen tudi za shode v drugih' ^//^tS; fi ^ 11. marca na predMavo "Ve- ! naselbinah. . o . _ nere", ki bo vpnzorjena v H\<>-rani SNPJ. eti. Mati — vsa koprneča — ;e bila vidno razočarana. Pa ni je prišla na pomoč z lažjo Angela. "Saj veš, se ne spom-j^r. Da ne pozabimo: zabava niš, ko ti je pisal, da če bova s slikami se vrši v Slovenskem prišla v ta kraj, naj obiščeva delavskem centru. Na zdar! njegovo mater?" Da, saj res je bilo nekaj takega, sem raztreseno pritrdil." "In je še dodal, da če jo bova videla, da ji naj v njegovem imenu dava dva dolarja, ki ju nama povrne ko prideva nazaj v Ameriko? Si pozabil, Frank? Zmerom pozabiš!" Starki se je obraz razbistril. Torej ga vendar poznava! In dobro mu igre! Vrnit a mu pozdrave, hvala za dolarje. Odbor. Tudi pri nas imamo nekaj "slovenstva" Milwaukee, Wis. — V Proletarcu sem parkrat čital o "slovenskem" dnevu in o vseslovan-stvu v Pen ni. Tudi tu je poelcu-sal nekdo z "American Slavo-nic Alliance", v katero so bile povabljene "ali Slovetvian, TISKOVNI FOND PROLETARCA IV. IZKAZ Ckicago, III. Fe d. SNPJ $5.00 Meadow Land«. Pa. Martin Baje 26c. Ročk Spriagt, Wyo. John Pintsr 51 c. Ročk Spring«, Wyo. Wyominška niča je Marv a Omahen. Vsebi Po končanem sporedu pa bo- na je predvsem namenjena mo imeli prijetno domačo za- članom omenjenega društva, a bavo. Uverjeni smo, da se ne je tudi v splošnem zanimiva, bo nikomur mudilo domov. Naslov uredništva je 2657 So. Vstopnice so v predprodaji' Lawndale Ave. po 40e in 50c pri blagajni. Ako jih še nimate, telefoni- "Novi Svet" rajte ponje v Slovenski delavski center. 2301 So. I,awndale izdaja tiskovna družba "Edi-Ave., telefon Rock<\vell 2864,, nost" v Chicagu, vodi kampa-pa vam jih nemudoma pošlje- nJ° P° radiu in drugače, da se mo. razširi. Urejevali je jako ple- Predstava sc vrši v soboto1 hko* a vend*r na tak način, da večer zato, ker morajo Detroit- i u*aja "n™«1"- N^1^' revij« ^liSll nabr?no.?a jti v pondeljek zjutraj na je 1840 W* Cermak "Svoboda" Januarska številka mesečne nato pa se bomo lahko odpočili za delo v pondeljek. — P. O. Croatian and Serbian Organi-Na zationa". Naj bi se rajše najpr-kiopi je sedel starček, katere- vo združile v starem kraju. Na-mu je vid že čisto opešal, či- men pri nas je bil seveda isti, kal je, pljuval in ko smo pome-1 kakor je v zaipadni Penni: lo-nek končali, je nama.naročil: viti kaline v prid raketirjev. "VENERA" komedija v treh dejanjih V SOBOTO 11. MARCA OB 7:30 ZVEČER V DVORANI SNPJ, 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO, ILL Vprizore jo igralci in igralke iz Detroita pod pokrovitelj-stvom klulut št. 1 JSZ. — Režiser Frank f>sen. Vstopnice 40 ceniov r pred proda H, 50 centov pri hlaftajni. PO PREDSTAVI PLES V OBEH DVORANAH. Pevski nastopi pred igro in med dejanji. — Solisti v igri. i*to $f>.50. Prijiprvali po $1: An-|A;u* _ . • , ., , ton Starman in Frank RemiL; po PH J,TT1 bl b,1° V^led te^a 50c: stev* Ktučič, Val. šubic, Anton nemogoče ponoviti igro pri nas Dolenc in .Jncob Zaiti; po 26c: Val. v nedeljo. Tako bo tudi boljše Jujrovtch. Anton Ukra, Uo Polanc. za nas. Zabavali se bomo v so-Anton kuftek, Matt Jovich, Anton ..^a«^ ^ Galictck, Frank Lumpert, Frank Cha- ®oto \ ečer pot^m z De-dy, Frank C.rum in Frank Hren, *ku-j ^roitčani V nedeljo dopoldne, P«j $« 50. (Poula) Frank Remitt.) Pi»»»y Fork, O. Nace Žlemberjrcr $1.00. CU^eUnd, O. Frank Barbič $1.00. Ely, Minn. št. 268 vSNPJ $3.00. Wal»«nbMr(, Colo Fed. SNPJ za ColoraHo in New Mexico $5; Matt Demnak 50c; po .10c: Frank U Tom-flch in Kd. Tomsich; po 25c: Ro«a Fatur, Anton Udovič, Andrew Nam-re, Joe Slavec, Mike Mi.mry, Anton ft<^lnar, John Svetle, Jacob Skerlj, Tony S rok, Tony Lovrovich, Joe Mla- Preskar, Matt Kenda. Mike BriAki, Frank Jenko, Frank Bubnieh, John Udovii, Val. Udovič, Veljo Cadjano-vxh in Joe Kolenc, »kupaj $10.00. (Nabrali na *eji Federacije Jacob Skerlj in Frank L. Tom*ich, poslal Kdw. Tomaich.) SKebortan, WU. Frank Stih 50c. Eli>«b«tK, N. J. St. 540 SNPJ $2. Akron, O. Severov*, fed. SNPJ. $2. PU... nI Unity, Pa. Vincenc Ren-n'k 50c. Monn Run. Pa. Fed. tap. Penne $10.00. (Poslal Jacob Ambroiich.) Oakland, Callf. Tony Miller 25c. Sprin«fiold, III. John GoHtek at., $1.00. svoje?« obstanka pridobil veliko priznanje, ki nas mora vzpodbujati, da ne le ohranimo revijo, ampaJc ji tudi utrdimo podlago in zagotovimo bodočnost. Cankarjev glasnik je našemu ljudstvu potreben — ne namesto, ampak poleg dnevnih in tedenskih Udov, ker ima svoje "Novi Svet", ki ga mesečno i posebne naloge na svojem posebnem polju zdravega razvedrila in pouka, ne izhaja torej, da bi delal konkurenco dnurim listom, temveč da bi vzgajal več in več mislečih Čitateljev, vzbujal v njih večjo željo po duševni hrani, brez katere je vsak napredek nemogoč. Kampanja se prične 1. marca in zaključi 31. maja t. k Vsi prijatelji Cankarjevega revije "Svoboda" vsebuje članek "Beseda o intelektualcih", Joško Oven bo govoril v Strabanu za Španijo Strabane, Pa. — Ljudstvo Španije, ki se je borilo za svobodo mesece in mesece ter silovito trpelo, je danes čezdalje bolj v bedi. Tisoč otrok je izgubilo očeta in mater. Mnogo je vdov in sirot. Španija — kakor poročajo, je kot republika poražena vsled vnanje intervencije. Ampak špansko ljudstvo se je upiralo krivicam prej in se jim bo v bodoče. V Strabanu bo shod temu ljudstvu v pomoč v nedeljo popoldne 5. marca. Glavni govornik bo Joško Oven. In kot veste že v naprej, bo shod v dvorani društva, čigar člani vedo, kaj ' je borba za svobodo. Namreč ^LV!'. Conemauah Valley; v dvorani društva Postojnska Jama št. 138 SNPJ. fed. SNPJ $10.00. Arma, Kan*. Anton Shular $1.00. Clarendon HilU, III. John Olip $1.1 Skupaj v tem ixkazu $57.51, prej-1 »nji Iskat $186.08, skupaj $246.59.! Springfield vabi Springfield, III. — V nede-—---I jo 26, feb. bo v SND predava- Zo papeža vadljajo na Fr u Zaitz o svojih vtisih s potova- X Rimu spletkarijo, kdo naj;nja v Jugoslaviji in v drugih bo prihodnji papež. Ni jim, da' evropskih deželah, ki jih je ob-bi služil cerkvi, ampak kako bi iskal. čimboljše varoval povvetne ko- Ta shod aranžira klub št. 47 risti cerkve, njenih knezov in JSZ. Namenjen je izključno pa sistem menjalcev, kakršne predavanju s. Zaitza. Prične se je Kriat izganjal iz templja, 'ob 3. poipoldne. članek o Emilu Vanderveldu, vabljeni, da se u- spis "Otroci iz Gemike" itd. To de,eŽ€ tekme, revijo si lahko naročite pri u-; Prva na#rada za 100 naroč-pravi "Proletarca". Naročnina nikov & električna ledenica, v Ameriki je $1 na leto. druga nagrada oprema za spal- nico itd. Kdor bo do nagrad u-"Slovanska nacionalna pravičen in ne bi želel predme-čitanka" tov, ki jih nagrade določujejo, Prejeli smo brošuro gori oz- bo upravičen do 30% provizije načenega imena, ki je skrajno v gotovini, nacionalistična