■ Osnovna Sola KIDRIČEVO ;jj s podružnico Lovrenc na Dravskem polju In enoto Vrtec Kidričevo ?6R**»,JoL>r Ekoiolfl it ^ t**** **t* STMBTOZS Naše stezice... MOZAIK DEVETOSOLCEV - DARILO SOLI Danijel Červek, Luka Gašparič, Tom Li Dobnik, Nik Mlinarič, Lazar Rakovič, Lovro Valenko NASE STEZICE ... Šolsko glasilo učencev Osnovne šole Kidričevo Številka: 5 Letnik: 5 Šolsko leto: 2018/2019 Uredniški odbor: Sonja Lenarčič, Mateja Očko, Aleksandra Vidovič in učiteljice mentorice Nia Krajnc, Eva Žunkovič in Rozalija Lia Muršec - člani uredniškega odbora Oblikovanje: Mateja Očko Fotografije: arhiv šole Likovna oprema: Aleksandra Vidovič Naklada: 500 izvodov Izdano: junij 2019 Publikacija je namenjena osnovnošolcem brezplačno BONTON V Š... je nastal po idejni zasnovi učencev izbirnega predmeta Likovno snovanje 3. Bonton v š... povzema pravila šolskega reda, ki skrbijo za dobro počutje vseh na naši šoli. VSEBINA 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. UVODNE BESEDE GOSPE RAVNATELJICE IN UREDNIŠKEGA ODBORA PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, DNEVI DEJAVNOSTI, EKSKURZIJE ... ŠOLSKA SKUPNOST ŠOLSKA KNJIŽNICA LITERARNI NATEČAJI IN USTVARJALNOST LIKOVNA USTVARJALNOST GLASBA JE POVSOD DOMA ŠPORT TEKMOVANJA NACIONALNI MESEC SKUPNEGA BRANJA PROJEKTI RAZISKOVALNI NALOGI NADARJENI UČENCI TUTORSTVO, DOBRODELNOST DEVETOŠOLCI DRUŠTVO ZA BOLJŠI SVET MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE MEDNARODNO SODELOVANJE EKO ŠOLA SKRB ZA ZDRAVJE, ZBIRANJE PAPIRJA UTRINKI IZOPB NAŠI NAJMLAJŠI KO SE ZBEREJO ŠOLSKE OCENE OH, POČITNICE! Ema Hvalec, 7. a KO LOGOTIP SOLE OŽIVI ... Nikola Anna Medne, 7. a, Neja Kelc, 7. a, Tim Mlinarič, 7. b, Alja Jančec, 8. b, Nik Mlinarič, 9.b, Lara Mlakar, 9. a, Pia Lobenvvein, 7. b, Kaja Gojkošek, 7. b, Pia Oder, 9. b Bodi voljen narediti prvi korak ne glede na to, kako droben je ... Osredotočaj se na to, da si se voljen učiti. Čudeži se bodo zgodili. (Louise Hay) Spoštovani bralci Naših stezic! Ko se zaključuje šolsko leto, se rojevajo Stezice ...Iz njih je mogoče razbrati, da smo med šolskim letom trdo in zavzeto delali. Za nami je toliko in toliko trenutkov, spominov in dejanj, ki na poseben način dajejo življenju moč in naši šoli življenje ...Te trenutke, spomine in dejanja smo znova zlili na papir, kjer so dobili še posebno moč. Z majhnimi koraki vsakega posameznika je tako znova poskrbljeno, da je naša šola uspešna, prepoznavna in v ponos okolju, v katerem živimo. V ponos vsem vam, ki z nami soustvarjate vsak nov dan. In tako iz dneva v dan, iz leta v leto ... Tukaj je pomlad, pred vrati je poletje. Še en najlepši čas ... Vzemimo si čas zanj! Pred nami so ... dopusti, počitnice! Zaslužite si jih učitelji, učenci, starši, vsi, ki ste bili del nas! In da ne pozabim - HVALA za ustvarjalno šolsko leto 2018/19. Alenka Kutnjak, ravnateljica Spoštovani! Naše stezice uspešno vodijo že peto leto v bogastvo našega hrama učenosti. Vodijo v hram prijateljstva, topline, v hram veselja in tudi žalosti. A tam, kjer je učenje, ni vse z rožicami postlano. Potrebno se je marsičemu odreči, da lahko uspešno stopamo v svet učenosti. Predvsem v sodobnem času ni časa za počitek, kadar hočemo doseči želene učne uspehe. Tudi letos nam je uspelo doseči marsikaj pod budnimi očesi požrtvovalnih učiteljev in mentorjev. Kot kulturna, zdrava, eko šola ... in predvsem otrokom prijazna ustanova je letos ponujala marsikaj in ponosni smo na naše dosežke v šoli, v občini, na državni ravni in tudi v mednarodnem prostoru. Skupaj zmoremo veliko in vemo, da bomo vsako leto boljši in bogatejši z bogatimi izkušnjami in znanji. Namreč učimo se in ustvarjamo vse življenje. Da zrastemo v drevo ... Pa še nekaj: brati se splača. Želimo vam prijetno branje našega glasila. Uredniški odbor 6. a KULTURNI DAN V ponedeljek, 24. 9. 2018, smo imeli učenci od 6. do 9. razreda kulturni dan. Malo prej kot po navadi smo se odpravili na malico, po malici pa se hitro obuli in oblekli ter se odpravili proti avtobusni postaji, kjer so nas že čakali trije avtobusi. Odpeljali so nas na Ptuj. Po izstopu smo se peš podali do gledališča, kjer smo si ogledali predstavo iCankar. Predstavo, detektivko za mlade, je režirala Maruša Kink, odigrali pa so jo Nataša Keser, Jure Kopušar ter nam vsem dobro znan in priljubljen igralec Domen Valič. Predstava je bila zanimiva ter poučna. Po predstavi so se šestošolci odpravili v Zgodovinski arhiv, devetošolci so obiskali OŠ Ljudevita Pivka, sedmošolci in osmošolci pa so se odpravili v Knjižnico Ivana Potrča. Osmošolci so si ogledali Študijski in Domoznanski oddelek, sedmošolci pa so obiskali knjižnico v okviru projekta »Rastem s knjigo«. Gre za nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture. Naučili so se, kako poiskati in rezervirati knjižno gradivo v Cobissu, v Mladinskem oddelku pa je knjižničarka predstavila knjigo Avtobus ob treh, katero so sedmošolci dobili v dar. Nekateri učenci so se tudi včlanili v knjižnico in si izposodili knjige. Čas je hitro minil in na parkirišču pod gradom so nas že čakali avtobusi. Preživeli smo prijeten dan, kulturno obarvan z različnimi vsebinami. Lana Serdinšek in Neja Kelc, 7. a (Šolsko novinarstvo) UPAM Sl! - DAN INOVATIVNOSTI V TALUMU, 20. 9. 2018 EVROPSKI DAN JEZIKOV Tvazkuzjte z utinu errop/ki do n jezikov Razmišljanja učencev o jezikih so objavljena na pedagoškem forumu Zavoda RS za šolstvo. JEZIK Večina pozna vsaj jezika dva, da se midva tudi drugje sporazumevava Na svetu je ena stvar, Obstajajo pa poligloti, ki je pomembnejša kot denar. pet jezikov znajo »toti«. Pri rojstvu se ga že učimo, sčasoma pa nadgradimo. Seveda jezik je obširna zadeva, To seveda jezik je. je v bistvu moda, ki ne mineva, In to je moje razmišljanje. ker vsak dan v slovar se doda besed par. V šoli se moramo učiti angleško in seveda tudi nemško. So pa tudi jeziki slenga, Da se bomo lahko pogovarjali, saj poznaš to - »ejga«. nove stike ustvarjali. To je jezik mladine, Kaj pa na našem planetu? za vse nas, »fakine«. Koliko jezikov je po svetu? Konec moje pesmi je zdaj, 6000 je odgovor. grem se jezike učit. To ni ravno majhen tovor. Lovro Valenko, 9. b MOJE RAZMIŠLJANJE O JEZIKIH Jezik - kaj ta beseda sploh pomeni? Jezik je nekakšno sredstvo/besede za sporazumevanje. Na svetu je okrog šest tisoč jezikov, od tega jih je v Evropi več kot dvesto. Celini z največ jeziki sta zagotovo Afrika in Azija, pa ne samo zaradi svoje velikosti, temveč tudi zato, ker sta stalno poseljeni že od nekdaj. Jezik se je začel razvijati že v prazgodovini, saj so se ljudje že od nekdaj želeli sporazumevati. Razvilo se je mnogo jezikov in se jih bo v prihodnosti morda razvilo še več. Nekaj jezikov je tudi že »izumrlo«, saj jih ne govori več noben narod, takšen jezik je na primer latinščina. Tudi gluhi ljudje so razvili poseben jezik - nekakšno znakovno govorico. Kljub številčnosti jezikov so vsi različni in večina si jih ni niti malo podobnih. Vsak ima tudi nekaj svojih