r V NOVO MESTO, 1Z10.1983 LETO IX. ŠT. 14 LABOD izhaja štirinajstdnevno v nakladi 2400 izvodov - Ureja ga uredniški odbor - Odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnično ureja: novinarski servis — Grafična priprava in tisk Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto. GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO rok za izdelavo tekoče kolekcije Direktorje vseh naših tozdov sem povprašala, kako so zastavili akcijo za potek dela na kolekciji, ki naj bi bila končana do 25. oktobra. Toje namreč datum, ki nam na tržišču še zagotavlja ugodno prodajo, medtem ko bi bile kasnejše odpreme že prepozne. Kot pravi direktor tozd Libna: „Zdaj za nas sonce sije”. V konfekcijski dejavnosti je pravi čas zares kratek in vse sile moramo napeti, da ga v celoti izkoristimo. Prijetni in modni modeli, kijih bomo ponudili pravočasno, bodo gotovo naleteli na velik odziv, zato se nam vsekakor izplača pohiteti. Kako pa je stekla akcija po tozdih: DELTA — tov. Novakova: Hitimo in skušamo tako opraviti vse zastavljene naloge v rednem delovnem času. Delo teče po nalogih, proizvajamo pa tudi nekaj za izvoz. Prav pri tem je prišlo do spremembe, na katero nismo bili pripravljeni. Toda kljub temu upamo, da bomo uspeli. Morda ne bo odveč, če poudarim, da bi bilo vendarle lažje izpeljati akcijo, oziroma se orientirati, če bi bile obveznosti tudi v našem primeru ločene od obveznosti tozda Ločne. So še vedno združene in zato je pregled nad nalogami težji. Kljub temu pa moramo reči, daje delo uspešno in da se po svojih najboljših močeh prizadevamo doseči zastavljen cilj”. LIBNA — tov. Komočar Vemo, da je 25. oktober skrajni rok za izdelavo kolekcije. Pripravili smo se na to. Naš delavski svet je sprejel sklep, da vsi delavci v oktobru naredijo po 16 nadur. Tretjo soboto delajo tudi vsi režijci v proizvodnji (adjustaža, čiščenje nitk...). Torej ni bojazni, da ne bi uspeli. TEMENICA — tov. Kopina Računali smo na ta datum in zato tudi analizirati naša ozka grla. To je predvsem v likalnici in sicer zato, ker oprema, za katero smo že v maju podpisali pogodbo in jerokžepotekel,še vedno ni prišla. Pričakujemo jo, vendar v dveh delih. V likalnici smo se zato morali organizirati tako, da bo kljub pomanjkljivi opremi tekoče delo teklo tako, da bomo naredili načrtovano količino kril. Prizadevali si bomo, da bo rok zagotovo ujet. TIP—TOP — tov. Murko Če ne bo kakašnih večjih izpadov, bomo svojo obvezo do 25. oktobra lahko uresničili. Organizirali smo se tako, da smo si nekatere stroje sposodili in zato zares ni bojazni, da roka ne bi dosegli. Vsi delavci so seznanjeni z nalogo. Pripomb ni. Upajmo, da bomo uspeli tako kot kažejo sedanji izračuni, delo opraviti brez nadurnega dela. ZALA — tov. Tušarjeva Z nalogo smo bili pravočasno seznanjeni in prav nobenih zadržkov ni. Mi bomo svoje obveznosti naredili. Menimo, da brez nadur, vendar pod pogojem, da bo nabava in priprava dela svoje delo pravočasno opravila in nam do 10. oktobra poslala vse potrebno za proizvodnjo. LOČNA — tov. Tekstor Prilagajamo se rokom, ker pa imamo tudi precej izvoza, (ob tem pa je bilo nekaj zamika), se moramo ravnati tudi po dispozicijah prodajne službe in izvoza. Vse kaže, da naloge ne bi mogli opraviti do 25. oktobra brez nadurnega dela, zato bo sobota še rezervirana za delo. najvisja mesečna realizacija V septembru smo imeli v Labodu doslej najvišjo mesečno realizacijo in sicer kar 6 milijard in 800 milijonov starih dinarjev. S čim smo to dosegli? Direktor Commerca je razložil, da smo v septembru skoraj izključno delali za izvoz, ki je zaradi predhodnih zamikov padel v čas, ki je bil prejšnja leta namenjen predelavi kolekcije za domači trg. Izvozni roki so bili izredno kratki, zato je bilo treba delati tudi ob prostih sobotah ali v popoldanskem času. Vse to seje seveda obrestovalo. Ob tem pa velja poudariti, daje tudi odprema za domači trg potekala zelo naglo in da je skladišče PŠ izpraznjeno kot že dolgo ne. K rezultatu je pripomogla tudi akcija, ki jo je tudi treba pohvaliti. zakaj inovatorstvo še ni zaživelo V Cankarjevem domuje bil seminar o organiziranju in pospeševanju inventivne dejavnosti, ki ga je organiziral zavod za organizacijo proizvodnje Teme so bile naslednje: temeljna problematika inventivne dejavnosti, organiziranje inventivne dejavnosti v OZD, razmotritev problematičnih faz inovacijskih procesov, vrednostna analiza kot pripomoček za uspešno reševanje racionalizacij in izboljšav, elementi pospeševanja inventivne ustvarjalnosti, pravne ureditve inventivne ustvarjalnosti. V prvi temi so predavatelji definirali osnovne pojme s tega področja kot so: invencija, inovacija, inovacijski proces, inventivna dejavnost, izum, tehnična izboljšava... in nam obrazložili vlogo in namen inventivne