in so jo baje iz- n . ., . ...... rtali slovenski narodni faSisti. P°Ja*n,la « «<*** Največ takih stvari v starem «. "C. G " Lou.su kraju tiska ti,karna -S.oveni-1 gJS^^1 St" C'air AVe' ja". Tudi omenjena brošura je bila tipkana v nji. Nekateri trdijo, da ta podvzetja pod masko šovinizma kontrolirajo komunisti. Dokazov za to še ni nihče predioižil. Brošura, enako razne druge publikacije iz tiskarne "Slovenije", apelirajo na Čut nacionalnosti, enako, kakor apelira nanj šovinistična propaganda v Italiji, v Nemčiji, in holj in bolj tudi v Rusiji. "laaaljaniški vtttnik" Glasilo Rafaelove družba in zseljenske zbornice, "Izselje-niški Ve*tnik", ki izhaja v Ljubljani, je s prvo številko v tem letu spremenil obliko v revijo. Odločujoč pri tem listu je Rev. Kazimir Zakrajšek. Izhaja v Ljubljani. "Ameriški dmiinaki koledar" je dobil od vsepovsod živahne pohvale, kakor vsako leto. Ker je to knjiga, ki je res vredna, da jo čita vsakdo, zmožen našega jezifca, in vrh tega je poceni, priporočamo vsem, ki je Trockisti v kampanji za izhajanje svojega lista dvakrat no teden Glasilo Trockistov, "Socialist Appeal", ki izhaja v New Yor-ku, je nedavno podvzelo kampanjo za svoje razširjenje, v kateri pravi, da je prvi cilj dvakratno izhajanje na teden in drugi pa dnevnik. Trockisti ao bili pred kakim letom dni še večinoma vsi v socialistični stranki in pomagali izrivati iz nje konstruktivne elemente. V svoji organizaciji vo zelo ener-orični. toda poslužujejo se enakih metod kakor "Stalinovi" komunisti, to je, "vrtanja od znotraj" in jezuitskih gesel. James Oneal je svoječaano Thomasa in njegovo strujo svaril. da bo socialistični stranki škodoval, ako jih sprejme in jim pomaga potMcati ven izkušene, iskrene sodruge. A svarila o pravem času niso pomagala. . • • KRITIČNA IN RAZPRAVE KOMENTARJI Hrvatski časopisi v Zed. državah in v Kanadi so polni plev o starem kraju- Kakor da ni tukaj za Hrvate nikakih problemov. Vsaj "Radnički Glasnik" se naj bi poboljšal! « Kselpisti so izdali brošuro za razkrinkanje J. L. l^ewisa. Ko so izdali pamflet proti W. Z. Fosterju, takratnemu tajniku komunistične stranke, so imenitno uspeli. Foster je moral v zadnjo klop. Ne verjamem, da bodo naSi srbo-bolgarski-hrvat-ski' prijatelji na St. Clairju zdaj tako uspešni, dasi a tem ne mislim, da so Lewis in njegovi ljudje res radikalni. Fo-ster je bil oportunist; tako je pričala esel p istična brošura Lewis je isto, pravijo, in Brow-der pa bolj kakor obadva skupaj. — J. P. * Eden najdejavnejših in naj-miaernejše plačanih fantov pri delu za blagor naroda je Louis Zorko. On je pač tak, da rad dela, ne da bi mislil na plačo. Bilo bi prav, ako bi na to pomi-sliK tisti, ki poznajo njegovo delo- * Pravijo, da so cerkve diskre-ditirali eerkvenjaki, ki niso niti mislili brli kristjani, nego vero le izrabljali za svoje koristi. Dalje, da je Rooseveltov nevi deal onesnažila njegova lastna stranka. In poučeni tudi trdijo, da so v tej siloviti krizi škodili socialističnemu in delavskemu gibanju v obče oni, ki niso bili ne socialisti, in ne zavedni u-nijstoi 'delavci, čeprav so se predstavljali za take. — J. P. "Radnički Glasnik" ima preko $edmrh kolon kr čav naslov v dveh vrstah, da je zvezni kongres za Rooseveltov oboroževalni program ;. Se še spominjate, kako so današnji navdušeni komunistični "puškar- ji" nas zmerjali s puškarji? * "Naprej" misli, da mu po-tvarRev kakega poročila iz Proletarca koristi. Da, dokler ae bode njegovi lastniki ravnali po jezuitskem pravilu, da "na-men posvečuje sredstva". Je- zuiti s tem uspevajo, ampak končno le propadejo. Resnica pa nikoli ne tpade. Lahko se jo zatre, ni pa je mogoče za zmerom ugasniti. * Zdaj so v modi kampanje za liate in podporne organizacije. Zastopniki Proletarca menijo, da jim vsled tega letos pod firmo posebne kampanje ne bodo konkurirali. Skušali ipa bodo storiti svoj delež za ta list in JSZ brez nagrad. Za delavsko gibanje med jugoslovanskim delavstvom je to jako dobro. * Frank Kenže se pritožuje, da imamo po nepotrebnem kar pet večjih podpornih organizacij, kar pomenja petkratne stroške za odbore in glasila — po njegovi ugotovitvi okrog pol milijona dolarjev stroškov na leto. Kršetova rešitev je v tem — tako namreč predlaga — da bi imeli namesto petih le eno organizacijo. Oemu, Frank? Sedanje imajo vsaj nekaj načel na eno ali drugo' plat, skupna pa ne bi bila ne ptič ne miš. Bilo bi potemtakem pametnejše iti kar naravnost v privatni "in-šrnc", aH pa se še bolj navdušeno boriti za 9ocialno zavarovanje v področju zvezne vlade. , r,. " .~V» • • * Mussolini in Hitler nista kardinala. Vendar bosta le onadva odloČila, kdo naj bo prihodnji sveti oče edino zveličavne rimsko katoliške cerkve. » Smrt Sv, Očeta je povzročila župnijam začasno veliko škodo. Vse veselice v tem predpu-stu v cerkvenih dvoranah so bile preklicane. Izgubo bodo pokrili Čez leto, ali pa še prej, s svečanostmi v podast Piju XI. in njegovemu nasledniku. Biz-nis nima mej. * Poročevalcu "Prosvete" v Jugoslaviji (ako bo sploh kdaj mogel dobiti Proletarca in ga čitati): Cenzuro v Jugoslaviji povsod pravilno tolmačim. Sel sem v uredn vitva v štirih banovinah. zjutraj, opoldne, zvečer, kadarkoli, in jo študiral. Možno je, da me je kak poslušalec na predavanjih napak razu- plinski štedilnik ■ vas stane manj za nabavo *W , ■* t » - » . in za t^porabo No njemu pripravite okusnejša jedilo ... hitrejše... z manjšim trudom * • fV. « i i I: * Poleg tega, da vas stane manj pri nabavi in uporabi, vam avtomatični plinski itadilnlk prihrani ure kuhinjskega dela. Novi plinski štedilniki imajo avtomatične konti olnike za vročino in odpravo "painje nanjo'* — drie štedilnik v enakomerni temperaturi, kot jo zahteva vai recept — kar xnači da bo vsaka jed pripravljena najboljša. Novi praiilci velike hitrosti sp<>čejo meso mehkejše in okus-nej*e v krajšem času. Novi gorilci se prižigajo avtom stično mala kretnja zaklopke vam v trenutku da vročine kolikor ai jo poielite. . ' a i Seznanite s« sami, koliko udobnejše je kuhati na avtomatičnem plinskem štedilniku. Novi vzorci, ki jih imamo na razpolago, bodo odgovarjali vaši potrebi in vsoti, ki jo lahko potrošite v ta nam>>n. Oglejte si popolno zalogo plinskih štedilnikov v naj-blliji prodajalni Peoplas (las druibe. I VM a ^5JT5F*T J«. «; mel. Vem le. da sam ~Jo aapo-padel boljše nego * marsikak tamkajšnji Časnikar, in to radi* tega, t ker vem e svobodi tisku več nago u ni, vrh tega pa imam nekaj skušenj o cenzuri tudi V tej deieli la časov svetovne vojne. — K Zartz. • F Pri "Napreju" so tProletar-itiv" komentar o (iustinčičeve-mu poročilu m zahvali po svoje zmevariti. Morda misli)«), da sebi v korist. Dober tek, ako jim takšno raačlenjevanje. !