posebnosti. Posebnost našega maternega jezika slovenščine je na primer dvojina, šumniki, narečja ... Kljub razmeroma majhni površini slovenskega jezikovnega ozemlja in majhnemu številu govorcev so dialektologi tu odkrili 46 jasno izoblikovanih narečij, porazdeljenih v šest pokrajinskih skupin: koroško, gorenjsko, dolenjsko, primorsko, rovtarsko, štajersko in panonsko. Slovenščina je uradni in državni jezik Republike Slovenije in materni jezik približno 2,4 milijona ljudi, od tega jih okoli 1,85 milijona živi v Republiki Sloveniji. Slovenščino uvrščamo med slovanske jezike. Več kot polovica svetovnega prebivalstva govori vsaj dva jezika, materni jezik in največkrat še angleščino. Na svetu pa obstaja tudi kar nekaj ljudi, ki so poligloti in govorijo pet ali več jezikov. Prvi slovenski poliglot je bil Matija Čop, kije govoril kar devetnajst jezikov. Kljub vsej številčnosti je vsak jezik drugačen, saj ima vsak kakšno svojo posebnost, morda pa se v njegovi zgodovini skriva tudi kakšna skrivnost ali kakšna zanimiva zgodba o njegovem odkritju. IZLET V SLOVENSKE PLANINE IN V REZIJO Eva Žunkovič, 9. b V šolskem letu 2017/18 je Lazar Rakovič, učenec 9. b-razreda, na fotografskem natečaju Evropa v šoli dosegel 3. mesto. Za nagrado je prejel celodnevni izlet v Rezijo. Zaradi prostih mest na avtobusu sta se izleta udeležila tudi Nik Mlinarič in Danijel Červek. Dne 5. 10. 2018 smo se zbrali na šolskem parkirišču ob šestih zjutraj. Z mentorico Aleksandro Vidovič smo se odpravili proti Ljubljani. Tam smo se zbrali nagrajenci natečaja. Nagrajenci so bili še iz Ptuja, Celja, Radovljice, Ljubljane in Kranja. Odpravili smo se na Gorenjsko. Najprej smo šli do Slovenskega Planinskega muzeja v Mojstrani. Tam smo si ogledali poučen film o gorah. Potem smo opravili kviz o planinstvu. Pot smo nadaljevali do naravnega jezera na Zelenici. Nato smo šli v Planico. Tam smo si ogledali letalnico in skakalnico ter Nordijski center. Ker smo bili lačni, smo se okrepčali v bližnjem lokalu. Pot smo nadaljevali do Rezije. Tam nas je pričakala ena od meščank in lastnica muzeja. Govorila je posebno narečje z zasoplimi glasovi. Povedala nam je kratko zgodovino Rezije in o načinu življenja zamejskih Slovencev, saj jih Italijani niso prenašali. Predstavila nam je muzej pravljic in tradicionalno rezijsko hišo. NARAVOSLOVNI DAN NA PTUJSKI GORI Naravoslovni dan za petošolce matične in podružnične šole ter četrtošolce podružnične šole je potekal v sredo, 12. 9. 2018. Izpred šole so se učenci OŠ Kidričevo odpravili z avtobusnim prevozom ob 8.15 proti Starošincam, kjer so si ogledali podeželski muzej. Nato seje vožnja nadaljevala do Ptujske Gore. Na Ptujski Gori so se nam pridružili učenci iz Lovrenca in tam smo si pod strokovnim vodstvom ogledali gotsko cerkev iz 15. stoletja, spoznali kratko zgodovino romarskega kraja in se orientirali z vzpetine, od koder se širi prečudovit razgled na Dravsko polje, Haloze, Pohorje. Fotografiji je posnel in nam jih s spremnim besedilom poslal gospod Edvin Aubelj. »Sem djal, to so pa naši Kidričani, ja, na Ptujski Gori...! Lp. E. Aubelj« NARAVOSLOVNI DAN 6. RAZREDOV 25. septembra smo učenci 6. razreda OŠ Kidričevo imeli naravoslovni dan. Najprej smo imeli razredno uro, nato smo pomalicali in se z avtobusom odpeljali na Turnišče. Avtobus nas je odložil na parkirišču pri Biotehniški šoli Ptuj. Do nas sta prišli dve dijakinji, ki sta nas vodili. Razdelili smo se v dve skupini. Odšli smo do zelo velikega hrasta. Naredili smo preizkus. Preverili smo, koliko učencev je lahko obkrožilo hrast. Obkrožilo ga je 14 učencev. Za tem smo odšli po učni poti Pegasta sova. Pot se tako imenuje zaradi sove, ki živi v gradu ob učni poti. Hodili smo skozi gozd in si ogledovali Tu miško jezero. V njem je veliko izvirov sladke vode. Prišli smo do učilnice v naravi. To je majhna jasa, na kateri so klopce. Na njih smo si odpočili. Videli smo ostanke mlina na jezeru, kjer so nekoč mleli žito. Ko smo prišli nazaj do Biotehniške šole, je prva skupina vozila traktor, druga pa je odšla do ograde z živalmi. Tam so bili pujsi, race, ovce, koze in poni. Nato smo se zamenjali. Ponudili so nam sok, pecivo in jabolka, česar smo se še posebej razveselili. Preživeli smo lep dan v naravi. Tija Tamše, 6. a 6. NOČ BRANJA Učenci in učiteljice podružnične šole Lovrenc na Dravskem polju smo v četrtek, 11. 10. 2018, skupaj uživali na že 6. tradicionalni »noči branja«. Letošnja rdeča nit našega priljubljenega dogodka je bila »Kekec«. Zakaj ravno Kekec? Prav letos namreč mineva 100 let, odkar je Josip Vandot prvič objavil Kekčevo povest. Skozi leta pa so Kekčeve zgodbe postale del folklorne tradicije -poslušali in brali o Kekcu so že naši starši, stari starši, že tudi njihovi straši ... Zato smo se s Kekcem »družili« tudi mi. Prijetno vznemirjenje se je v zraku čutilo že od jutra. Učenci so prihajali v šolo nasmejani bolj kot običajno in polni pričakovanj. Zato so komaj čakali, da se preselimo v preteklost. Med pastirje ... kakršen je bil tudi Kekec. A na »noči branja« nismo le brali. Počeli smo še marsikaj. Pekli smo kostanj, se igrali pastirske igre, si sami pripravili večerjo in zajtrk. Seveda pa smo brali o Kekcu (tudi pozno v noč), dramatizirali in si zgodaj zjutraj ogledali film »Srečno, Kekec«. Predvsem pa smo uživali v druženju in našem posebnem doživetju - spanju v šoli. Učenci so zapisali, da jim bo letošnja noč branja ostala v spominu, ker smo jo posvetili Kekcu, in ker so lahko streljali s fračo. Najbolj jim je bilo všeč, da smo pekli kostanj, se igrali in dramatizirali. Na vprašanje, česa pa do takrat niso vedeli, so odgovorili, da niso vedeli, da bodo lahko streljali s fračo in da niso vedeli, da ima Pehta volka, ki postane Kekčev prijatelj. Zbrali smo se v šolski avli, da smo se dogovorili, kako bo potekal popoldan in večer. Nato smo se obuli in šli na šolsko dvorišče. Zunaj smo jedli pečen kostanj. Potem smo se igrali pastirske igre: metali smo podkev, zabijali žeblje, streljali s fračo in “koza klamf”. Ko se je stemnilo, smo odšli v razrede, kjer smo po skupinah dramatizirali odlomek besedila Kekec in Pehta. Vsaka skupina se je tudi predstavila. Po večerji nam je učiteljica Katja prebrala zgodbo z naslovom Kekčeve zgodbe. Kmalu smo zaspali. Hana Šoštar, 3. c Včeraj, 11. 10. 2018, smo prespali v šoli. Popoldan smo se igrali različne pastirske igre. Igrali smo se po svojih željah. Najprej smo jedli kostanj. Jaz sem najprej streljala s fračo, nato sem zabijala žeblje in na koncu metala podkev. Ob 18. uri smo odšli v šolo. V šoli smo brali in dramatizirali zgodbice o Kekcu. Lea Skledar, 3. c POTOVANJE V RIM, VATIKAN, POMPEJE IN NEAPELJ 1. DAN V četrtek, 22. 11. 