dejavnosti. Poudarjeno je bilo, da je za napredek odločilnega pomena sistematična izraba človekovega razuma, ki ima za cilj: priti do boljših rešitev. Z izkoriščanjem svojega potenciala pa naj bi zmanjšali tudi našo odvisnost v tehničnem, ekonomskem in političnem pogledu od razvil ih držav. V prvi temi so trokovnjaki poskušali s pomo' jozanimivih statističnih podatkov prikazati naše dejansko stanje na področju inventive. Značilen je podatek o številu prijavljenih izumov v enem letu na milijon prebivalcev: Švica: 1000 ZRN 500 SZ 500 ČS 450 ZDA 350 Jugoslavija 45 In dajenašaoblikašeslabša: od skupnega števila prijav patentov jih manj kot petina pride iz gospodarskih in znanstvenih organizacij. Leta 1957 smo pri nas dosegli vrhunec v številu domačih patentov. Prijavili smo jih 1095, od takrat pa nazadujemo (leta 1966—865 patentov, leta 1972—895 patentov). To zaostajanje je še toliko bolj izrazito, če vemo, da je bilo leta 1959 v naši industriji 4.900 tehnično visoko izobraženih strokovnjakov, danes pa jih je nekajkrat več. S strahom se lahko sprašujemo, kako je mogoče, da vse naše znanstvene ustanove niso zmožne dati niti40 iznajdb na leto, ki bi bile zrele za patentno prijavo (tu so izvzeti posamezniki). Če pa se ozremo k našim bližnjim sosedom, vidimo, da se je v (Nadaljevanje na 2, str,) (Nadaljevanje s 1, str.) Bolgariji, Romuniji in na Madžarskem število prijavljenih patentov samo v letih 1966 do 1972 povečalo za dva-krat. Poudarjeni so bili naslednji vzroki za tako stanje v S FRJ na tem področju: — vlaganja v znanost oziroma v znanstveno raziskovalno in razvojno delo so premajhna in nepravilno usmerjena — problematika prilagajanja zakonskih predpisov — povezave med znanstvenimi inštitucijami in OZD so prešibke — znanstvene kapacitete so nesmotrno izkoriščene — OZD so za inventivno dejavnost premalo motivirane — procesi izobraževanja nikakor niso primerni Vzroki, ki zavirajo inovativno dejavnost v posameznih OZD pa so najčešče sledeči: — ni povezave med proizvodnimi programi, plani razvoja in pregledom nerešenih problemov; — ni izdelanega spodbudnega sistema, da bi pritegnili sodelavce; — ni določen sistem za vrednotenje prispelih inventivnih predlogov, evidentiranje nastalih koristi in ekonomskega obračuna; — ni razmejeno področje osnovnih del in nalog ter dodatnega ustvarjalnega dela; — poslovni organi premalo podpirajo inventivno delo; — pri pomembnejših inovacijah pogosto nastaja vprašanje izplačil avtorskih nadomestil — kljub pravilnikom; — za izvedbo inovacij ni zagotovljeno nagraje— vanje; — rezultate domače ustvarjalnosti podcenjujemo, tuje pa precenjujemo. Kljub vsemu pa je ugotovljeno, da so v nekaterih slovenskih delovnih organizacijah na tem področju zelo napredovali in imeli rekordne ekonomske učinke (LEK, KRKA, ISKRA...). S tem seminarjem seje samo še potrdilo neizpodbitno dejstvo, da je naša delovna organizacija ena izmed tistih, ki so prav na repu glede organizacije inventivne dejavnosti, saj praktično še nismo izdelali nobene usmeritve za to področje dela. Morebitne inovacije in izboljšave, ki so se spontano pojavljale, nikoli niso bile ustrezno ovrednotene,avtorji pa so ostali nenagrajeni. Žalostno je tudi dejstvo, da so nekatere naše strokovne službe s svojim visokim poten- cialom znanja zašle v operativno delo prav zaradi nenatančno opredeljenih usmeritev, ciljev in nalog. Imam občutek, da se v naši delovni organizaciji poraja mnenje, da konfekcija praktično ne potrebuje razvojnega dela in da bo vse uravnaval trg. Menim, da je že slednji čas, da začnemo bolj resno in dolgoročno razmišljati kako spodbuditi čim širši krog delovnih ljudi, da s svojim ustvarjalnim delom pripomorejo k čim večji produktivnosti in uspešnosti gospodarjenja celotne elovne organizacije. Prve resne korake v to smer bi morala narediti razvojna služba v sodelovanju s pravno službo in drugimi delovnimi in raziskovalnimi organizacijami, ki imajo tovrstne izkušnje. VINKO BLAŽIČ — Razvojna služba PRIPIS UREDNIŠTVA: Res, da inovatorstvo pri nas še ni zaživelo, res pa je tudi, da imamo za oživitev vso pravno in moralno podporo. Letos smo prvič imeli tudi rezervirana sredstva za nagrajevanje inovacij, vendar so na žalost ostala nedotaknjena. Pisali smo že o tem, da bi morale družbenopolitične organizacije in organi upravljanja spodbujati inventivno dejavnost. Tudi sestavek tov. Blažiča opozarja na nujnost, da izkoristimo vse te razerve, ki imajo za našo delovno organizacijo lahko daljnosežen pomen. Na potezi so organi upravljanja in družbenopolitične organizacije, ki naj bi spodbudile akcijo. upravičenost in neupravičenost sprememb analitičnih ocen Zakaj je komisija za usklajevanje analitičnih ocen zavrnila nekaj predlogov Ob sprejetem sedanjem sistemu nagrajevanja je bila formirana komisija za usklajevanje analitičnih ocen na ravni delovne organizacije. Ta komisija naj bi usklajevala analitične ocene za nova dela in naloge, oziroma za tista dela in naloge, kjer je prišlo do sprememb. Analitične ocene INFORMATIVNI od BiLTeN O čem piše ta bilten? J KffiKS.