«ihPre4v«on> mm očitajo, da je v lanskem poletju kritiziral Proletarca zaradi članka na prvi strani, ki je po njegovem mnenju zagovarjal predsednika _ _ avtne unije Homerja Martina. •jsgaviHa Mstu r«*v«c *daatrialnih i Od povedal je v proiest Prole-Vrb ao«a Ja aa4ibaUa,.inju . v prihodnjih predsedniških volitvah. Njegova akcija ja aa eakrat ni nagibi Piše John Filipi* (Četrti dopis.) Cleveland, O. — Večinoma vemo, da Če en zajec skoči iz grma, je prejkone še eden akrit v njemu. Nedca takrat visoka oseba v slovenski banki mi je Regija zelo pohvalila. "Je dober fant, kakor nalašč za oglaševalnega uradnika" itd. Postalo mi je jasno, čemu tisti naskok na SNPJ. Denarja nam ne zaupajo, torej lopnimo po nji. Le udari, Rofcelj! In udaril je, četudi mu je SNPJ pomagala več ko vse druge organizacije skupaj. Dobrota je vedno sirota. Vdimo ga tudi kot glavnega nadzornika pri naši domači SDZ v ča*u tajnikovanja Primoža Kogoja. Le kako, da mu tako zmožna oaeba, kakor je Rogelj, ni mogla priti na sled! Zajadral je v JSKJ in se vse-del na Zbašnikov voz. Sveta trojica je dobi Ita prijetno vožnjo, kakor bi to lahko rekli v I. Cankarjevi igri a narodov izjalovljena Nihče ismed njih si na n pa stopiti odprto proti demokratski ia rapablikaaski stranki. troti te vrste sebi v korist? Drugih namenov nimajo nego pomagati le setoi in svojim na mehke aedeže. 1 Imajo odprto pot delati med reakcionarno vzgojeno maso— a nočejo med njo. To delo (prepuščajo socialistom. Oni &redo je na njive, ki so že zorane, da popuMjo čimveč mogoče sadežev, ki ^o jih usadili drugi. Ako ste napredni, kaKor zatrjujete, čemu -ne greste med delavske množice in jim pomagate v-borbi za izboljšanje živ-ljenskih razmer, namesto da le Zdaj agitira za "American Guardian". Predzadnji teden mu je dobil 25 novih naročnikov. Tudi par članarin za njegovo novo korporacijo izobilja v Ameriki mu je poslal. Naravno, Koraich pomaga tudi "Na-preju"; vse to vrii v nadi, da se združimo in bomo potem skupno delovali za par skupnih listov ln edinstven program. Zato je treba ob tej priliki agHi-rati tudi za Proletarca. Korsi-cha sem vprašal, da se naj »pet naroči na Proletarca. Nak, ne še. Dotični članek mu je danes še posebno v dokaz, da je bil on v pravem in urednik Proletarca v zmoti. Zagotavljal sem mu — enako drugim, da je dotični članek danes še bolj resničen nego takrat, le pravilno bi se morali pomeniti, pa ne bi bilo tega nesporazuma. Nato so mi znova in znova citirali naslov članka, češ, da je v prilog Martinu, ker mu podpira protikomunistično demagogijo. Vendar pa so bile take opombe le takole mimogrede, da se pokaže na naše zmote. Naših vodij nam sicer ni bilo treba pobiti, dasi so tu in tam tudi oni kai zagrešili. Jako on mi —-posebno Miketič, naštevali grehe naše stranke. Je taka in taka. Saj vidite — ni je — in tako dalje. Opozoril sem jih, da jo je leta 1986 newyorški komunistični Daily VVorkerna v»o moč podpiral dan za dnem, da je pomagal izriniti "staro gardo". Njihov namen je v resnici bil uničiti efektivnost socialistične stranke. Uverjen sem, da ni nobenemu članu Brow-derjeve stranke hudo za padec svoje izboljšujete? Bodočnost ■ M^ m ■ proletarske raje je brezupna. Js- P- Prasnil sem, da je Ampak če bi ji pomagali vsaj i S. P. tu in tam imela tudi lani demokratske in republikanske. V Detroitu je bilo one in te dni jako živahno vsled silovitega boja za kontrolo nad avtno unijo. Ta borba je večja, kot more pevprečen čitatelj sklepati iz dnevnih vedi. Naša razprava je bila dobra — povedali *mo drug drugemu kakor je kdo mislil in čutil, in zborovali smo vzorno brez pomoči prsd-sednika, ker nismo v ta namen nikogar pooblastili. Razšli smo se z zavestjo, da smo drug drugemu pogledali kolikor mogoče v dušo In da se vsled tega zdaj nekoliko boljše poznamo. Nihče izmed nas ni tajil, da kar delavstvo potrebuje, je solidarnost. Razhajali smo se le v mnenjih, kdo je največ kriv razdvojenosti. V tej točki smo ostali vsak pri svoji trditvi. Jugoslovanska naselbina v Detroitu je po mojem mnenju v pojmovanju delavskih problemov ena najnaprednejših v Ze-dinjenih državah. Klubi JSZ in njeni člani so bili v tem delu pionirji, zdaj pa so se pustili prostovoljno odriniti. Rad ali nerad moram priznati, da so danes komunisti na prvem mestu, četudi ne priznajo, da So komunisti. Delujejo oportuni-stično, kar jim bo uspevak) nekaj časa. Grehe oportunizma pa je najtežje popravljati. F. Z. ,ten je včasi. de zmerom ne ve, da bi morala biti komunist in klerikalec dve razl&čni stvari. Plantan smatra, da sta lahko obe pod eno streho v skupni fronti. On to tudi prakticira. A. Vidrich se je vrnil s seje gl. odb. SNPJ vzlic epidemiji in-fluence v Chicagu v naše mesto čil in zdrav in modruje po svoji stari navadi. John Rak in John Langerholc se ubijata vsaki s svojo štacuno. FVank Podboy filozofira — včasi celo godrnja — na svoji planini na Park Hillu. Izgleda, da je tudi John-ny že zelo "asimiliran". Včasi, ko sem bil na obiakih v John-stovvnu, je bilo tam živahno da kaj. del si h Pajku, Gabrenjam, k Blažu Novaku ali kamor že, pa je bilo smeha nič koliko, de ce!o frančiškani so proipadli a slovensko faro in je zdaj mednarodna in boljše uspeva. Mimogredoč. tisti, ki ji nai jeziku hlinijo dobrohotnost, bi zanjo kaj dosegli. &NPJ je v tem oziru poštena organizacija. V borbi za izbolj- šanje žhijenskega stanja po-blago r "7 Ur ed ni k Ščuka" lahko ma«a delavstvu od začetka u- poma-ga. da se *tvar med ljud- tHtan«vl|ve- "Proletarec je glasilo Socialistične zveze — edini list te vrste med nami. Naročite si ga. ker se boste iz njega naučili marsikaj dobrega. Možno je, da se pri tem usposobite tudi res delati za koristi izkoriščanega človeka in braniti njegove pravice, namesto pomagati k izkoriščanju. stvom razume res kot za "narodov blagor". Ni prijetno pisati kritike. Med Slovenci je skoro docela umrla. Zase smatram, da to ni prav, in ne v korist "narodovemu blagru". Po mojem mnenju je Rogelj bil v svojih stremljenjih vedno zgolj e da so »e prilepili na Murphyjev hrbet. Rojak Drobnič je govoril o združenju slovenskih na pred-nrh listov. "Enakopravnost", "Glas Narod«", Naprej", "Prosveta'\ "Proletarec" in morda še "Cankarjev Glasnik" so lahko vsi skupaj en list. čudno je, da to idejo poudarjajo celo takozvani poznavalci razmer — pri tem pa prezro dejstvo, da so bili v sedanji krizi ustanovljeni kar štirje novi slovenski listi... Drobnič je lahko idealist, saj skuša biti včasi tudi Frank Kerže pod "vaško lipo", ampak tak idealizem so sanje. Kako se naj na primer Proletarec združi z Naprejem? Ali Enakopravnost s Prosveto? Prenehati bi moral bodisi Naprej, ali tfa Proletarec, kar ne bi bilo združenje; ali pa Ena- Koj obeta socialističnemu gibanju bližnja bodočnost? Chicago, III. — V petek 24. februarja ob 8- zvečer ima redno sejo klub št. 1 JSE. Po