2018, ob 20.30 smo se učenci 7., 8. in 9. razreda zbrali na avtobusni postaji pred šolo. Pričakali smo avtobus in se odpravili na dolgo pot proti Rimu. Vmes smo imeli nekaj postankov za malico, preostanek poti pa je bil namenjen potovanju proti večnemu mestu. Vozili smo se mimo Celja in Ljubljane do mejnega prehoda Fernetiči. Pot smo nadaljevali po avtocesti mimo Benetk, Bologne in Firenc do Rima. Prispeli smo okoli 8.30 in se napotili proti najmanjši državi na svetu - Vatikanu. Obiskali smo mogočni Berninijev trg sv. Petra. Prevzela nas je tudi največja katoliška cerkev na svetu, bazilika sv. Petra. Notranjost je dekor!rana iz mozaikov, krasnih marmorjev, v njej pa najdemo tudi znan Michelangelov kip »Pieta«, grobnico blaženega papeža Janeza Pavla II. Povzpeli smo se tudi na vrh kupole, kjer nas je čakal prekrasen razgled. Po ogledih smo imeli nekaj prostega časa, nato pa smo se podali na ogled antičnega Rima ter si ogledali največje znamenitosti. Med drugim smo se v najlepši fontani v mestu »Fontani di Trevi« lahko osvežili z »deviško vodo«. Sprehodili smo se tudi do španskega trga, ki je imenovan po istoimenskih stopnicah, ki se terasasto dvigajo do cerkve »Trinita dei Monti« in so najznamenitejše prizorišče vrhunskih modnih revij na svetu. Nato je sledila vožnja do hotela v kraju Fiugi Terme južno od Rima ob cesti proti Neaplju. Do tja nas je ločila dvourna vožnja, vendar nam je bilo vse prej kot dolgčas. V hotelu smo se namestili in povečerjali, se malo podružili, nato pa utrujeni zaspali. 2. DAN Naslednji dan nas je po zajtrku čakala vožnja do Neaplja in znamenitih Pompejev. To znano in staro rimsko mesto iz 6. stol. pred n. št. je leta 79 zasul pepel vulkana Vezuv. Po vodenem ogledu Pompejev se nam je prilegla prava italijanska pica, ki smo jo zaužili v eni od hotelskih restavracij. Nato smo se odpeljali še do Neaplja in si ogledali glavne znamenitosti: največje italijansko gledališče San Caric, Castel Nuovo, galerijo Umberta I. Videli smo tudi morje ter se nadihali morskega zraka. Po ogledu Neaplja smo krenili proti hotelu, kjer smo pojedli večerjo in se pripravili na počitek, še prej pa smo stvari pospravili v kovčke, kajti zjutraj smo zgodaj zapustili hotel. 3. DAN Po zajtrku smo s kovčki odšli na avtobus ter se odpeljali do Rima. Ogledali smo si antični Rim z znamenitim Kolosejem, ki so ga zgradili leta 70 in v katerem so Rimljani prirejali gladiatorske igre, a na žalost le skozi avtobusno okno, saj nam je deževno vreme sprehod po Rimu onemogočilo. Vseeno pa nam slabo vreme ni preprečilo ogleda katakomb, prvih podzemnih krščanskih grobnic, ki so nas navdušile s svojo zanimivo zgodovino. Po ogledu smo krenili domov, zadovoljni in polni novih vtisov. V Kidričevo smo prispeli v poznih večernih urah. Upam, da bom imela še kakšno priložnost obiskati tako krasno mesto. Staša Mrčinko, 7. a OBLIKOVANJE Z RAZLIČNIMI MATERIALI IN PRAZNIČNA KRASITEV ŠOLE TER BAZAR V četrtek, 29. 11.2018, smo imeli tehniški dan. V okviru e ko šole smo si zadali cilj, da bomo ravnali z odpadki ekološko in jih reciklirali - na novo uporabili, kombinirali in sestavljali v nove uporabne in okrasne predmete. Pri ustvarjanju vedno izhajamo tudi iz domačega okolja in materialov, ki so prisotni in nam dostopni. Pred začetkom dela smo poskrbeli za zaščito miz, posebno pozornost pa smo namenili tudi varnosti pri delu. Pri delu smo se trudili biti čim bolj ustvarjalni in natančni. 6. razredi so z žico in papirjem oblikovali obeske za ogrlice in smrečico ter zvezde in snežinke. Vsak učenec pa je lahko izdelal svojo voščilnico in jo odnesel domov. Sedmošolci so izdelali dva plakata za bazar ter olepšali storžke in podstavke iz lesa z vzorcem. Deklice so pomagale zeliščarjem pri aranžiranju mila, polnjenju dezodoranta ... Osmošolci so z rozetami na steklo okrasili jedilnico in avlo, iz stiropora in lesa izdelovali okraske, poslikali škatle za odlaganje papirja, fantje pa so pomagali še pri postavitvi smrečice iz aluminija, ki krasi šolsko avlo. Devetošolci so ustvarjali aranžmaje iz naravnih materialov, izdelali paketke za solne kroglice, oblikovali zvezde iz juta papirja z notami ter pripravili izdelke za bazar. Izbrani izdelki bodo na voljo na božičnem bazarju, zbrani prostovoljni prispevki pa gredo v Šolski sklad. Novinarski krožek BOŽIČNI BAZAR V PŠ LOVRENC Učenci so pridno izdelovali različne izdelke in so bili veseli vsakega prispevka za Šolski sklad. PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI - 21. 12. 2018 Na naši šoli smo letošnjo pozornost pisanja z roko posvetili pisanju izvirnih lepih misli na barvne kartone in jih razstavili v šolski avli, ki je s tem postala barvitejša, svetlejša in še bolj prijazna. Pomembno je, da zapisano izraža osebnost tistega, ki je lepo misel zapisal. To so bili učenci, ki se šele opismenjujejo, in vsi tisti, ki že znajo zapisati lastne misli, učitelji, strokovni delavci, ga. ravnateljica, starši, stari starši, prijatelji ... Vsaka misel je lepa, prijazna, zapisana občuteno. Z roko. Izraža izvirnost in neposrednost. Izraža željo po toplih medčloveških odnosih, kijih v današnjem svetu računalnikov pogrešamo. Sonja Lenarčič ZIMSKA SOLA V NARAVI OD 22. DO 26. 1. 2019 ZA UCENCE 6. RAZREDA NA ROGLI SOBOTNI NARAVOSLOVNI DAN Sobota, 2. 2. 2019, je bila za vse osnovnošolce delovna sobota. Učenci od 6. do 9. razreda OŠ Kidričevo smo imeli ta dan naravoslovni dan. V šolo smo prišli kot običajno in že prvo uro pričeli z delom. Na šoli je potekalo sedem delavnic. 6. razredi so imeli matematično delavnico, 7. razredi pa smo bili vključeni v delavnici poskusi v kemiji in izdelovanje živali. Za izdelavo živali smo si od doma prinesli različne materiale. Pri poskusih v kemiji nam je učiteljica najprej podala natančna navodila, kako naj poskus izvedemo na čim bolj varen način. Delali smo izbruh barvnega vulkana iz vodikovega peroksida. V čašo smo dali nekaj kvasa in mila, nato zmešali in v epruvete kanili nekaj kapljic barve. Potem smo dodali mešanico kvasa in mila ter na koncu dodali še vodikov peroksid. Tako je nastal izbruh barvnega vulkana. Ko je izbruhnil, je nastala milnica. Poskusili smo tudi dati tlečo palčko v epruvete, kjer je bila pena, in epruveta se je zasvetila, pena pa je počasi izginjala. 8. razredi so izdelovali celice in merili kapaciteto pljuč, 9. razredi pa so sodelovali v delavnici orientacije in izdelovali DNK. Kljub temu da smo morali v soboto v šolo, nam ni bilo žal, saj smo osvojili veliko novega znanja in pri tem uživali. Novinarski krožek SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK, 7. 2. 2019 PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU Pripravili so jo učenci 3. a in 3. b-razreda z mentoricama Alenko Emeršič in Klaro Vindiš Pušnik. BABICA MARMELADA V četrtek, 21.3. 2019, smo šli v Vitomarce. V šolo smo prišli prej in že imeli malico. Ko smo se najedli, smo se oblekli in šli na avtobus. Vožnja je bila odlična. Vozili smo se eno uro. Na avtobusu sem sedel z Domnom. Peljali smo se čez lepo pokrajino. Videl sem veliko kmetij. Skoraj sva z Domnom zaspala. Potem pa sva se pogovarjala o babici Marmeladi. Slišala sva, da smo že prispeli. Ko sva videla bele barve kombi, ki nam je peljal rekvizite. Nato smo vstopili v dvorani in si ogledali zelo kul predstavo. Ko se je končala, smo bili mi na vrsti. Jaz sem bil palček. Na koncu smo se priklonili. Za malico smo dobili sok in sendvič. Ko smo se najedli, smo šli nazaj na avtobus. V šoli smo imeli kosilo in odšli domov. Doma sem povedal, daje bilo zelo dobro in da smo odlično nastopali. Sašo Korpar, 4. c ŠOLA V NARAVI - 3. RAZRED, CŠOD ŠKORPIJON OD 1.4.