™"1 * S I S I v ^ [r.«l» iv Itltm« n., r*rktrni proitir •r*’.! • 1 l»c* 1 • I ! k "r><-1 ‘ , 1 ■ • : 'Ir lit', ali n n, 1 r 'A-vLa. rnkrtl, 1l I. I' im r-«lM V Ir.'t t m 1 n ,1 J.Ilci ' riti m-ltU. ‘,|trlil • • • k < 11 t • vri. | ttp i i»-r ■ -lij Var t lat' mik.-, b 1 ! premajhna j doza ! samodiscipline Kje bi lahko še kaj pri-I varčevali, smo se v zadnji I številki Laboda pogovarjali J z delavkami Ločne. Imele s so precej idej, pa še več bi jih * lahko slišali, če bi spregovo-| rile vse. Nekako v istem s času je vodja splošne službe | v DSSS izdal bilten, v > katerem opozarja na marsi-I kaj. Ta opozorila naj I pripomorejo k boljšemu J odnosu do varčevanja. Opozarja nas na disciplino v kuhinji, ki jo povzročamo s z nespoštovanjem dnevne- 5 ga reda, opozarja nas na ne- | pravilen odnos do hrane, na s preveliko odpadkov, na | prevečkrat ali predolgo ' ..kafetkanje” v kuhinji, na I zadrževanje v jedilnici, na prezgodnje prihode na ma- ’ lico in prepozne odhode, pa še bi lahko naštevali. Bilten * opozarja tudi na vse k pogostejše odhajanje po na- 5 kupih in drugih opravkih | med malico pa tudi med k delovnim časom ter na to, | da ti izhodi često niso c evidentirani. Bilten nas opozarja tudi nanašenesamozaščitnoob- J našanje. Vsakdanja naglica | in nepozornost nas zavajata s v razvade. Te postajajo tako | same po sebi umevne, da se k jih niti ne zavedamo več, kaj I šele, da bi razmišljali o tem, | kaj nam slabega prinašajo. Tako ni le v novomeškem | delu Laboda. Zato naj velja J razmislek o tem, kaj je prav | in kaj ne, ter kje bi lahko še s kaj privarčevali. Varče- | vanje je konec koncev tudi * pravilen odnos do vsega, I kar nam lahko povzroča | škodo, izpad, izgubo... Zatorej, razširimo tudi naše k pojmovanje o varčevanju... J naj bi izhajale iz opisov del in nalog. Toda tega postopka se predlagatelji — to so tozdi in DSSS — skoraj praviloma niso držali. Redno so ponavljali dve napaki, ki sta v naš sistem vnašali nered in s tem tudi težave. V planih smo brez predhodnega opisa del in nalog in s tem seveda tudi brez natančnega izračuna analitične ocene vpisovali okvirno število točk. Pri tem so bili tozdi zelo širokogrudni, ko pa so za tem šele naredili opis del in nalog, se je pogosto pokazalo, da je bila orientacijska ocena previsoka. Ob tem je posamezen delavec že dobival osebni dohodek na osnovi okvirne, torej višje ocene, kar je seveda povzročalo precej nezadovoljstva ob „padcu” navzdol. Komisija skorajda še ni dobila v obravnavo pravilno zastavljenega postopka. Pogosto so njeni člani dobivali pomanjkljivo pripravljeno gradivo in usklajevanje ni bilo mogoče. Zato je morala steči strožja akcija, ki pa je le prinesla napredek. Na zadnjo sejo je namreč prišlo kar 32 predlogov za uskladitev oziroma potrditev analitičnih ocen, ki so bili za razliko od mnogih prejšnjih opremljeni z opisom kot tudi z izpeljano analitično oceno. Del starih navad pa seje obdržal tudi do današnjega dne. Večina del in nalog, za katere so bili posredovani zahtevki, je namreč že zasedenih in delavci povečini dobivajo osebni dohodek po okvirni oceni iz plana, ki je kot smo že omenili, pogosto višja od tiste, ki nastane na podlagi opisa del in nalog. Zato je tudi izmed teh 32 zahtevkov komisija dokončno rešila le 13 primerov. Pri ostalih 19 tozdi vztrajajo pri svojem, komisija pa pri svojem stališču. Komisija namreč ugotavlja, da so pogostokrat zahtevki za višjo analitično oceno naslonjeni na večji obseg dela, kar pa spremembe ne opravičuje. Vsi naj bi delali po osem ur, zato ta kriterij nikakor ne pride v poštev. Če pa se spremenita zahtevnost in pogoji delaje zahtevek za spremembo analitičnih ocen upravičen. Komisija želi s svojo metodo uskladiti podobna dela v vseh naših delovnih okoljih, v skladu z načelom — za enako delo enako Priprava dela v Delti se je naglo prilagodila novim nalogam v zvezi s povečanjem kapacitet za izdelavo ženskih bluz v Deltini proizvodnji. Na posnetku vidimo Jožico Zavec, ki opravlja dela in naloge tehnologa v Delti. v delti več bluz Tržišče kaže, da so naše bluze vse bolj iskane. Da bi lahko zadostili vsem željam, moramo povečati število izdelkov. V ta namen je v Delti organizirana nova brigada, v kateri je šestdeset delavk. Skupno izdeluje bluze kar 180 delavk Delte, preostalih 396 pa dela po Deltinem prvotnem programu — izdeluje srajce. Za tak korak seje bilo nujno odločiti tudi zato, ker je vse več naročil tudi za izvoz, vseh izvoznih naročil pa Libna ne more sprejeti. plačilo. Med