končanem dnevnem redu bo disku-zija o predmetu, kakor je označen v naslovu tega doipisa. Referiral bo Anton Garden, ki bo ob nem poročal tudi o prošli seji eksekutive soc. stranke, katere se je udeležil. Po njegovem uvodnem govoru bo razprava, v katri bo lahko vsakdo izrazil svoje mnenje. v V sredo večer 22. feb. bo važna redna seja odbora kluba št. 1 JSZ. Za prireditev 11. marca v dvorani SNPJ. na kateri vpri-zore Detroitčanje komedijo "Venero", so v teku živahne priprave. Naši razpečevalci vstopnic pravijo, da bo dvorana ob tej priliki napolnjena kot še malokdaj. člani in Članice, udeležite se seje v petek 24. februarja ob 8. zvečer polnoštevilno. — P. O. Shodi Jožka Ovna Na prvi strani so označeni datumi shodov, na katerih bo govoril s. Joško Oven. Sklicani so v korist borcev, ki trpe vsled fašistične invazije v Španijo. - V Clevelandu in drugje pomagajo tudi pristaši drugih delavskih struj; to je pravilno, pravično in potrebno. Predavanje v VVaukeganu VVaukegan, IU. — Evropa vre. Vaa je zasopljena s pripravljanjem na vojno. V Jugoslaviji je nastala nova politična kriza vsled hrvatskega vprašanja. Kaj obeta bodoč-nostnost tej državi? Kaj bo s Slovenijo? Ali se bodo Slovenci pod Italijo rešili pred poita-Ijančevanjem? O vsem tem bo v soboto 18. marca pod pokroviteljstvom Prosvetne matice predaval v tukajšnjem Slov. nar. domu Frank Zaitz, urednik Proletarca. Vstoipnina je prosta. Po končanem predavanju, vprašanjih in odgovorih, bo zabava. — Poročevalec. nekjev zadnem kortu. Hišnik Albert Naprudnik ni vedel o na- kopravnost v prid Proaveti, in šem zborovanju, pa ie nam za- lahko tudi obratno; to ni zdru- pri parno toploto, da smo nekateri bolj slabokrvni zelo zmr- lo biti več volje in razumevanja zš enotnost. In tako dalje. Govoril je 15 minut. • In nato Miketič, bivši naročnik Proletarca, ki je jako treniran komunistični agitator. Joe Korairh te pravil, da je v ženje. Le oni, ki se nočejo pomeniti z realnostmi, lahko sanjajo na ta način. ' Nekateri so mi rekli, da so mi vezane roke. Dalje, da je Garden trockist in naš Charley pa jako konservativen. V^lic iemu je Charles še zmerom za ortodoksno socialistično politično akcijo, dočim so njeigmi prijatelji '"na levi" osvojili pra-Vilo, da naj delujemo politično t demokratski stranki. Druže Miketič iz Windsorja je dejal, da socialisti nikakor he moremo razumetf, da če noče gora k Mojzesu, mora Mojzes k gori. Ali po domače, če ftočejo delavci in farmarji gla-aovati za socialistične kandidate, naj socialiMi glasujejo za Kritike iz Johnstowna Johnstcwn. Pa. — Zdaj poskušajo tu srečo med jeklarskimi delavci organizatorji AFL. Ne bodo uspeli, pač pa unijsko gibanje v tem neunfj-skem okraju še bolj zmešali. Delavske razmere so slabe. Torej v Penni republikanska zmaga "že ni poma'jrala". Jontez se mi v par Člankih ni dopadel s svojimi kritičnimi opazkami, še manj pa Apela Potovčen. Priporočam ji, naj se poboljša, da bo res kaj humorja v njenih dopisih, kajti želim ji dobro; fanta išče, oziroma ga Že ima, pa mora biti včasi tudi špasna, ako si ga hoče o-hraniti, čeprav je pri WPA. "Pri Bethlehem Steel je med delavci za organizacijo malo navdušenja. Kakor omenjam prej, ga skušajo zdaj vdahniti zastopniki Greenove Ameriške delavske federacije. Vsi, ki ao razredno zavedni, pa si ne žele ničesar bolj kakor sloge in ze-dinjenja v linijskem gibanju. Potem bo življenske razmere vseh veliko laglje izboljšati. Prijatelj Joe Plantan *p je zadnjič »po naselbini zelo hudo-val nad "Komentarji" v "Proletarcu". Ni slab človek, le *i- Maščevalni nagibi Fašistični režim Francov® Španije izjavlja, da bodo vsi Odgovorni člnitelji španske republike tirani pred sodišče in sojeni kot "izdajalci". Ako jih sodišče proglasi krivim in obsodi v smrt, jih ne rešita ne Francija, ne Anglija, sploh nihče, '"kajti Španija je sama svoja gospodarica". To je bahava izjava, k! pa je le v besedah, kajti Španija ni in naj Berginc, An-dy Kaus. Frank Gruden. John Slano-vec, Frank Karish, Tine KoMer, John Kravanja, Anton Kirk. Anton Kana, Anton Sorč, Anton Kaus in Louis Flias. Josephine Roebuck je priape-vala $2. Po ftOc so dali John Kaus, Joseph Flais, Marv Komac, John fMo-sar, Jos. Klavora, Kathrin Kaus, John Kosec, Andy Jelochin, Tony Kravanja, Anton Flisek, Jacob Jacovac, Louis Matelko in M. Rutar. Po 2$c •o prispevali J. JeTkman, A. Kosec, J. K ostrilo in J. Marvich. — Klub it. U JSZ je prispeval $5. Vsem prispevateljem najlepAa hvala. •<— A. Kravanja. ...... • ■ __ ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TtSKARNO r # t wi i t ~ • 9 Adria Printing Co. 1838 N. IIALSTED STREET, CHICAGO, ILL. ' • Telf Lincoln'4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS SANS PEUR ET SANS REPROCHE Zvonko A. Novak IH. V doven čini imamo dokaj besed * dvojno pisavo, kakor jih ima vsak iiv jezik na svetu. Seve ni s tem rečeno, da lahko pijemo vse bc jede, ki se priganjajo s črko 'V" in kakim sledečim glasnikom tudi s črlco Vloga" i ipa d a v to vrsto. Pa pc rlejmo, kaj ima dr. Glonar v ovojem '^Slovarju slovenskega jezika" pod tirto besedo. On pravi: "vloga: kar je kje vuženo; žimnalar pa se večina piscev oklepa pisave 'Surov", in to tudi povsem dosledno in pravilno. Ti&iti, ki se pečajo s pisanjem, morajo predvsem gledati na to, da pi-Sej3 v umjivem jeziku. Pihava "sirov" pa more biti včasi docela zavajalna. Kajti samostalnik "sir" ima svojilnik "sirov": sirovi cmoki, sirovi Mruklji itd. I>a se obe pisavi rabita za isti pomen, naj v dokaz temu najprej navedem to, kar ima dr. Glonar pod to besedo: "surov: naraven, ne k»uo analogiji. Izraz "kmaliu" je skrčena spojenka za *k male- "KADAR JE VSE IZGUBLJENO -MORDA NI SE VSE IZGUBLJENO..." tembelj ne razumemo. Čim dalj«, tem bolje. V prvem stavku sta "čimdalje" in čimbolj" prislova, in v takem slučaju se pišeta zvezano, drugače pa ne. Vprašanje, ali pišimo tovarn, mlekarn, pisarn', ali pa 'tovaren, mlekaren, tpisaren', se ne ttče bogve koliko besednjaka, ali vseeno pritrjujem Tau-charju ter pravim, da so oblike 'tovaren, mlekaren, pisaren' pravilne. "Vpliv" je edino pravilna oblika v na^rm pravopisu, pa M7i-rled", "trenutek", "zboljšanje". "frešnja" in *čeMa". pa "črevelj" in ^eve!j-. Obojna Pisava je pravilna, obojna enako pogc >to v rabi, ali to pa vedno v i4em pomenu, "črešnja" pomeni to, kar "češnja", a "Črevelj" to, kar "čevelj". Ifto velja za predlog "črez", "čez", sa "čreva", "čeva". V slovenskem jeziku imamo dva samoialnika, in sicer "črep" pa "čep" s povsem različnim pomenom. S 4Yre»pom" označujemo kos razbite poisode, s "čepom" na kak zamašek ali zatič. "črepina" pomeni velik IVAN CANKAR Cleveland, O. — Kaj bi zdaj podvzemali akcijo v pomoč lojalistom v Španiji. Saj je zanje vse izgubljeno! Tako je bilo zmerom rečeno v borbah za pravice ljudi. In Ivan Cankar je zapisal v enemu svojih nesmrtnih del, "ker je te vse izgubljeno, morda ni ie vse isyub!jeno.. Španska republika morda propade do cela predno bo do-tiskan ta dopis. Mogoče je, da bo še dolgo vztrajala. Mi vemo, da bo koncem konca zmagala. . Ljudstvo Španije se mora pokoriti premoči tujega orožja, tuje invazije, n« bo pa se ODREKLO svobodi! Silne žrtve je bik) treba doprinesti. špansko ljudstvo se jih ni strašilo. Bori se proti dvema najmogočnejšima fašističnima velesilama:' Italiji in Nemčiji, Dalje proti intrigam Cham-berlainove marele. Pravijo, da razuma. iinio njen ima več lastnik. * * špansko ljudstvo—ono ljudstvo, ki trpi v#led notranjih in vnanjih fašMtčnih vpadov, potrebuje pomoči. Moralno in gmotno. NaAe organizacije so VČASIH JE LUSTNO BLO... a Piše Spela Potovčen Zadnč ksm bva u Ročk Springs, Wyo„ so me povabil, da nej še pridem akul. 1 rejs Akoda, k nnm mogva pridt na tisto veselico k sej vršila za "božji hram"; al žov m pa tud ni (preveč. Vejste, je.