-3. 4. 2019 V ponedeljek, 1.4. 2019, smo šli v šolo v naravi. Ko smo prispeli, smo najprej zložili stvari. Potem so nas seznanili s pravili. Kasneje smo se šli ven igrat. Ko smo se naigrali, smo imeli kosilo. Potem smo imeli različne dejavnosti. Nato smo šli spat. Ko smo se zbudili, smo se oblekli in šli ven na športne igre. Ob osmih smo zajtrkovali. Po zajtrku smo šli na ranč Škorpijon. Tam smo najprej krtačili konje. Kasneje smo se razdelili v skupine. Prva si je šla ogledat ranč in živali na njem, druga je šla jezdit konje. Kasneje smo se zamenjali. Meni je bilo jezdenje zelo všeč. Potem smo imeli kosilo. Nato smo šli v gozd, tam smo delali bivake. Ob izdelovanju smo se zelo zabavali. Kasneje smo imeli večerjo, potem kviz, nato je bila zabava v pižamah. Bila je tudi pesem Bitch lasagna, ki jo zelo rad poslušam. V sredo smo imeli lokostrelstvo, ki mi je bilo zelo všeč. Po kosilu smo se odpravili domov. V šoli v naravi je bilo super. Val Drevenšek, 3. a NARAVOSLOVNI TABOR Opisala bom drugi dan v Domu Škorpijon. Ob 7. uri nas je učiteljica Alenka zbudila. Ko smo Hana, Lara, Lea in jaz vstale, smo si umile zobe in se počesale. Čez nekaj časa so dežurni sošolci zaklicali: »Zajtrk!« Na kruh smo si namazali margarino in marmelado. Po zajtrku smo šli na svež zrak, da smo se razgibali. Potem so šli po gozdni poti do ranča Škorpijon, kjer smo jahali islandske konje. To so bili: Birna, Lady in Magnus. Jaz sem jahala Magnusa - s srčkanim imenom Magnusček. No, vsaj jaz sem ga klicala tako. Ko smo se vrnili v Dom, sva s Hano takoj šli gledat na oglasno desko, kakšno oceno smo deklice dobile za urejenost sobe. Dobile smo najvišjo oceno deset. Bile smo srečne. Zvečer smo se stuširali in si oblekli pižame. Sledil je ples v disko-učilnici. V ponedeljek, 1. 4. 2019, smo se ob 10. uri odpravili na pot. Ko smo prišli v Dom Škorpijon, smo se razdelili po sobah in si uredili oblačila v omare. Potem smo imeli sestanek, kako se obnašati v sobah in jedilnici. Popoldan smo se igrali orientacijske igre. Po večerji smo imeli dejavnost o zvezdah in planetih. Spoznala sem veliko zvezd. Kot na primer zvezdo Severnico. Naslednji dan smo se zbudili in po zajtrku šli jezdit konje. Bilo jih je dvanajst. Poznam nekaj njihovih imen: Magnus, Birna, Lady in Bruno. Jaz sem jezdila Magnusa, ki je rjave barve. Lahko smo tudi hranili živali: koze, ovce, goske, kokoši, pujse in purane. Po večerji so sledile miselne igre, oziroma igre za možgane. Po teh igrah pa smo imeli zabavo v pižamah. Zadnji dan, v sredo, smo tako kot vsak dan šli na zajtrk. Potem smo imeli približno eno uro časa za pakiranje. Kovčke smo pospravili v poseben prostor. Nato smo se razdelili v dve skupini. Ena skupina, kjer sem bila tudi jaz, je šla v gozd. Gradili smo hišice iz storžev, vejic jelke in smreke ter lišajev. Druga skupina je streljala z loki. V odmoru smo se zamenjali. Vmes so prišli otroci iz Ljubljane, ki jih je bilo kar 67. Po kosilu so nam razdelili priznanja za sodelovanje in pogum. Soba Petelinčki, v kateri smo bile Hana, Lara, Taja in jaz, smo dobile tudi priznanje za najlepše urejeno sobo. Potem smo se vsi skupaj fotografirali pred Domom Škorpijon in se odpravili domov z avtobusom. Meni je bilo všeč vse, najbolj pa, ko smo jezdili konje. Lea Skledar, 3. c Opisal bom zadnji dan naravoslovnega tabora v Domu Škorpijon. Ob sedmi uri nas je učiteljica zbudila. Nato smo se oblekli, slekli posteljnino in pospravili sobo. Potem smo dežurni učenci pripravili mize za zajtrk. Ostali sošolci so prišli petnajst minut kasneje. Ko smo se najedli, smo spaki rali kovčke in jih odnesli v spodnjo učilnico. V garderobi smo se oblekli, šli ven in se razdelili v manjši skupini. Ena skupina je streljala z loki, druga je šla na orientacijski pohod. Ko smo končali z delom, smo šli na kosilo. Po kosilu smo dobili priznanja. Ko je pripeljal avtobus, smo naložili kovčke, se posedli in se odpeljali domov. Adam Školnik, 3. c PRAZNOVALI SMO DAN SOLE V sredo, 10. 4. 2019, je bil prav poseben dan za učence in učitelje OŠ Kidričevo in podružnice Lovrenc. Praznovali smo dan šole. Vsako drugo leto se ob prazniku dneva šole odpravimo v kino in tako obeležimo naš praznik. Letos smo se odpeljali v kino v Maribor. Učenci 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja so si ogledali družinsko domišljijsko komedijo Mala gospodična Dolittle, učenci 2. in 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja pa sodobno in dinamično mladinsko romantično komedijo z elementi kriminalke Gajin svet. Pred odhodom v kino smo se učenci z razredniki pogovorili o pravilih vedenja v kulturnih ustanovah. Novinarski krožek Eva Hentak, Alja Jančec, Viktorija Šprah, Ali na Nemec, 8. r EKSKURZIJA PETOŠOLCEV V CELJE Celje je mesto ob reki Savinji. Je naše tretje največje mesto. Ker smo se o njem pogovarjali pri družbi, nam ni bilo neznano. Ko smo prispeli v mesto in stopili z avtobusa, smo se najprej ozrli proti vzpetini, kjer so nekoč gospodarili celjski grofje. Pot nas je najprej vodila v Pelikanov stekleni fotografski atelje, kjer nam je prijazna vodnica razkazala muzej. Veliko novega smo izvedeli o fotografiranju nekoč in uživali ob pogledih na stare fotografije. V Muzeju novejše zgodovine, ki je v središču mesta, smo si ogledali zanimivo razstavo Živeti v Celju. Ogledali smo si življenje meščanov v prejšnjem stoletju. Nato je sledila ustvarjalna delavnica v otroškem muzeju Hermanov brlog. Ko smo zapustili mesto, nas je avtobus zapeljal na celjski Stari grad, s katerega je čudovit razgled na mesto in okolico. Utrujeni in polni lepih vtisov ter novih znanj smo se proti večeru vrnili domov. MOJ MEHKI MEDVEDEK Šivanje je zelo zahtevna naloga tudi za tiste, ki se na šivanje spoznajo. Kaj bi o takšni nalogi znali povedati šele petošolci? Učenci petih razredov se vsako leto pri predmetu gospodinjstvo preizkusijo v krojenju in šivanju medvedka. Medvedkom izdelajo tudi oblačila, ki jih skrbno ukrojijo po modnih smernicah, ki sijih sami zamislijo. Nastali so lepi unikatni medvedki. Ti so nastajali tudi med odmori in prostimi urami. Torej, potrebnega je bilo veliko potrpljenja in natančnosti. Učenci so ocenili vrednost svoje sešite igrače glede na vloženo delo. Verjemite, cena je visoka. ALU KVIZ NA OŠ KIDRIČEVO Metka Gumilar V torek, 2. 4. 2019, je na OŠ Kidričevo v okviru TALUMOVE UGANKARSKE DOGODIVŠČINE potekal prvi ALU kviz. Med seboj so se pomerili tekmovalci iz OŠ Kidričevo, OŠ Cirkovce, OŠ Majšperk, OŠ Videm pri Ptuju, OŠ Miklavž in OŠ Žetale. Najuspešnejša je bila ekipa iz OŠ Videm pri Ptuju. PUSTOVANJE IN RAJANJE Z DEJANOM VUNJAKOM BSjpgpj Hitojl a j P| jii a V ponedeljek, 4. 