preostalimi 19 nerešenimi primeri jih je komisija nekaj zavrnila zaradi nepopolnih opisov del in nalog in nepravilno predložene analitične ocene. V primerih, kjer je analitična ocena usklajena, tozdi lahko izdajo odločbe, v tistih primerih, pa, kjer sta se stališči komisije in tozda razhajali, bodo skušali dokončno uskladiti organi upravljanja. Primere, ki jih je komisija zavrnila zaradi nepopolnega ali nepravilnega točkovanja, naj tozdi ocenijo še enkrat in s tem omogočijo, da bo komisija lahko čimprej končala delo. Da se v prihodnje ne bi več razhajali, komisija priporoča, naj tozdi spoštujejo zahtevan postopek. Najprej naj bo izdelan opis del in nalog, na podlagi tega analitične ocene in šele na tej osnovi naj bi bil dan razpis. s čim je obremenjen čisti dohodek v zali Zala je s svojimi delovnimi uspehi zadovoljna. Z njimi si ustvarja lep dohodek, ki pa je obremenjen z dajatvami za občinske programe, dogovore...Skupno plačujejo v Zali 4,44% od bruto osebnega dohodka, prispevne stopnje so naslednje: Samoupravna komunalna interesna skupnost za izgradnjo v krajevni skupnosti — 0,83, za to je v tozdu Zala rezerviranih 166.974,38 din. Za šolski center (sredstva za opremo v centru usmerjenega izobraževanja) je prispevna stopnja 0,39 oziroma 79.457,84 din. Funkcionalni izdatki v KS imajo prispevno stopnjo 0,29 ali 58.340,44 din, PTT skupnost ima stopnjo 0,10 ali 20117,40 din, SKIS — financiranje opreme stavbnih zemljišč — redno vzdrževanje ima stopnjo 1,00 ali 201.173,95din, SKIS — opremljanje stavbnih zemljišč — dodatno 1,20 ali 241.408.75 din. Za odplačevanje anuitet za otroški vrtec iz KS, kjer živi 24 Zalinih delavcev, je rezerviranih 36.000,00 din in za samoupravni sporazum o združevanju sredstev za večja vzdrževalna dela — 30.000 din. Skupno imajo v Zali tako rezervniranih 832.472.76 dinarjev za navedene namene. Nad tem zneskom ne tarnajo, saj se zavedajo, da včasih niso bili sposobni prispevati denarja za mnoge od teh pomembnih dejavnosti. Zave-dajb pa se tudi, da lahko njihovi delegati, preko njih pa celotni kolektiv, spremljajo, če je odvojen denar tudi pravilno porabljen. Delegati so aktivni in sodelujejo po svojih najboljših močeh. GOLOVEC 83 Ob vaji Golovec 83, kije bila 24. septembra v Ljubljani, so samozaščitne aktivnosti stekle tudi v tozu TIP—TOP in enoti COMMERCE. Občinski štab za civilno zaščito je posredoval gradivo z delovnim naslovom „RUŠI-LNI POTRES LJUBLJANA 83”, katerega namen je bil seznaniti vse kolektive s potekom osrednjih aktivnosti. Tozd TIP—TOP in enota Commerce nista bila zajeta direktno v vajo, zato je štab CZ na seji 9. septembra sklenil, da ob tej priložnosti preverijo gasilsko enoto. Namen vaje je analizirati našo pripravljenost, preveriti opremo, sposobnost ekip. Ker je prav pred kratkim ekipa PMP tozd TIP—TOP in enote COMMERCE na občinskem tekmovanju prikazala veliko znanja, je štab menil, da bi bilo smotrneje ob tej priložnosti vključiti samo gasilsko desetino. Kljub temu je štab ocenil tudi stanje na področju CZ, DS in NZ. Po ogledu osrednjih točk so ugotovili na več pomanjkljivosti v opremljenosti. V enotah prve medicinske pomoči je nujno sproti beležiti porabljen material. Nasploh pa velja za te ekipe, da so dovolj izurjene. Po programu morajo imeti vsa delovna okolja do leta 1986 na vsakih 250 m2 površine en komplet orodja za reševanje iz ruševin. Ker ima tozd TIP—TOP skupaj z enoto Commerce 4500 m'/i površin, bodo potrebovali 17 kompletov. Kompleti, kijih že imajo, niso popolni. Če so gasilske skupine ustrezno opremljene, naj bi pokazala vaja. Pri gašenju požara, ki naj bi izbruhnil na zadnji strani stavbe, je sodelovalo 7 gasilcev, vajo pa je spremljal štab CZ ter predsednik IO OOS. Vaja je pokazala, daje kurirska služba dobro, hitro in celovito opravila svoje delo, da je opremljenost enote gasilske ekipe zadovoljiva, da pa ekipa sama še ni dovolj izurjena. Skupina potrebuje še precej vaj, članica štaba CZ tov. Poje je pripravljena sodelovati in po svojih močeh pomagati, da bo desetina dovolj usposobljena, predvsem zato, ker je v naši stroki nevarnost požara zelo velika. Tudi v NZ seje na posameznih področjih pokazalo še nekaj nepravilnosti, kar vse zahteva več vaje, kot je poudaril vodja obrambnih priprav tov. Murko. (Nadaljevanje na 4. str.) Hidrant je bil čez cesto, ogenj pa je izbruhnil na zadnji strani stavbe. Ni bilo časa za preoblačenje, napeljati je bilo treba cevi in čimprej začeti z gašenjem. Analiza poteka vaje, kije preverila kurirsko službo ter uigranost gasilske ekipe. (Nadaljevanje s 3. str.) Da bi delo na področju CZ polno zaživelo, je predvsem potrebna še večja zagnanost. Upoštevati je treba želje posameznikov, kje žele sodelovati — pri tem pa skrbeti, da so ekipe stalno kadrovsko celotno zasedene pa tudi