*t na dam kej prida za tažegnane rči mu prišle na pomoč že v po-i.udkf mt'j an fttr P0™** *Vtt n nemu h spovd ,, M raj* r. . nvtf,lki Dom , J ™ kajti borci za pravico so uro- trtt«U a™ L 4 j čeni bodisi rabljem genera!«!^! W Franca, ali pa bedi, če jim nihče ne pride na ipomoj. Mi vsi jim hočemo pomagati. V ta namen se bo vršil shod v SND na St. Clair Ave. v četrtek 2. marca, v Collinwoodu pa v petek dne 3. marca v Slovenskem delavskem domu. Pri obema sodelujejo VSI prijatelji DELAVSKE Španije. Torej bo« t a oba ta dva shoda izraz VSEGA NAŠEGA NAPREDNEGA ljudstva v SKUP- Se morm ahtat, da ga preveč NI namen, POMAGATI Spa- na polomim, niji. IZ KANSASA mu", "kvišku" je spojenka za "k vršku". Čimdalje se pogovarjamo, Da je pomlad "just arouud t rep a>i velik kos razbite po- the corner" mi je v dokaz ivr-^ode^; v »prenesenem pomenu pa golenje ptičev okrog hlAe, ki oznpčuje tudi lobanjo ali okont- so se ie vrnili z ju*a; ker soje človečke glave. Napačno je sadov maček cele noči zavija i**temtakem pisati "čepina". jsvoj mrrmjaaav na plotu; ker Kajti v tem slučajni bi morala bližnji farmer govori o ovnji biti beseda izpeljana iz besede | setvi, in pa ker je žena pose-čep" in bi ne mogla pomeniti j jala veliko gredo solate, če3, ta. kar pomeni. Kadar (pišemo "če bo, bo", kot je na primer črepinje Ureplnja), hnčemti, rekel *a#or*ki i«,t majvter", pravilno označKi kuhinjsko po- ko je spraševal "Jktircarce", ka-todo: vejik kup Črepin (velik tera gre ž njim prostovoljno v kup iz ko*ov razbite posode);; kurilnico, velika kopica črrpinja (velik * kup kuhinjske pohode). Bese-1 Naša kansaška "»palitika de črep, črepina, črepinje (čre-pinja) »o pravilno pisane. Vsaka drugačna pisava je nn>ak. In kdor p!5e "čeda", ne pa "čreda", ni prav posebno doma v našem pravopisu. V rabi je naibrž in najbrž«. Oboje je pravilno, tod« prva oblika je boljSa od druge. V mojem besednjaku bo oblika najbrž na prvem mastu, a najbrže ipa v oklepajih na drugem. Prvi del novega besednjaka, ki bo v obeh delih obsegal okoli 1400 strani, se bliža svojemu dokončanju, in treba bo že sko-ro mitlfti tudi na to. kako mu naj bo ime. Če gledam po nasfti besednjakih in drugih virih našega besedišča, vidim, da se dajo najmanj trije izrazi porabiti v tak namen, in sicer leksikon, besednjak in slovar. Leksikon je grškega izvora ter ima malo obsežnejši pomen, kakor ga pa imata naša domača izraza besednjak in slovar. O tem in pa še o drugih vprašanjih naAega pravopisa bi se bilo zek> pametno pomeniti, preden pojde delo v tiskarno. Posebno pa še o tem, ali ima Breznik prav, ko nam vsiljuje brez vsakršnega tehtnega vzroka moj omledni ilirizem ter za-ukazuje s strogostjo in brezobzirnostjo cerkvene dogmatike V soboto večer 25. marca pa imajo "ta mlati i" pri 415un-flower" svojo obletnico v fnon-tenaški dvorani. Pravijo, da bo igrala češka "banda" iz radij- ;šctu permer pisati "socialist", cijalist". na mestu "so- se meša že dva meseca v državni legislaturi in je telko reči, kaj bo iz te "manevre". Po več tedenski debati 'glede starostne podpore so glasovali za odpravo •"beraške prisege" in tabu-liringe" na bajte, kar je dozdaj bilo neobhodno potrebno, da je prosilec, če tudi drugače kvalificiran kot popolen berač, bil upravičen do tistih 8 do 16 dolarjev mesečno. Pri "»popolnem Amerikancu" seveda ni bilo teh zaprek, ker je navadno za to skrbel ie takrat ko je imel Še stalno delo v rovu. "Kaj bi skrbel za deževne dni", mi je nekoč dejal taic "od danes do jutri" Amerikanec, "saj v Kan-sa*u itak malokdaj detuje". Potemtakem si vsak naš rojak skuša preskrbeti "vsaj streho nad seboj" na stare dni zato, ker prihajamo is krajev, v katerih pogosto dežuje, * Tudi smrt se čestokrat oglaša med našimi rojaki, posebno v zimskem in zgodnem pomladanskem času. Zadnjih par ske postaje v Abilene, Kansas. Torej tudi to bo vredno iti po- taprava pečlarica, k tud igan gledati. — A. Sbular. ce znam skuhat! Rejs, dem --učas rata sok, al pa pojenta, čc Koncert mladinskega pev- l)reniav udlijem — kar se ipa skego ilbora ,lohk ua^kmu "luklenimi bab- PttuWtfU, r«. — V uedtrijo 26. februarja bo v Slov domu koncert mladinskega pevskega zbora "Prešeren". Prične se ob 2. pop. Vstopnina je 2fic. Slovenski dom je ustanovil tudi godbenl mladinski odsek. Priporočamo starcem, da naj vpišejo svoje otroke, ako jih veseli petje ah godba, v ta odsek; s tem pomagajo zboru in domu, in enako tudi sebi, kajti vzgajanje mladine v /lasbi je nji koristno in ob enem bo iz- France Klun, kej biv učas tud ud borni k per SNPJ, i iprov per jaz n človk, pa tud žensko ma fajn, n ta mlad so sem da-padl. Naparu so me dober post reg I, n so se tud dergač prek men prov Ipu obnašal, kar sem je enmav čudn zdev — zavol-tega k mej -že pred ankat France tipucov u cajtcngah da klu slabu pišem k raj n--k o špraho. Ksm se dober pokrepčava per teh gosto lubnih ldeh, se ni-^m mogva več premagat, pa sm 1'intar n Jereb sta uba fajn ga prašava: "France, as ke lanta. zato bom per ubeh en-. zmerej hud na mojo špraho?" mav povasvala keder m paršla Enmav sej pojmejov, n djav: druhč u Kock Springs. Rejt, da "fpela, sej ga rejs prov po-zveta dve maje zakseb, pa to Uten lomš » Tojo polomleno ni m č za hodt za tako punco; krajnKino. Zdej že enmav lož ket sm jest. Per anmu bom ju-|za,topm, a! koj i biv pa hudCč zno skuhava, per tadrujgmu pa tisto Čvekarijo pogruntat! Mi-v-ecerjo pa sem per ubeh MtnUn, da koj FParu?a &e sama »meva. Spat m pa se vede mo- ,ebe nls za-tu pila kuga s kla-gva kam dargam jet, da nabo tila u Tojih itorjah." Klukc poznej kej zvejdu ... v ♦ • * . . . J * ' Ksm to rejč natančn premi- slna, se mi ta paru k at posvetil u giav, da ima morda mož rejs prov.... Zlod ja, sej rejs učas še sama namorm ipogruntat, kuga sm pro