3., smo na OŠ Kidričevo imeli tehniški dan. V šolo smo prišli nekoliko pozneje, in to namaskirani. Najprej smo se odpravili na malico. Po malici smo se preselili v matične učilnice, kjer smo eno uro preživeli z razredniki. Pogovarjali smo se o pustu ter pustnih običajih ter si ogledali kar nekaj zanimivih videoposnetkov na to temo. Ob 11.00 smo se počasi odpravili proti telovadnici, kjer smo v maskah rajali ob naših glasbenih željah. Obiskali so nas tudi kurenti. Ob 12.00 smo se odpravili na kosilo, ob 12.30 pa nas je obiskal priljubljen slovenski glasbenik Dejan Vunjak, ki je poskrbel za dve uri čiste zabave. Plesali smo, prepevali in ob tem zelo uživali, vmes pa smo se še posladkali s slastnimi krofi. Laura Predikaka in Silvo Topolovec, 7. a (Novinarski krožek) ZAKLJUČEK BRALNIH PROJEKTOV S TRKAJEM IN SAKSIDO Mesec maj je lep mesec, a v šolskem letu najbolj naporen. Lovimo še zadnje ocene pred zaključevanjem, potekajo pa tudi različni dnevi dejavnosti. Eden izmed teh je kulturni dan ob zaključku bralnih projektov. Letos smo pridno brali knjige za Bralno značko, E ko bralno značko in sodelovali v projektu Naša mala knjižnica. V torek, 28. 5. 2019, smo na šoli gostili glasbenika Roka Terkaja, bolj znanega pod imenom Trkaj, in Igorja Saksido, slovenskega literarnega zgodovinarja ter strokovnjaka za slovensko mladinsko književnost. Skupaj sta izdala zbirko pesmi z zgoščenko KI a Kla klasika. Knjiga prinaša pesmi Trkaj a, slovenske ljudske pesmi in izbrane pesmi slovenskih klasikov. Gosta sta učencem od 1. do 5. razreda predstavila predvsem klasično otroško poezijo, učence od 6. do 9. razreda pa sta presenetila z izborom najboljši besedil in predelav iz njune knjige. Nad videnim in slišanim smo bili več kot navdušeni. Letos pa smo še posebej veseli, da imamo kar 14 zlatih bralcev. Med bralce, ki so bralno značko osvojili vsa leta šolanja, so se vpisali: JANA AUBELJ, TINA AUBELJ, NIKA DREVENŠEK, LUKA GAŠPARIČ, SANJA KRAJNC, LARA MLAKAR, KAJA MURŠEC, NELA NAHBERHER, SARA PIŠEK, NIA KRAJNC, KATARINA VIDOVIČ, EVA ŽUNKOVIČ, TEJA PALČAR IN NEJA KUPČIČ. POLETNA ŠOLA V NARAVI Poletna šola v naravi bo potekala tudi letos za 48 petošolcev od 3. 6. 2019 do 7. 6. 2019 v slovenskem Primorju, v Ankaranu. Bazen Adria v Ankaranu Pred OŠ Kidričevo se bomo zbrali ob 7.30, v Lovrencu se nam bodo pridružili učenci podružnične šole. Med potjo planiramo postanek v Lomu, kjer bomo imeli malico. Pot nas bo vodila najprej proti Kopru, kjer si bomo ogledali mesto Koper, nato si bomo ogledali še primorsko mesto Izola. Okrog 14.00 načrtujemo prihod v hotelsko naselje Adria Ankaran, kjer se bomo namestili v sobe. Dnevne dejavnosti: - zbujanje, umivanje, pospravljanje sob, - jutranja telovadba, - zajtrk, - ocenjevanje sob, priprava na pouk, - plavanje, dejavnosti v vodi, - kosilo, popoldanski počitek, - pouk, - malica, plavanje, - prostovoljne dejavnosti, športne dejavnosti, - večerja, - usmerjen družabni večer, - večerna higiena, odhod k počitku. Posebne aktivnosti: - izlet z ladjo in daljši postanek v mestu Piran, - ogled mesta in kulturnih zanimivosti, obisk piranskega akvarija, - ogled školjčišča v zalivu Sv. Katarina, - voden poučni sprehod in spoznavanje obmorskih rastlin. Učenci bodo spoznavali svet, v katerem bodo preživljali šolo v naravi. Šola v naravi daje ogromno možnosti za izvajanje dejavnosti, kijih je v učilnici skozi leto nemogoče izpeljati, med učenci pa se razvija prijateljstvo in krepi medsebojna pomoč, strpnost in spoštovanje drugačnosti. Fotografiji prikazujeta hotelsko naselje Adria Ankaran. Metka Gumilar PRVOŠOLČKI SO BILI SPREJETI V SOLSKO SKUPNOST V Tednu otroka je bilo sredino dopoldne za prvošolce matične in podružnične šole prav posebno, saj so postali člani Šolske skupnosti. Starejši učenci so jim na temo prosti čas pripravili prisrčen sprejem, v katerem je bilo veliko prepevanja in plesa. Razveselili so jih otroški pevski zbor, učenci obeh tretjih razredov ter sedmošolke, ki so jim ob sprejemu podelile tudi knjižice. Učenci so se nato zaobljubili, da bodo postali zgledni učenci šole. Ob sprejemu je prvošolčkom čestitala tudi ga. ravnateljica ter jim zaželela prijetno počutje v »veliki družini naše šole«. Na koncu so se zadovoljno posladkali s čokoladno torto, v želji po čim aktivnejšem preživljanju prostega časa pa so s seboj odnesli izdelek žoge s svojimi imeni. Mentorica Šolske skupnosti: Klavdija Murko ŠOLSKI PARLAMENT V torek, 12. 2. 2019, je v večnamenskem prostoru šole potekal šolski parlament. Trajal je dve šolski uri. Udeležili so se ga predstavniki oddelkov od prvega do devetega razreda. Letošnje šolsko leto smo nadaljevali s temo iz lanskega šolskega leta »Šolstvo in šolski sistem«. Učenci od 1. do 9. razreda so pripravili zanimive predstavitve. Najmlajši so nam recitirali pesem Medvedja šola, malo starejši učenci so povedali, kaj imajo v šoli radi in česa ne. Povedali so tudi, kaj bi spremenili v šolskem sistemu in kako bi izboljšali medsebojne odnose. Nekatere učenke so za en dan prevzele vlogo učiteljice in to predstavile. Učenci vseh razredov so se zelo potrudili, tako da smo bili priča izvirnim, kvalitetnim in skrbno pripravljenim predstavitvam. Po predstavitvah je sledila razprava, kjer smo tudi izbrali učenko, ki bo našo šolo zastopala na medobčinskem otroškem parlamentu. To je Rozalija Lia Muršec iz osmega razreda. Lana Serdinšek in Laura Predikaka, 7. a (Novinarski krožek) MEDOBČINSKI OTROŠKI PARLAMENT V torek, 12. marca 2019, smo se predstavniki osnovnih šol zbrali v veliki sejni dvorani Mestne občine Ptuj, kjer je potekalo zasedanje ptujskega medobčinskega otroškega parlamenta. Ko smo prišli v sejno sobo, nas je najprej nagovorila ptujska županja ga. Nuška Gajšek, nato pa še regijska koordinatorica otroškega parlamenta ga. Vojka Havlas. Sledilo je delo v tematskih skupinah, nato pa razprava o prednostih in slabostih slovenskega šolskega sistema. Tik pred koncem smo dobili lističe, na katere smo zapisali ime tistega, ki se nam je zdel najprimernejši kandidat za nacionalni otroški parlament. Med kandidati sem bila izbrana tudi jaz. Rozalija Lia Muršec, 8. b ZASEDANJE 29. NACIONALNEGA OTROŠKEGA PARLAMENTA V ponedeljek, 8. 4. 