usposobljene. Nujno je poskrbeti za ustrezno opremo. Vaja Golovec 83 je pokazala, da bi v primeru rušilnega potresa znali ukrepati in s tem zmanjšati škodo. O poteku aktivnosti ob vaji Golovec 83 so delavci tozd TIP—TOP izdali bilten, sami pa so se, kot rečeno, odločili, da bodo preverili delovanja gasilske desetine. Izdelali so plakate, ki so opozarjali na pravilno ravnanje ob potresu, se pogovarjali o potresni varnosti stavbe, razpravljali o orodju za reševanje in podobno. Skratka: vaja je bila priložnost za preverjanje pripravljenosti, organizacije in znanja. V tozd TIP—TOP in enoti Commerce so jo dobro izpeljali. -------------------\ služba kontrole kvalitete i Z novim letom naj bi bila na ravni naše delovne organizacije organizirana služba kontrole kvalitete. Zavedamo se namreč, da le z vrhunsko kvaliteto lahko sledimo zahtevam tržišča in še naprej ostajamo konkurenčni. Kontrola kvalitete dobiva vse večji poudarek. Zato želimo vsa kontrolna dela povezati v eno organizacijsko enoto, ki naj bi delovala pri tozdu Commerce. Ob organizacijsko poenoteni in kvalifikacijsko izpopolnjeni službi bomo gotovo lažje skrbeli za kakovost izdelkov. Poudariti pa velja, da bo ta služba združevala le delavce, ki že delajo na tem področju in da ne bo terjala novih zaposlitev. Ze v začetku prihodnjega leta si lahko obetamo učinkovito organizirano službo kontrole kvalitete, ki bo na ravni delovne organizacije povezovala in usmerjala to zahtevno delo. \___________________/ predstavljamo vam: vodja posebne finančne službe - sonja bevc Tov. Bevčeva je v Labodu zaposlena od leta 1966, vodja posebne finančne službe pa je od leta 1978. Vestačassodeluje v delu samoupravnih organov, poleg tega pa je tudi delegatka v banki in hkrati predsednica poslovnega odbora enote Novo mesto. Z njo smo se pogovarjali o nalogah in zadolžitvah na področju finančnega poslovanja, ki je v današnjem trenutku še težje in odgovornejše. Delo posebne finančne službe poteka v večih smereh. Ena od nalog je povezovanje z bankami v vseh občinah, kjerdelujejo Labodovi tozdi.Tov. Bevčeva pravi, da je to sodelovanje dokaj ugodno, da lahko pohvali povezavo z banko v Ptuju, manj uspešno pa je na žalost povezovanje s Posavsko banko v v Krškem in Gospodarsko banko v Ljubljani. Za slednjeje gotovo iskati vzroke v nekdanjem slabem glasu Tip—topa, kar pa gotovo ni prav. „In v kakšnem smislu teče povezava z območnimi bankami?” „Gre za najemanje kreditov, ki jih potrebujemo za financiranje nalog, za financiranje priprave blaga za izvoz in za izvoz — torej za obratne namene. Tuji kupec mora blago plačati v 90 dneh. Lahko pa se pohvalimo, da so med našimi inozemskimi partnerji tudi taki, ki svoje obveznosti poravnajo že v 34 dneh. Le redki plačajo šele ob izteku roka plačila,” Kako pa plačujejo domači kupci? „V tem primeru je rok 30 dni (neto). Večina jih plačuje obveznosti v 60 dneh, z menicami pa v 90 dneh. Letos je Labod ponudil kupcem za plačilo v 15 dneh od datuma računa 3% kasa — sconto in tega takojšnjega * plačila se kupci v precejšnji meri tudi poslužujejo. Ker pa je pri nasprodaja zelo drobna, operira finančna služba z mnogimi računi in računčki, vse pa mora biti evidentirano, zavedeno... Srečujemose tudi s številnimi zahtevki kupcev. Pri plačilu računov si odtegujejo svoje zahtevke za zniževanje in za vrnjene izdelke. Tako pride do mnogih Usklajevanj, terjatev in obveznosti, ki potekajo telefonsko in pismeno. V letošnjih osmih mesecih je bilo izdanih 49.784 faktur, kar je 36 odstotkov več kot lani v enakem obdobju, obdelanih je bilo 22.723 virmanskih nalog (indeks 114), prejeli so 5638 menic (indeks 140), poslali pa 809 dopisov (pol več kot v tem obdobju). Finančna služba pa skrbi tudi za investicijska vlaganja. Doslej na tem področju nismo imeli kreditov, v bodoče pa se jih bomo morali posluževati, saj smo potrebni izdatne obnove in posodobitve.” Kako pa je s predpisi s področja finančnega poslovanja? Na tekočem morate biti z gibanji finančnih tokov, denamo-monetamo politiko, ki se stalno spreminja in dopolnuje? „Vse to je nujno sprotno spremljati in z novostmi seznanjati celotno službo. Posebno močne spremembe so do letošnjega poletja, ko je izšel spremenjen zakon o zavarovanju plačil, zakon o SDK ter o negospodarskih in neproizvodnih investicijah. Spremljanje predpisov s področja finančnega delovanja velja za vse, saj nespoštovanje teh prinaša sankcije za delovno organizacijo in za odgovorno osebo. Kako pa je z našimi izplačili osebnih dohodkov? Letos šota kar močnejša — ali je vedno dovolj denarja za izplačilo? „Denar je, vendar je preoblikovan ali v surovino ali v končni izdelek. In takočrpamo premostitvene kredite, ki smo jih pri nekaterih izplačilih dobili kar iz petih naslovov. Pa še morda obresti pri tem — najvišje