vza prov mislna spravi skup. "Kok zdej lajkaš moje ntor-je udltar u večerno šolo hodm n ucajtengah debatiram s ta-velkm slovničarjim n šprahar-j!m?" sm ga na polita način pra šala. K"0, zdej si že enmav bolš," i odgavoru n natoču pjačo. John Jereb i dolgoleten zastopnik Proletarca, n tud dergač zmerej prov fejst človk. Udkar mu je družina pomarla, i p->stov prov taprav pečlar. Zato mej povabu, da nej ga obi-:čem, če nej^m kaka tercjaLka. Ne, John; je*t sm fejst baba. Zanimanje za "Venero' Na maškaradnf veselici društva "Nada" SNPJ v Chicagu prošlo soboto je bilo razptča-nih nad 100 vstoipnlc za igro "Venera", ki jo v tej dvorani vprizore Detroitčani v korist žrtev fašizma v Španiji In v pomoč našemu gibanju. Vršila se bo v soboto 11. marca v dvorani SNPJ. mmv J. s. x boljdevanje našega zbora pomoč prosvetnemu delu med pfttsburškiml Slovenci in drugimi Jugoslovani. P. U. Brezposelnostma zavarovalnina, rodikalizem itd. Bellaire, O. — V naši državi je brezposelnost na zavarovalnina v veljavi, namreč, jo že izplačujejo. Nekaj bo le pomagalo. Zadovoljni nismo, ker je veliko narobe In krivic na kupe, a če kaj zineš, si že "rdečkar" in te silijo v Rusijo, alco se ti tukaj ne dopade. Ameriški družinski koledar je tudi v našem kraju priljubljena knjiga.. Gradivo v nji je vsem všeč. Kdor koledarja še nima, mu priporočam, da si ga mesecev je umrlo precej roja-,"®1^^ Ne bo mu žal te male kov. Človek &1 sodil, da pride|v*°*«- — t- P. v teh slučajih tudi naša ipogre Zed. države na poti v politično krizo __________. s (Nadaljevanje s 1. strani.) Franciji pomaga s nabavo modernih vojnih letal v Zed. državah. Toda Anglija in Francija imata toliko zapletljajev, da ne vesta, kam in kiko. V Aziji ju izriva Japonska. Zed. države pcmagajo, a ne zaleže desti, ker ameriško ljudstvo ni nagnjeno ne v Ar. i jo, in ne v Evropo, da bi sa druge vleklo kostanj is aerjavice in se zopet opeklo. Kajti idealizma v teh trenjih ni. Anglija in Francija imata posestva po vsem svetu, ki so bila ukradena. Braniti jih ne pomeni borbo sa demokracijo, ampak varovati ukradene svojine pred onimi, ki jih bi zdaj radi ukradli t to pomeni, braniti jih pred požel jivost jO Japonske', Nemčije in Italije, ki so v tatinske namene sklenile "protiko-munistično" zvezo Napetost v Aziji E vre pa je v napetosti. Dežele ao pripravljene udariti druga na drugo in U čakajo, da ena začno. Enako kritičen jo položaj na Daljnem vzhodu, kjer vojna proti Kitajski že do|«o divja. Med Japonsko in Rusijo se bdnOiaji ostre. Primeren kt-cident, pa bo zagrmolo mod njima. Pripravljeni so oboji in oboji so nerrozni vsled napornega pričakovanja pred neizogibnim. Re. neizogibnim? Ne, kajti vojne je mogoče prepreči, c,f ^ mskafy)nah| tf, ako bi bil svet mobiliziran za taka naloge^ Dano. ni, a ^ecoho, d& ^^ ČUn omenjene. da ne bi mogel bit«, Ako t človeštvo lahko urnemu seb. koplje druAtva in druAtvo je „Mx grob, čemu si no bi moglo ie veliko bolj u.pošno graditi rajše|n(>t d|| XAJ,hlt| podpore. Torej cesto v civilizacijo? Ogromne svoje sposobnosti, ki jih je rfio ^ vMlmo v "maškarah" biliziralo z» ubijanje in rušenje, lahko ckt^ehe sebi v korist. 1 I # bna zadruga na svoj račun, ker pač rabijo pogrebnika, in je naravno, da pokličejo domače podjetje, ki zna ravno tako dobro vse urediti in cene so nižje kot drugod. Pa ni tako. Navadno pokličejo privatnega po-grebnrka, tujca, potem se pa izgovarjajo na različne načine, kor »pač čutijo, da niso storili prav. Nekateri so celo člani zadruge. Za dividende zelo radi Vprašujejo. Dobro je takim odgovoril nas član, ko je rekel: "Ct nese* denar na Piti*bur*fco banko vendar ne boš šel vprašati banko v Girardu za obresti!" Vprašaj za dividende po-grebnika, kateremu si plačal računi Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni . . , e Da bo dopis popolen, ker vsebuje poročilo tr.ltde vremena, farmerstva, "palitike", smrti in druge stvari, naj omenim Se veselice. Drugo pot pa morda omenim še krstije to "ohce-tf\ če bo kaj take robe med nami. Ampak zgleda, da živimo "kot cigan pod brezo". Torej v soboto večer 25. februarja gremo na maškaradno veselico4 društva m. 225 SNPJ, v Cassa Vecchio, v Edisonu. Si- Trade Union Relief for Spain Pomožna akcija ameriških unij, ki deluje pod gornjim i-menom, je izdala nov apel za prispevke v pomoč žrtvam fa-šstične intervencije v ftpaniji. JSZ je z novo akcijo »pričela pred nekaj tedni s predlogom za prireditve in shode, na katerih bi v ta namen govoril Jo-Sko Oven. AIsHja je v teku. Več o nji je v posebnem poročilu V tej številki. n Načeta zlembergerja, Antona Vliiča, J. F. Dimi* in druge, katerih dopisi niso V tkf Številki,' prosimo, da naj nam o-proste. Hi bilo prostora za vse. Dctpisi prvih treh se ne nanašajo na sedanjost in vnled tega fie izgube na vrednosti. Poročilo iz Detroit a je prtflo na Vrado šele i tej številki. <1 * ' F. S. Tauchar je vi "Zaslužni možje" tudi še čakajo objave na pet icah v tiskarni. Vse pride na vi*sto ob fcaau. Nemčija v uniformah Statistični biro nemške vlade poroča, da je skoro tretjina 1 fmleftu i pa ble« ddst dejla n John Pintar i biv tud zmerej: za napredno reč n za delovsko politfčno or#mizacijo. Zraun ' t/a i tud »prov dober pevc, n zna prov kašno smešno povej-dat. U taprav drušn zmerej kašno luštno pove, n poj pa po negov navad prov postran usta zategne n se na uso goflo krohota. K tud jest nejsm glih ta-zajdna per petju, se bomo lu-štn imel k spet tam pridem. Zdej pa še nekej drujgih novic. "Basta ozare!" sm djava sama per seb ksm se od točiva jet gor na nort u ta j km mraz. Zaj-dn tejdn sm namreč Šva z luft-šifam u Minnesoto. Tud u SFkag i blu marži, tam pa še bel. Sm enmav pogledava po useh tav-nih na renču, kar pa namorm use u an stori j popisat. Dons bom samu ud Ohisholma re-portala, ker sm se tud nardel zaderžava: to pa zato, kme tam še tanarmejn ubrajtajo... Fajmoster Schiffrer ima zdej men j moči, ket joj imov že u-čas pred, sm zvedva ud Idi. Pa tud kuharca ga blez nekej jezi, koker se sliš postran. Jet t pa z ženskam deržim n pravm: "prov mu je!" Zakej b kuhar-co enmav bol na tretov? SpY)h pa ni dober, ano kuhanco nre-dovg imet; posebn še, kej drej ke/gor u hr:b rt paršva dolidrUjga krajn-tke-gii 'f<*h*minto-Ja,' k sej pa bel »p^hvaht z bizrfnusam. Ne tolk zafrad l^»blov, i>ač pa za-vol to^ltengrobarije,' k mu ie nejveč ^erfiese noter, i djav, k Mje tam blez Še Zmerej marje-fo. Pa j šm pa šva dva bloka ist n dva r\4iti,"r\ srfi tam bliz vrh klanca parAla h Klunu, k ma bau-4 p«>V^na taz^rn stran mejsta. S štKta v^e more še po a nih štengah 'Jet gor da hausa, k jt na d*sn «^an cej.