2019, je potekalo zasedanje 29. nacionalnega otroškega parlamenta. Učenci osnovnih in nekateri že iz srednjih šol smo se skupaj s predsednikom gospodom Borutom Pahorjem in z nekaterimi drugimi pomembnimi ljudmi ob 9. uri zbrali v sejni sobi državnega zbora. Predsednik otroškega parlamenta nas je pozdravil in predal besedo podpredsednici državnega zbora Tina Heferle, ki nam je povedala nekaj uvodnih besed. Nato je besedo dobila predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Ksenja Klanfer. Pozdravil nas je in nam povedal nekaj spremnih besed tudi predsednik Borut Pahor, ki je prav tako odgovoril na nekaj vprašanj mladih parlamentarcev. Po uvodnem srečanju sta sledila malica in nato delo v skupinah. Parlamentarci so se razdelili v štiri tematske skupine, in sicer: Odnosi v šoli, Šola za življenje, Metode in načini poučevanja ter Učne vsebine. V skupini Odnosi v šoli so govorili o načinih kaznovanja (uvedba družbeno koristnih del), povezavah med učitelji, učenci in starši, o takojšnjim reševanju težav, konfliktov ter o medgeneracijskih druženjih. V tej skupini je sodeloval tudi predstavnik ptujske regije gospod Sergej Skaza. V skupini Šola za življenje so govorili o izboljšavah pouka, kot so: več praktičnega pouka, pouk v naravi, predstavitve manj znanih poklicev ... Mladi parlamentarci so predlagali idejo za obvezen predmet vsaj eno uro na en teden ali na 14 dni, pri katerem bi se učili osnove bontona, prve pomoči, gospodinjstva ter financ. Predmet bi moral vsebovati tudi nasvete, kako uporabiti teorijo v praksi, ter bi potekal na prostem, v naravi. V tej skupini sta sodelovala predstavnika ptujske regije Anemari Mitič in Dominik Polajžer. V skupini Metode in načini poučevanja so govorili o dejavnostih v šoli. Želijo si več prakse in pogovorov ter bolj sproščen pouk. Predlagali so, da bi se število učencev v posameznem razredu zmanjšalo in bi s tem lažje dosegli komunikativnost in sodelovanje učencev, ki drugače ne sodelujejo. V tej skupini je sodeloval tudi predstavnik ptujske regije Nino Leben. V skupini Učne vsebine so govorili o izbirnih predmetih, ki bi jih naj predlagali učenci in o pogovorih s pedagoginjo ter o težavnih učencih. Predlagajo, da bi se pripomoglo k ugotavljanju naših interesov ter da bi potrebovali predmet, ki bi vseboval osnove računalništva, gospodinjstva in etike ter uro za pojasnjevanje teorije v praksi. Ko se je delo v skupinah končalo, smo se ponovno zbrali v veliki sejni sobi in vsako skupino je predstavil/-a predstavnik/predstavnica in povedalZ-a zaključke, ki so jih ugotovili kot napačne ali dobre predloge za spremembe. Sledila je razprava, v katero so se vključevali gostje: Darja Groznik (predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije), Ksenja Klanfer (ministrica za družino), Jernej Pikalo (minister za šolstvo), Martina Bok (državna sekretarka ministrstva za šolstvo), Peter Svetina (varuh človekovih pravic), Uršula Majcen ter Lilijana Pečina (prva organizatorica otroškega parlamenta). V razpravi je sodelovalo kar nekaj mladih parlamentarcev, ki so povedali svoja mnenja in povprašali o možnih spremembah. Veliko je bilo govora v narečjih, ki sicer niso povzročala težav. Razpravi se je pridružil tudi Dominik Polajžer, ki je zastopal ptujsko regijo. Po uspešno končani razpravi sta sledila kosilo in odhod domov. Dogajanje spremljalo veliko medijev, zato si je zasedanje možno ogledati na spletni strani Radia in televizije Slovenije (RTVS). Rozalija Lia Muršec, 8. b NA RADIU PTUJ 17. aprila 2019 sem bila kot udeleženka nacionalnega otroškega parlamenta s strani Radia Ptuj povabljena v otroško oddajo Na mladih svet stoji. V 10-minutnem intervjuju sem povedala nekaj o sebi in mojem delu v šoli ter o doživetjih in ugotovitvah z nacionalnega otroškega parlamenta. Oddaja je bila predvajana na Radiu Ptuj v soboto, 27. 4. 2019. Izkušnja na radiu je bila pozitivna, saj je v meni obudila spomin na otroške dni, ko sem že enkrat sodelovala v podobni oddaji. Rozalija Lia Muršec, 8. b PRVOŠOLČKI SO POSTALI ČLANI SOLSKE KNJIŽNICE BRATI pomeni početi podvige. BRATI je možno marsikaj. Recimo: grozdje in fige in knjige in med BRATI še kaj. (Tone Pavček) Pogumno in polni pričakovanj smo vstopili v novo šolsko leto, ki tako otrokom kot staršem in učiteljem prinaša kopico dolžnosti in obveznosti, verjamem pa, da bomo v tej naglici našli tudi čas za branje kakovostnih knjig in bili pri tej dejavnosti vzgled tudi otrokom. 3. 9. je v matično in podružnično šolo zakorakalo kar 42 prvošolcev. Ker se vsi trudimo otrokom čim bolj privzgojiti bralno kulturo in ker izvajamo številne dejavnosti, ki spodbujajo branje otrok, smo se odločili, da že kar drugi teden v septembru sprejmemo naše najmlajše v šolsko knjižnico. Veliko otrok je v preteklih letih že večkrat obiskalo šolsko knjižnico z vzgojiteljicami iz vrtca, tako da jim prostor ni bil tuj. Ob tokratnem posebnem obisku knjižnice smo se še natančneje seznanili s knjižničnim redom ter s potekom izposoje in vračila gradiva. V nadaljevanju so z zanimanjem prisluhnili poučni pravljici Lev v knjižnici, na koncu pa je vsak prejel svojo člansko izkaznico. Vsi učenci so v dar prejeli tudi slikanico Kotiček na koncu sveta avtorice Anje Štefan z ilustracijami Marjance Jemec Božič. Pa veliko užitkov na bralnem potovanju. Jasna Medved PRAVILA V KNJIŽNICI V knjižnici veljajo določena pravila. Če se hočeš pogovarjati, moraš šepetati. V knjižnici ne smeš tekati. Ko iščeš knjigo, si vzameš iskalko. Ko knjigo vrneš, mora biti ta nepoškodovana. Lahko uporabljaš tudi računalnik za šolske namene. Na njem ne smeš igrati igric. Žan Žokš Kmetec, 5. b MEDNARODNI MESEC SOLSKIH KNJIŽNIC Mesec oktober je od leta 2007 proglašen za mednarodni mesec šolskih knjižnic. Gre za poudarjanje pomena šolskih knjižnic pri pridobivanju in povezovanju znanja ter vzpostavitev pozitivnega odnosa do knjižnic in branja. Tudi letos smo se vključili v ta projekt, ki je potekal pod geslom »Zakaj imam rad/a svojo šolsko knjižnico«. V knjižnici so potekale ure knjižnično-informacijskega znanja, v okviru katerih so bili učenci tako literarno kot likovno ustvarjalni. Prav tako pa smo posodobili tudi izgled knjižnih polic, ki jih poleg številnih knjig sedaj krasijo še barvite črke, katere smo sami izdelali in plastificirali. Jasna Medved KNJIŽNICA V LETU 3013 Knjižnica v letu 3013 imela bo veliko zabave, saj tu bo ljudi za 515, ker bodo velike proslave. V knjižnici knjige bodo letele, saj so že zdavnaj ponorele, tu notri bodo same Ele, ki so zelo vesele. V knjižnici bonboni bodo nasuti, na srečo so vsi obuti, ampak mucki so sesuti, ker na hrbtu imajo peruti. Knjižnica se bo zaprla, ampak drugi dan jo bo knjižničarka spet odprla, saj bo spet veliko zabave, ker bodo proslave. Lenja Ripak, 5. b PESEM O KNJIŽNICI V knjižnici so vse knjige doma -od Ostržka do prelepe vile. Knjižničarke prelepe so in včasih z nami tudi zaplešejo. Knjige nas veliko naučijo in včasih tudi spregovorijo. Risbice izobešene imamo in včasih se z njimi tudi poigramo. Taja Bingo, 5. b V KNJIŽNICI Menim, da je knjižnica za vse prav prijeten in miren prostor. Najraje imam, ko se lahko sprostim v knjižnici, ker je mirno in sproščujoče. V knjižnici si lahko izposodimo raznorazne knjige. V knjižnici se lahko tudi učimo. Knjižnica je prijeten in miren prostor. V knjižnici se lahko tudi družiš s prijatelji. Učenec se v knjižnici sprosti in si mogoče izmisli dobro pesem. V knjižnici je prijetno, mirno in knjižničarke so prijazne ter ti z velikim veseljem priskočijo na pomoč. V knjižnici imamo tudi iskalke. V knjižnici se lahko tudi nekaj koristnega naučiš in velikokrat s prijatelji dobro nasmejiš. Knjižnica mi je všeč, ker