so 30 odstotne, so pa tudi cenejši krediti — krediti za selektivne namene.” Ob sklopu nalog, ki zahtevajo velik pregled nad gibanji, poznavanje številnih področij in često tudi naglo in odgovorno odločanje, pa je gotovo od časa do časa kakšna finančna naloga še posebej poudarjena. „Da, trenutno je naša najve-čja skrb izpeljati financiranje obsežnega in zelo pomembnega izvoznega posla. Predelava za ta izvoz bo potekala v vseh tozdih in zato bomo skušali k sodelovanju pritegniti vse večje banke.” Torej je v finančni službi zelo živahno, včasih pa prav vroče — pa ne samo zaradi sonca, ki se upira v pisarno... L. J. v \ I s I s I s I s I s I N I S I I s I \ I s I I s I > I N I S I v I s I s I N I N I S I S I N I S I S l I > I s I \ I s I v I s I N I N I S I S I \ I s I N I r * mar * mr * smr s mr * *m * mr * a kaj bomo nosili (delali) v letu 1984 Vtisi z obiska v Kolnu STIL IN ZAMISLI: Glavni trend: športni iz lahkih materialov in umirjenih barv Mestni stil: upliv yacht kluba za kostime, letalsko kapitanski za plašče in obleke z zlatimi gumbi. Barve — bela, mornarsko modra, rdeče rumena. Mestno športni stil: sproščene kombinacije črtastih in gladkih materialov, svetlih naravnih barv z modrimi in rumenimi toni, belo rumeno, sivo, črno; črno. LINIJE IN SILHUETE: Prevladujejo ravne linije s širokimi zgornjimi deli in rokavi, ki se spodaj močno zožijo. SILHUETE: Y linija: za mestno in športno nošo, izrazito do poudarjene. T linija: le Japonska, lahkotna z globokimi izrezi, s kratkimi zgornjimi deli, kimono rokavi. X linija: tesni zgornji deli, k širokim krilom (mladostno, poletno). Dolžine: ozke do pokritih kolen, široke do meč. MODNE BARVE, DODATKI IN TKANINE: Krep, bombaž, lan, mrežasto bombažno blago, pike in bombažni yersey, umeten semiš, napa, gabarden, batist. Barve: od oker, rjave, opečne, olivno zelene, peščene, barve kamna, Mornarsko modra, bela s kombinacijami drugih barv. Siva, bela, črna, rdeča, rumena, indigo modra, oranžna, travno zelena, ciklam in odtenki. DODATKI: Ozki, široki, dvojni, pleteni pasovi, ki so iz naravnega in umetnega usnja, kombinirani z neti zlate, srebrne in bakrene barve, v kombinaciji s kačo. Torbice so različne velikosti, prevladuje mehko in obdelano usnje, s kombinacijo kače. KRILA SO: Ravna, športna in široka. Pri večini kril so dodani pasovi, ki krilo poživijo in naredijo elegantno, športno. Pri športnih krilih prevladujejo založene gube v pasu in so prosto padajoče. Kot važen in praktičen dodatek so veliki žepi (na meh, z gubo, z velikimi epoletami, mrežo, usnjem (napa), vrečasti žepi). Pri ozkih krilih so pomembni okrasni šivi, gumbi in spenci. BLUZE SO: Široke, kimono, reglan, spuščena ramena, dolman rokavi, športne v safari stilu, z velikimi prsnimi žepi na meh, z gubami, širokimi obrobami, robi, paspulami, poklopci in mošnjastimi žepi, epuletami na ramenih, dolgih in kratkih rokavih, kovinskimi spenci, kombinacija mreže, usnja, velurja. OVRATNIKI SO: Srajčni, dvojni ali brez. Zapenjanje je stransko, ramensko, sredinsko spredaj in zadaj, zrazlično velikimi in oblikovnimi gumbi. IRENA KLEMENČIČ in MARTA BOGOLIN ležerni” blejzerji ali kratki bluzoni k hlačam in krilom. Športni stil: safari detajli, vtis džungle, kolonialno afriški čin, v zemeljskih barvah, ter belo sinje-modro sivo in motnje v delovni skupini Preden spregovorimo o motnjah, ki jih „čezmemo” pitje prinaša v delovno skupino, si moramo predočiti tri spoznanja, brez katerih ni mogoče imeti pravilnega odnosa do kakršnihkoli vprašanj v zvezi z alkoholizmom na delovnem mestu. 1. Alkohol postopoma maliči človekov značaj ne glede na to, kako dober je bil človek nekoč in spreminja njegovo vedenje, da je čedalje bolj neprijetno. 2. V alkoholikovi duševnosti delujejo avtomatsko, ne da bi se za to kaj trudil, obrambni mehanizmi, s katerimi se kolikor najbolj možno prikrije alkoholno propadanje pred okolico in pred alkoholikom samim. 3. Težave in motnje zaradi pitja se čutijo najprej v zakonu in družini, na delovnem mestu pa jih alkoholik ponavadi lahko dolgo prikriva tudi tako, da se kaže kot prizadeven in ubogljiv delavec. Iz teh spoznanj sledi, da se vidnejše motnje zaradi čezmernega pitja v delovni skupini ne pojavijo kar takoj, marveč ponavadi šele po daljšem obdobju alkoholizma, ko je delavec osebnostno že zelo propadel in se ugoden čas za uspešno zdravljenje nagiba že zelo na dvanajsto uro. To seveda ne pomeni, da se prej alkoholizem ni kazal tudi v delovni skupini. Gotovo se je. Tisoč drobnih znakov je bilo v vedenju alkoholika in tisoč drobnih prekrškov je delal, le sodelavci in predpostavljeni v večini primerov na to niso pozorni, če si že namenoma ne zakrivajo oči, ker ne znajo, ne morejo ali si ne upajo ukrepati, kot bi bilo prav. Delovne skupine se zelo razlikujejo