«4e k prideš gor po 'klar*cu. 1 Ima Čedn dom; n i djav, da ima an par fnsjl preč (ud farmo, s ktero Ph Zdej po žtm ni de po- moških v Nemčiji v uniformah, so use od zlodja bizi. TRUD DIPLOMATOV V MEŠETARENJU ZA ODLAGANJE Z VOJNO (Nadaljevanje s 1. strani.) prihodnjih volitev še priliko preprečiti toke, ki bi to deželo privedli v fašizem. Toda ie, ako neha sanjati, da si bo moglo osvojiti katero izmed kapitalističnih strank, če ni tega zmogio niti pod Rooseveltovim vodstvom, ko je še vse drlo za njim, jo bo osvpjilo toliko manj zdaj, ko je spet v posesti stare reakcije. Le stranka, ki bi odprto poudarjala socialni program, ki bi poudarjala, da je za odpravo vzrokov, ne samo za krpanje, bi bi^a v stanju preprečiti krizo, v kakršni bo nev deal izgubil vso veljavo, kapitalistična reakcija pa dobila premoč. Llstaa to th. Yugoalav Radio Hour .f PALANDECffS TRAVEL BUREAU JINO FOREIGN EXCHAN6E Stati on WWAR. Ev.ry Sunday 1 to t S. Clsrk St, Chicsiro. — Har. S00T ♦♦MMIMMMMIHIHIIH CLEVELAND. O. — Piknik kluba i it. 27 JSZ io "Zarje" u Modo!*« 25. i junija «a Močilnikarjavi formi. JULIJ CHICAGO, ILL. — Pikuik v korist Proletarca v torek 4. julija pri Ko* flu v Willow Spriafsu. VVAUKEGAN. TLL. — Pikuik ki«, ba it. 4S JSZ t »frčijo julija. NOVEMBER CLEVELAND. O — K»n««rt soc. Zarjo na Zalival«! da« SO. aov. v SND i\a St. Clair Ave. DECEMBER CHICAGO, ItL. ~ Šilvoatrova aa. bova kluba it. I du« 31. doc. I93S v dvorani SNPJ. -/*. * . »»•» I«. Kadar želite kaj oglašati, .pomnite sa "Proletarca". MILLER'S CAFE 5205 St. Clair av... OovoUad, O. Fino pivo, vino hi ig.nj«. Vsak petek ribj. večerja, .b sobotah ko-košj.. — Fin. poRtrofcba. ' • Dobra godba. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOT1 \ NAROČITE SI DNEVNIK \ OO Stane aa colo lolo S6.00, pol lota $3.00 Uat.navijajte nov. drultv.. Denet članov (ic) je trrb. z. novo društvo. N.slov za list in s. tajnifttvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Dr. John J. Zavertnik ' PHTSlfclAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—S:S0 Daily At 3724 W. S6tli Street M m CHhrfoVd 1212 M * At 1S5S W. Cermak M 4:80—«:00 p. m. Daily Tek Caaal 1100 VVedneMlajr and Sanday bjr appointmenta onIy Residoueo Tol.t Cr«wfordJ| If no ansvror —. Csl » Aestin »700 t : ................. «% v .......................M BARETIHCIC A SON POGREBNI ZAVOD 1 ! »IJ ( T.l. 147» illl ' ' 424 Braatf Str—i JOHN5TOWN, PA ................ o># i *Oi <n theae chaotic tiniea, aome ex-j "ld*l,u>ck Amaricana and thoae of the , w oni en and childrvn! cm-ablt, others incredible and com- ■ N(W Imm igra tion—everybody." — dri ven from their countiy by the pl**tely beyond the acope of compre-j /Am#ric* the melting pot of a lot fascist« aided by Musaolini'* Black hension; but, the very worae of theae of ,nc°n*TUOU< element«, w« muat Shirta and their Mooriah hireling*. odditiea, one «o devoid of reisoning »»»»t. but ure cerUinly can't agree Joško Ovan of Chkrairo, who will lt'* too tragic to be funny, ia the Wlth *r' Adamič, that it ia too young be th«* princ i pa l »peaker for the eve- «»dent Demo.rat whose aole i neonu* h*Vt! P«oven capitaliam a great ning, wili talk on the present Spanish'«* * »*U«f check which he *adly la- fin,urc ,n P'°vidiiig for America'« aituation. Thia ahould be moat in- ments u hile in the same breath booat« Pj^Pl*- °n every hand we have exam-teresting to ever.vone becauje the to the sky the party reaponsible for p"*s of tbt" »J^tam'« breakdown layed fate of m I>emocracy of th* poaaible hi* Ptedicament. Here we have a!®a.r*: hun**i' atarvation in the fate of Democracie« ia hanging in the perfect example of reaaoning that1 mitl#t plenty; money-hunger the balance. make« plenty of no aenae. ruling power; over ten million work- The meetiiifc will be h» Kl in Hali 1. There ia c«*rtainly no great aatia- •f" !dl* whi,e bick the pur- of the Slovene National Home on St. Clair Ave., commencing at 7:30 P. M. Everyone whoae aenae of decency fact ion or aecurity in being a relief worker. Granted. But why in hell any vietim of auch circum*tancea in human relations ha« been repulaed | ahould defend the aystem responaible by the horrible, brutal bombinga of for it, ia more than I can readily un-civilian populationa by the rebela deratand. A ayatcm which haa put on »hould attend thia meeting and help the atreeta 60 men looking for one job a worthy cause. j while one man doea the work the There will be no admiaaion charfpe. 1 fifty formerly did i»n't hardly worth Publicity Committee. Additional Dotes On Josko Oven's Tour chasing power with vvhich to buy the neceaaitiea of life; and worat of ali, youth atranded. Nor do we agt^e with thoae who plače their faith in the Democrat or Republican partiea, the Gold-Duat Twina of capitaliam. The Socialiat program, alone, pro-I »ose a changea under which youth will have a chance. Our duty ia to work for it. defending, at least not aa far aa the urorkera are concerned. Ali good and ! vvell from the viewpoint of the in-duatrialiata who »vn and eontrol aH labor-aaviug machinery and draa prof ita there from wkile the workera In addition to the meeting arranged ! Mrt* Wft with°wt ** means of a liv-for the SND, Cleveland, O., on 1 mK St. Clair Avenue, March 2nd, JoAko ' But what have the workera gain-i,n tht> capital will have the op. Springfield to Heor Lecture on Jugoslavio Sprinvfield. III. — Slovene« living For A New Beginning By ANTON GARDEN Unity of aoc aliat forcea in thi« | oohiical movement baaed on princip-country, the SP and SDF, ia highly | le« of a true functional industrial deairable, if an agreement could be democracjr, capable of building 44in reached on important principle and our time," if I ma.v uae thia exprca-Uctical queationa. Perhapa the moat »ion, a New Amerien of f>eace, plentv important ia the war que«tion. If and true democracy for the maaae«. unity could be realiied on thia quea- i Unleai we build «uch a movement tion in aceord with the 22 year old, in the near future (aow creature Vet even you have one good feature, One noble trait 'neath aH your mud, You're generous—with your broth-blood! Farmer Labor Presa. crs Socialiat Party held in Chicago Ft4>.,. L . . 