v knjižnici delata zelo prijazni knjižničarki Jasna in Petra. Sara Jambriško, 5. b KNJIŽNICA Rada se odpravim v knjižnico, kajti to je miren prostor in v njem se zelo sprostim. V knjižnico rada pridem in si izposojam različne knjige, pesniške zbirke in podobno. V njej veljajo tudi šolska pravila, ki se jih moramo držati. Veseli me, da imamo dve zelo prijazni knjižničarki, ki sta zelo zaposleni. Moti me, ko nekaj učencev pride v knjižnico in potem nastane hrup. Potem mora knjižničarka povzdigniti glas in ni prijetno. V zgornjem nadstropju je učilnica z veliko stoli, kjer poteka pouk slovenščine, prav tako pa biblioure. Razstavljene so različne risbe, revije in časopisi, stene in panoje pa krasijo plakati. Knjižnica je založena tudi s knjigami rekordov, ki jih učenci zelo radi pogledamo. Imamo tudi knjige o človeku oz. strokovno literaturo. Urška Pleteršek, 5. b NOVINARSKO-KNJIŽNIČARSKI KROŽEK Tudi v letošnjem šolskem letu je v okviru interesnih dejavnosti na šoli deloval novinarski krožek. Namenjen je učencem od 6. do 9. razreda, letos pa so bili še posebej dejavni sedmošolci. Mladi novinarji so pripravljali prispevke o dogajanju na šoli. Pisali so novice, poročila, ankete, intervjuje, reportaže. Prispevke so redno objavljali na šolski spletni strani, v občinskem glasilu Ravno polje in na portalu MojaObčina.si. Prav tako so v knjižnici pripravljali razstave ob pomembnih dogodkih ter obletnicah kulturnih ustvarjalcev ter pomagali pri delu v knjižnici. O vsem dogajanju pa učenci niso le poročali pisno, temveč so tudi vse posneli s kamero in se seznanili s pravim novinarskim delom. Tako je nastalo več videoreportaž, ki so jih učenci s pomočjo mentorja tudi uredili, izrezali posamezne dele, jim dodali glasbo ali druge učinke in jih napravili privlačnejše za gledalce. Vse videoreportaže smo redno objavljali na šolski spletni strani. Mentorja: Jasna Medved in Tomaž Klajdarič DRUŽENJE IN USTVARJANJE V SOLSKI KNJIŽNICI April je tisti mesec, ki mu rečemo tudi mesec knjige, saj drugega aprila praznujejo otroške knjige, 23. april pa je svetovni dan knjige in avtorskih pravic. To je čas, ko svet obkroži poslanica_branju, knjigah in otrocih. Letos je poslanico z naslovom »Knjige nam pomagajo, da ne hitimo« napisal litovski otroški pisatelj in ilustrator. Tudi naša šola seje ponovno pridružila mednarodnemu projektu Noč knjige, ki seje letos odvijal šesto leto zapored predvidoma v več kot 150 krajih po Sloveniji in zamejstvu. V sredo, 17. 4., smo se v popoldanskem in večernem času družili in ustvarjali v šolski knjižnici. V šolski avli smo se zbrali ob 16.30 in se odpravili v večnamenski prostor, kjer smo izvedli delavnico Sojenje knjižnici. Razdelili smo se v 3 skupine. Prva skupina so bili tožilci, druga skupina so bili branilci in tretja skupina porota, sodnik, sodni redar, zapisnikarica ... Po razdelitvi v skupine smo si znotraj vsake skupine razdelili vloge in pričeli z delom. Na koncu je bila knjižnica obsojena. V knjižnici si želimo več kriminalk, vreče za sedenje, boljši računalnik, novejše knjige, daljši rok podaljšanja, več zanimivih stripov, dopolnitev zbirk. Za tem je sledila malica v šolski jedilnici, kjer smo se okrepčali s slastnimi vaniljevimi, čokoladnimi in kokosovimi rogljički. Po malici smo se razdelili v 2 skupini. Ena skupina je v knjižnici s pomočjo čudovito ilustriranih ilustracij pisala zgodbe in pesmi, ideje za pisanje pa smo dobili tudi iz podob na dvanajstih kockah. Vsaka kocka je ponazarjala neko temo. Druga skupina je v likovni učilnici na slikarska platna ilustrirala besedilo svoje naj ljubše pesmi. Po eni uri sta se skupini zamenjali. Pred večerjo smo še izpolnili evalvacijski list, nato pa se odpravili na sadno večerjo. Po večerji smo polni čudovitih vtisov zapustili šolske prostore in vsi udeleženci smo mnenja, da si želimo še več takšnih druženj. Novinarski krožek NASA MALA KNJIŽNICA BRALNA ZNAČKA EKO BRALNA ZNAČKA V projektu Naša mala knjižnica je sodelovalo 118 učencev v naslednjih oddelkih: 1. a, 2. a, 2. b, 2. c, 3. a, 3. b, 3. c., 4. c in 5. c. Bralno značko je osvojilo 219 učencev od 1. do 9. razreda. Zlati bralci: 14 učencev. E ko bralno značko je osvojilo 139 učencev od 1. do 9. razreda. LICENCI 2. C-RAZREDA MOJ RECEPT Z, PRAVUICO Sestavine: V'1' prU»«nott|, 1 ilica ljubezni, “e,PCI PrljateUttv, 12 '"vorovlh listov. na,° Pr'iateljstva, »le Prijaznosti In 12 lovorov L Postane ie modra „ ’ da ,c zagotovo kuhana. Postrezite si j„ v klobukul ~ OpS psebc..:- JAZ. plirig^Tfiir 'Tuntv.i zioy^mzzsedm7 j,ai :Mmzz3 ’ ,''Ai^.ArjT-.r,'T,-. dln/VL. .N/l/ -/&£u/ b 3imzizm.v p5x^Lim^K jVtcfcom. ■ 'fy.H/rka.y-J/m.H7\)i.Afr\, aatuuA/^.z a/Ama^. | !Rrs' ' 7 - f V-l: ( le ljubezen ostane in živi do konca teh dni. Nia Bauman, 8. b ibl' o tasssz-M ■ / $ Pia Oder, 9. b SE ZGODI Spravi me v smeh, Sem na šolskem hodniku zazrem se v njene oči, videl spet njo, poti ven ni. nisem govoril v njenem jeziku, Si že mislim, ali hodim v pravo smer. sem že videl, kam bo šlo. To deluje, Sem šel do nje, zdaj že miruje, to, kar mislim, ven jo povabim, ona že ve. ker le njo potrebujem. Me pogleda s pogledom kislim. 27 Jan Dajčman, 8. b SVOBODA VESOLJE IN ZELJE Svoboda je kot vesolje, včasih sreča, včasih pa brez volje. Ko smo srečni, gremo na morje, ko smo brez volje, pa na čim bolje. S prijatelji se družimo, si veselje s tem zvišujemo. Vedno bolj smo stari, vedno manjši huligani. Življenje gre h koncu, mi se vedno staramo, denarja nič ne šparamo. Ko pa pride čas, da izve to cela vas, vsak človek mora iti in se ne more več vrniti. V nebesih spet se združimo, si naše izkušnje izmenjujemo, otroke spodaj spremljamo in jih na čim boljše spraviti hočemo. Anej Ferčec, 9. a Na nebu milijon zvezd je in vedno vprašamo se: »Od kod je to vse?« Ko se poglobimo, se v vesolje spustimo, zamižimo in si nekaj zaželimo. Zaželimo si to, da svet enak več ne bo. Če to zgodilo se bo, ne pozabi, da človeštvo enako ostalo bo. Ko zvečer na nebu nekaj se iskri, vedi, da zvezdni utrinek že hiti. In ne pozabi, da izpolnil ti bo vse želje, pa četudi gre za splošno mnenje Izpolnjeno vse bo, tudi takrat, ko modro bo nebo. Alja Jančec, 8. b NAGRAJENCI FESTIVALA PRANGER V ROGAŠKI SLATINI Partik Cvetko Vindiš: Vesolje Tomaž Šešo Zafošnik: Vesolje Miha Vaupotič: Vesolje Nika Maroh: Vesolje Mentorica: Sonja Lenarčič NAGRAJENI HAIKUJI IZ ZBORNIKA RASTEM KOT DREVO Mentorica: Jasna Medved Prehitro rastem, Sem navaden fant Hitro se raste. zato uživam vsak dan, in rad imam drevesa. Počasi dozoreva. kot daje zadnji. So mi podobna. Konca ni nikdar. Lana Ogrizek, 8. a Gaj Bregant, 9. b Začetek isti, življenje je različno, Rojstvo je lepo. Rastem visoko. smrt pa temačna. Ljudje rastemo hitro. Rastem zraven drevesa. Smrt preseneti. Vedno v nebo. Lazar Rakovič, 9. b Gal Princi, 7. a Anže Šibila, 7. a Mentorica: Lidija Horvat Drevo samotno. Sneži in sneži, Poglej ta beli sneg ... Listje zeleni, brsti. oblaki se trgajo, kadar pride, kar izgine Na soncu