in usoda delavca, ki čezmerno pije, je zelo odvisna od tega, kakšna je njegova delovna skupina, ali je taka, da ga bo pravočasno znala tovariško prisiliti na zdravljenje, ali pa je v začetku brezbrižna do njegovega pitja, potem pa navidezno tovariško trpi njegove prekrške in ga pusti propadati. Če vzamemo, da je v neki delovni skupini okrog 20 delavcev, je po statistični verjetnosti v njej 2 do 6 alkoholikov in še nekaj čezmernih pivcev. To seveda ne pomeni, da jih je v vsaki delovni skupini prav toliko, v nekaterih jih je najbrž precej več, v drugih pa manj, v kakšni tudi nobeden. Za urejeno delovno skupino pomeni alkoholik hudo motnjo in velik nered. Vsak v njej ima svoje delo, skupinovo-dja ima tisoč skrbi, da bo delo potekalo usklajeno z drugimi skupinami; z roki, ki so vedno kratki, ga priganjajo, z dobavo materiala, delov, podatkov, načrtov itd., z razdeljevanjem, nadziranjem dela in podobnim. Samo en alkoholik v taki skupini mu da več dela in skrbi kot devetnajst drugih delavcev: večkrat ga nepričakovano ni na delo, ker ima „mačka” in njegovo delo — po navadi je to najnižje in najbolj umazano — mora prevzeti nekdo drug, seveda ne „ preveč rad”: ali pa pride na delo s precejšnjo zamudo in vse jezi, ki so morali začeti delati ob določeni uri, naskrivaj odhaja z delovnega mesta v bližnji bife in naj ga išče telefon, vodja ali sodelavec, vsak se jezi, ker ga „nikdar” ne najdeš na mestu, če je vinjen na delovnem mestu, seveda ne more biti z njim nič za delo, pogosto pa so taki tudi zelo neprijetni, prepirljivi, vse hočejo najbolje znati, najbolj zabavljajo čez slabo organizacijo, vse gre zanje narobe, zgodi se tudi, da si najdejo skriven prostor in breskrbno zaspijo, ne oziraje se, kakšna škoda se dela pri stroju, ki teče, da drugi ne bi opazili, da ga ni. Nič koliko je še motenj in primerov v delovnih skupinah, ko so težave zaradi alkoholika oziroma alikoholikov v njej. Bili so že primeri, ko je zapita računovodkinja naskrivaj tik pred plačo odnesla celotno gradivo za izračun plač domov, češ da bo doma nadomestila, kar je bila v zamudi, ker v službi ni „mogla” opraviti dela zaradi glavobola po pijančevanju. Doma se je zapila, ni je bilo v službo in šef je šel domov, da bi ugotovil, kje ima gradivo. In še je lagala, da je pustila vse v predalu. Pet let pred tem pa je bila še računovodkinja, ki sojo postavljali za vzor točnosti in reda pri delu. Pri zdravljenju pridejo neredko na dan prav neverjetne reči, ki jih pripovedujejo zdravljenci o sebi in svojem delu. Tako je nedavno eden od njih povedal, daje zadnji dve leti pred zdravljenjem zjutraj prišel na delo, že kako uro nato pa odšel v bife, da je dolil vase potrebno količino alkohola, malo delal in se potikal okrog ali pa odšel „bolan” domov. Le, ko je bil „na bolniški”, ni delal tako. In ni bil malo: v prvih sedmih mesecih zadnjega leta je bil skoraj pet mesecev! Vsi so nad njim tarnali, na zagovor ga pa nihče ni poklical prej, ko še ni tako propadel. Od delovne skupine je torej odvisno, ali registrira motnje v svoji sredi zaradi čezmernega pitja. Če v njej ni reda, če ni dobre delovne discipline, potem skupinovodja in sodelavci „prezro” prekršek in motnje, kijih povzroča vedenje delavca, ki čezmerno pije. V taki skupini tudi ne bi imel nihče moralne moči, da bi zahteval od alkoholika brezpogojen delovni red in disciplino. Še posebno to velja za delovno skupino, kjer čezmerno pije vodja. Skratka, delovna skupina, ki je kot celota v neredu, ne more opaziti motenj pri delu zaradi ..čezmernega” pitja. Neredko pa se srečamo tudi s pridno in urejeno delovno skupino, v kateri nekdo „čezmerno” pije. Todva vodja in sodelavci v njej so nevedni glede alkoholizma, sicer pa dobrosrčni in sodelavec se jim „smili”, da bi ga strogo prijemali ali celo pošiljali na disciplinsko obravnavo. Zato trpijo ob njem, prikrivajo njegovo pitje in prekrške, ga potihoma prosijo in previdno opominjajo, naj se vendar malo pazi in se drži... Alkoholno propadanje pa gre medtem svojo pot in zapiti sodelavec ne more več sam nič proti temu, tudi če bi rad. Odvisnost je že daleč močnejša od njega. Če se njegova „dobra” delovna skupina ne bo pravočasno osvestila in poučila o pametnem ravnanju z alkoholikom v delovnem razmerju, bo njihov sodelavec moral pač tako propasti, da mu ne bo več prave pomoči. Nesposoben za delo in za sožitje bo morda prek invalidskega postopka v najboljših letih pristal v onemoglem brezdelju na robu družbe. v tretjem letu proizvodnega dela Letos teče tretje leto usmerjenega izobraževanja, k nam bodo prišli še tretji letniki na proizvodno delo oziroma počitniško prakso. Število učencev se naglo veča, naše obveznosti pa tudi. Lansko letoje bilo v vseh petih enotah, kjer je potekalo proizvodno delo — v Delti, Libni.Tip—topu, Ločni