3, 4 and 6. There uill be a que«t,on I AknoW t^ P«ight of one half SPENDS ONLY 60 .....I...;___________! of Americaa empioyed youth atrua- .. _____ .T. _ * _ w l>erio' few people are familiar urith the Federal Home Loan Bank sys-tem. It u-aa created in 1932 by the then President, Hoover, and «ince the Inatitution does very little direct work uith the individual, it is auite unknoun to the people. Never-theleas. the Federal Home Loan Bank ha« performed a very valuable aarvice to the people urho invest their money in building and loan«, becauae it was instituted primarily to allow and we hope our people understand the nece«i»ity of supporting these affair«. It is important for the various groups to understand the need« and to support the doings in the špirit of cooperation. If this is done. then ali of the scheduled affairs can be a success. * Spring uill soon be here and with sprintr will come new activities for the Slovene Labor Center. It is very «uch thrift organizations to borrou advisable to have our groups assembfe from them at an unusually low rate of intereat on collateral. The col-lateral, of course, has to be first mortgages. It ia «afe to say that the Federal Home Loan Bank sjrstem has aaved many a building and loan as and make their plams for the spring and summer program so as to utilize the facilities of the Center to the maximum. It is not too early to speak of balina and it might be advisable to invent some other sort THE NEXT MEAL SOCIALIST PARTY UNI0NISTS ACT FOR LABOR UNITY Ckicago, III. — The National La-, sin state Icgislature. Socialist and bor Committee of the Socialist party, | other advanced trade unionhta in maeting in Chicago in conjunction j Illinois in the Progressive Mine Work-urith the party's National Executive er« \vere complimented on their pro-Committee, took aetion to aid party gress in urorking for joint netion of and other progressive unionists en- workers in defense of their living gaged in furthering unity of the standard« in the mining fielda. trade union movement and mapped out method« of co-operation with rail-1 Railroad Problem road unionists urho are interested in The committee indorsed and a long overdue program of public pledged every aid to a drive initiated ournerahip and rebuilding of the I by the railway machiniata' unions'of American railway syatem under Milwaukee for immediate me« ure« democratic management. for securing congressional aetion for Arrangementa were made for a public ournership of the railroads. near« servicc on developments urlthin | Various organization and stimulation the trade union movement which plans were condemned as negative in favor and help the drive of the rank Iheir effect even when good in intent and flle of AFL and CIO for peace unless they are cnarted after a gen-and unity, a unity that is becoming uine public ownerihip measure with •n absolute neceaaity in the face of labor re presen ta t ion guaranteed. the steadily riaing pourer and confi-dence of reactionary anti-labor ele-ments in bi-partisan eontrol of congress and auch relatively progressive and pro-labor sectors as the Wiscon- The report of the joint committee to the preairfent. now being circulated by the big railroads, Is sueh an ar-rosrant piece of additional privilegv that It only containa six linea in aixty A PARABLE Once upon a ti«« there was a large pond, inhabited by a f«w thou-sa id canuibaliatic pike, and aome 120,000,000 minoam. The pika liv«d off of the minnours, conauming them whoieaale. The minnows finally became dia-satiafied urith this exp|oitatlon in-volving their extinction by the pike, and they held a meeting at urhich a committee uras appointed in true democratic style. This committee was asked to protest to the pike. Th? ruler of the pike received the committee warmly and offered to "harjrain collectively." After aeveral ronsultations, the pike rendered a decision that thereafter they vvould allow one out of ev«ry five thouaand minnours to become a pike. The committee of minnour« thank-ed the pike for their generoaity, and vrent their way, satisfied. From that time on. every minnour expected that he urould be the lucky one and might become a pike. sociation from foldin* up, and urhen 0f group activitv for those uho do the future histonan looks back upon not participate in baiina. the accomplishments of this period * and weighs them on the basis of their . . . . . real and continuing contribution to Tho manne»- in of the the stability of our government and the ufelfare of our people, he will plače the Federal Home Loan Bank Americans are being treated upon their return from their participation in the Spanish civil war on the side syatem and its companion activities A°u.tho ^°yal'8t government, ia every-near the very top of the list. VVhen , «<>njplimentary to the the banks urere first instituted, no 1 n,teV Sta^ G°Tnraen.t and. its one knerur what was to happen to ! than that, H is them or hour much good they would H travesty upon the right thinking be able to perform. But as they ' m"?d* of rU who aUnd for f"^dom developed, they became a real asaet and d*n;<*rmcy. There they are, a to the people of the countrv, despite 8rloupbravo and nobl° soul". PLAINLY NO GARDENER Paraon: "Rastus, that's a fine garden you have." Rastus: "Yes, paraon." Paraon: "Well, you muat thank th« Almighty for that." Rastus (thoughtfulljr): "Parson, did you ever see thia piece of ground urhen the Almighty had it ali to himself?" their origination through an other-uri«© reactionary political alignment. Our Jugoslav Building and Loan As-sociation, which thia year is celebrat-ing the turentieth anniversary of its founding, is glad and proud to be a memlber of so helpful an institu-tion. Because of our affiliation, the savings of our depositors are more secure and the institution itself is more atable. # For the next three weeks, our folks uril I be actively engaged in a number of social affairs. This week-end, many of u« uill trs vol to Mil-uraukee to participate in the Mid-asant associations taking. are u illing to lay douni their lives so that dcmocracy might be able to exist and upon return to America, instead of them being hailed as her-oes, thev are practically čast into exile at. Ellis Island. Every believer in righteousness and fair play mri\\ protest to the Immigration depart-ment, the banning of these noble men from our country. Krnest HemingAvay, uho is prob-nbly the moat versed reporter on urhat has happened in Spain, is lead-ing a erusade in behalf of the boys who have been denied admission upon their return from Snain. AH uho have read his account« of the struggle, know that he has been very reasonable in his objeetive to teli the truth. Mr. Hemingway himself has contributed a great deal, both in moncy and in sorvices, for the Loy-alist cause. It is not amiss then, to give him a helping hand and to support him in his worthwhile under- Not an unuaual aifht in any lajge city today The fortune-teller uras addreaaing one of her cllenta: "You urili be poor and unhappy until you are forty." "And after that?" "You'll get uaed to it." "V E IV IT S" A 3-ACT SLOVENE COMRDY At tke SNPJ HALL, SATURDAY, MARCH llth Sponaored by Branch 1, JSF.— Benefit of Proletarec Caat ia coming from Detroit urhere the play has achieved wide acelaim among Slovene play erities DANOING IN BOTH HALLS AFTKR THE PROGRAM Program atart« at 7:30 P. M. Ticket«: 40c in advance, BOc at the door