se blešči. gozd postaja bel. tja notri v zemljo. Lara Mlakar, 9. a Luka Gašparič, 9. a Alina Nemec, 8. a Mentorica: Sonja Lenarčič Rastem in letim. Težki so časi. Ura tiktaka, Poskušam razumeti Dreves skorajda več ni, mi pa rastemo zelo. ta naš majhen svet. ljudje vladamo. Vstopamo v svet. Lovro Valenko, 9. b Domen Škafar, 9. a Nik Mlinarič, 9. b Jutro je sonce, Še vedno rastem Čas se preliva, popoldan je dan vesel, in še dolgo bom rasti a sledi pusti za sabo, večerje prelep. proti nebesom. stremi do neba. Tina Aubelj, 9. a Nia Krajnc, 9. b Sanja Krajnc, 9. a Hitro rastemo, Smo čisto majhni, Razvijam se in tako kot ptice pojo občutek pa je velik. rastem hitro kot roža. lepo pesmico. Mladost izginja. Prehitro vse gre. Stella Nemec, 8. a Živa Gabrovec, 8. b Tia Jančič, 6. a Jaz rastem zelo, rastem hitro kot fižol. Ni poti nazaj. Skozi otroštvo nas spremlja domišljija. In vragolija. Tija Tamše, 6. a Zbrali smo literarne prispevke mladih ustvarjalcev s peresom in v aprilu 2019 izdali drugo številko Mavričnih sledi. MAVR CNE SLEDI ŠTEVILKA 2 V LITERARNO GLASILO UČENCEV OŠ KIDRIČEVO NATEČAJ "MOJA DOMOVINA - MOJA OBČINA - ALI TE POZNAM?" Izbrani učenci so prejeli pisna priznanja: Mia Domajnko, 6. a, Miha Vaupotič, 6. a, Lana Ogrizek, 8. a, Neja Vogrinc, 6. a, Tija Tamše, 6. a, Neja Majcenovič, 6. a in Rozalija Lia Muršec, 8. b. KIDRIČEVO V NOVI PREOBLEKI Živeli so trije otroci. Ema, Nik in Teja. Živeli so v kraju Kidričevo. V šoli je Ema dobila nalogo, da mora pripraviti in predstaviti opis svojega domačega kraja. Vanj je vnesla le osnovne podatke. »Kidričevo je občina, v katero spada 18 krajev. Njen zdajšnji župan je Anton Leskovar,« je govorila Ema svoji mami. »Misliš, da bo dovolj besedila?« je vprašala mamo. »O svojem domačem kraju lahko poveš več. Naj ti pomagata Nik in Teja,« je rekla mama Emi. Ema je jezna odšla v sobo. Niku in Teji je popolnoma prepustila svoj plakat. Ona je želela narisati le grb. Po spletu je poiskala spletno stran. Narisan je bil grb, zraven njega pa prazno polje za geslo. Ema ga je po uri poskusov ugotovila. Vpisala je število prebivalcev leta 2002. Geslo je bilo: 6502. Z geslom se je odprla druga spletna stran. Na veliko je pisalo: Resnica o trojčkih. Takoj ko je Ema to prebrala, je računalnik ugasnil in izpisalo seje: NE DRZNI Sl! Ema je poklicala soseda Tonija, ki je izsledil lokacijo spletne strani. Pika se je nenehno premikala, na koncu pa je obstala na morju. Najbližji otok je bil oddaljen točno 6502 metrov. Ema je opazila podobnost. Čez točno eno uro seje lokacija spremenila. Pokazala je na sosedovo hišo. Bila je prazna že več let. V njej je pred leti živela družina s tremi otroki. Ime jim naj bi bilo Niko, Tina in Eva. To je zelo podobno njihovi družini! Zato se je Ema odločila, da vstopi. Luč se je prižgala in vrata so se zaklenila. Prikazala se je ura in pod njo so bila zapisana različna vprašanja. 1. Kako se imenuje ta kraj? »Kidričevo,« je rekla ponosno Ema. 2. Koliko krajev je v občini Kidričevo? »Hm, 18,« je rekla. 3. Katerega leta se je ustanovila občina Kidričevo? »Hm. Le katerega leta? Joj, že vem! 1. januarja leta 1995!« je ponosno zaklicala Ema. Ura seje ustavila in luč seje ugasnila. Zasvetila se je pot v klet zgradbe. Na stenah so bile slike pomembnih dogodkov v občini Kidričevo. Na tleh je bil grb in okoli njega trije kostanjevi listi. Ko je enega od njih premaknila, se je zasvetila ura. Imela je deset sekund časa, da pravilno razporedi liste. Uspelo ji je. Povzpela se je po stopnicah in zaslišala težke korake. Prihajali so iz dnevne sobe na koncu hodnika. Na stenah v hodniku so visele slike trojčkov. Emi se je zdelo, kot da bi gledali vanjo. Naenkrat je ena od slik padla na tla. Ema se je zelo prestrašila. In odprla je vrata v sobo. V sobi so se skrivali Toni, mama, Nik, Teja, njena učiteljica in trojčki. Vsi so jo presenetili. Ker sama ni želela pripovedovati o svojem kraju, se je njena učiteljica odločila za bolj avanturistično pot. Trojčki so ji povedali, kako so ponosni nanjo in da so veseli, ker je to dogodivščino doživela ravno v njihovi hiši. Od takrat Ema veliko ve o svojem domačem kraju in je vesela, da živi v njem. Čeprav je Kidričevo dokaj majhno naselje, je v njem še veliko dogodivščin, ki jih je potrebno raziskati. Neja Vogrinc, 6. a PROJEKT Z DOMIŠLJIJO NA POTEP 2. mesto: ZMAJSKA PRINCESA, KRIŠTOF IN ZOFIJA, Neja Majcenovič 2. mesto: CVETOVI, UJETI V TIŠINI, Sanja Krajnc Mentorica: Sonja Lenarčič Eva Krajnc, 2. a EVROSOLA Nasi devetosolci so soustvarjalci Delovega spletnega natečaja EVROPA SMO LJUDJE. Objavili so vseh devet prispevkov naše šole. - Sanja Krajnc, 9. a - Katarina Vidovič, 9. b - Tina Aubelj, 9. a - Neja Kupčič, 9. b - Sara Pišek, 9. a Učenci so naslednji: - Nela Nahberger, 9. a - Domen Škafar, 9. a - Kaja Muršec, 9. a - Eva Žunkovič, 9. b Evropski parlament Mentorica: Sonja Lenarčič FINALISTKI LITERARNEGA NATEČAJA RIMA RAJA Letošnje šolsko leto je bil že osmič razpisan natečaj otroške poezije RIMA RAJA. Avtorji pesmi so bili razdeljeni v dve starostni skupini, in sicer v mlajšo (od 1. do 5. razreda) ter v starejšo (od 6. do 9. razreda). S svojimi pesmimi so sodelovali tudi naši učenci in bili zelo uspešni. Anamarie Ko res iz 4. a se je s pesmijo Naš kuža je pravi falot uvrstila med finaliste v mlajši skupini, Staša Mrčinko iz 7. a pa se je s pesmijo Midva med finaliste uvrstila v starejši skupini. V vsaki skupini so izbrali najboljših petnajst. Na zaključni prireditvi, ki bo potekala 15. 5. 2019 v Kulturnem domu Ivana Cankarja na Vrhniki, bodo finalisti predstavili svoje pesmi, prejeli ustrezne diplome, darilo in zbornik, v katerem bodo objavljene vse prejete pesmi. Prav tako bodo na sami prireditvi razglašene tudi uvrstitve na prva tri mesta v vsaki skupini posebej. Mentorici: Breda Križan in Jasna Medved ZAKLJUČNA PRIREDITEV NATEČAJA RIMA RAJA ? fr* * l l za nastop na 60. območni reviji mladinskih pevskih zborov za nastop na 60. območni reviji otroških pevskih zborov za nastop na 60. območni reviji otroških pevskih zborov GLASBENI VRTILJAK 2019 PUSTITE NAM TA SVET 2019 PUSTITE NAM TA SVET 2019 MLADINSKEMU PEVSKEMU ZBORU OPZ OŠ KIDRIČEVO, OŠ KIDRIČEVO OPZ OŠ KIDRIČEVO PODR. LOVRENC NA DR. POUU zborovodkinja: Liljana Krošl zborovodkinja: Liljana Krošl zborovodkinja: Liljana Krošl KMrnlnatarUO IHDOluJ V Pr-Jmilnk 5»w« 01 ISHmuj 73 Bratov*. Ir- VjDM!«* / ncmna^titote^f' A Kceronatcriia Ol jaK: Ptu| \ cevoa* °y Kredteonik Sveta ni J5iVHt(>^S- Afv/i /TitiA^rus. Ah/jJzJLvvik xAv flruM&ldJ)-, kolll SC. e^Jl!t'C^v ^ y£ Z \Acr\/£Xccr ifisti *x ^ £Xf X ^i»v VZVZAM/^f^, M-^l^ciAčii/. ■ - , &/ muLcr')Lčt' rtMDJfAff u- xy m5x/ y$*{tspW AvfV /^ff/rO^^truoA . Za, /JlXXte. z^^iSa^OAV /dtv£>v' -CK-^oX /1^4X1^/'Uvv-A« flJilp fa/^- ^ /^vv ‘-vy •^^c/ A/. IM spf?^ l-IJCMp P^eua beaed u, £^1^ ^ ^op^. XX Am jt nAr wig . I °T^ "^XX/^3/> /-ra Aayu/.r Sziga|^ ||Qz Anze| GašperzH <<^ELtiE#ALSt| 51 •^JURED^NuM^sS^^I^NSTAČSsTff LICENCI OS KIDRIČEVO