in DSSS skupno opravljenih 11.520 ur. Pri nas je delalo kar 141 učencev, 106 jih je bilo ocenjenih kot zelo uspešnih, 35 pa uspešnih. Inštruktorji in organizatorji proizvodnega dela so morali posvetiti učencem veliko pozornosti. Ob dobro organiziranem delu, (za kar morajo ob začetku šolskega leta izdelati podrobne izvedbene programe), se morajo redno — dvakrat na dan sestajati s skupino, se pogovoriti o delu in o pisanju dnevnikov. Sestavni del proizvodnega dela je tudi spoznavanje samoupravnega življenja. Že prvi dan predstavimo učencem našo delovno organizacijo, potem pa po letnikih oziroma predvidenem načrtu dela seznanjamo učence tudi z delom samoupravne delavske kontrole, družbene samozaščite, delom organov samoupravljanja itd. Kot rečeno, bomo letos sprejeli poleg učencev prvih in drugih letnikov še učence tretjih letnikov usmerjenega izobraževanja. V proizvodnih TOZD smo želeli doseči, da ta del učnega programa opravljajo pri nas naši štipendisti, saj je vsako srečanje delavcev in štipendistov, posebno če je tako neposredno, dobrodošlo. Na proizvodnem delu imamo predvsem učence tekstilnih usmeritev, nekaj je tudi učencev družboslovne in ekonomske usmeritve. Letos bo inštruktorski izpit opravilo še nekaj delavcev, novost pa je tudi proizvodno delo v Zali in v Temenici. Tako smo kar vsi zajeti in upajmo, da bo tudi tretje leto usmerjenega izobraževanja oziroma proizvodnega dela potekalo uspešno. Vsem, ki ste doslej sodelovali pri organizaciji in izvajanju proizvodnega dela, gre zahvala, saj to delo terja dodatno obremenitev in dosti pozornosti. posebni odmor za rekreacijo Nadaljevanje iz številke 13 Vsaka prekinitev aktivnosti (v našem primeru — delovne) je odmor. Ta je lahko planiran, organiziran, spontan ali povzročen s tehnično napako (prekinitev električnega toka...). Dokazano je, da planiran odmor daje največ efektov in zmanjšuje pojav spontanih odmorov (prekinitev dela zaradi odhoda na WC, kava, pogovor). Poznamo pasiven in aktiven odmor. Nas predvsem zanima slednji. Aktiven odmor daje lepe rezultate pri odpravljanju utrujenosti, zlasti pri enostavnih in težkih telesnih opravilih. Pri aktivnem odmoru aktivnost ne neha, ampak se ta samo menja, spremeni. Seveda je zelo pomembno, da je aktivnost pravilno izbrana. V toku aktivnega odmora je treba aktivirati do tedaj neorganizirane mišice in organske sisteme, zanemariti pa tiste dele telesa, ki so pri delu obremenjeni. Če je delo fizično težko, bo aktivnost v odmoru vsebovala manjšo fiziološko ombremenitev in obratno. Telesne vaje se kot sredstvo aktivnega odmora v delovnem procesu lahko uporabijo v sledečih časovnih obdobjih: a) na začetku delovnega procesa 7—10 minut adaptacije na delo b) v toku glavnega odmora — 30 minutni odmor — malica (zelo težko izvedljivo in majhne možnosti za telesne vaje) c) telesne vaje v posebnem odmoru za rekreacijo — delavci samo izberejo aktivnost. Ta je vodena, trajala pa naj bi od 10 do 20 minut. Pri posebnih odmorih je važno predvsem to, da pravilno (količinsko in vsebinsko) izberemo aktivnost. Predno se odločimo za aktiven odmor, moramo opraviti analizo delovnih mest in na osnovi rezultatov določiti vrsto in količino aktivnosti. DELOVNI UČINEK < (J , MAKSIMALNI % PLATO ZAKLJUČNI ELAN 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 HH 1 2 3 4 5 6 7 8 % DELOVNI UČINEK 5 Sl, 1 URE Sl. 2 MALICA 30 MIN REKREACIJA 10 - 15 MINUT ZAČETEK DELA KONEC DELA MALICA 20 MIN 12 13 14 REKREACIJA 15-20 MIN Sl. 3 Sl. 4 Postavlja se tudi vprašanje, kdaj naj bi bil ta poseben odmor. Po nekaterih raziskavah je krivulja delovnega učinka taka: NORMALNA KRIVULJA DELOVNEGA UČI-NKA(slika 1); KRIVULJA TEŽKEGA FIZIČNEGA DELA (slika 2). Strokovnjaki po večletnih izkušnjah in testih priporočajo dve varianti, kdaj je treba imeti aktivni domor—glede na dejavnost posameznih delovnih organizacij je to pač različno. Varianta 1: (slika 3), varianta 2 (slika 4). Dejavnosti v aktivnem odmoru naj ne bi trajale več kot 15 minut. Daljši odmor ne bi bil ekonomičen, ker je obnova organizma naj učinkovitejša v prvih minutah. Krivulja obnove organizma pri statičnem delu, različne obremenitve (slika 5). Cilji posebnih odmorov: — humanizacija dela — dvig produktivnosti (kvaliteta in kvantiteta proizvodnje) — dvig delovnih sposobnosti — dvig psihofizičnih sposobnosti — zmanjšanje monotonije — zmanjšanje števila nesreč in obolenj — zmanjšanje števila spontanih odmorov — izboljšanje zdravstvenega stanja — izboljšanje medsebojnih odnosov Posebni odmori morajo biti planirani in dobro pripravljeni. V ta namen je nujno potrebno sodelovanje skupine strokovnjakov (zdravnik, psiholog, referent za varstvo pri delu, strokovnjak za rekreacijo in socialni delavec), ki naj bi skrbela za te naloge. BOJAN JERANČIČ ZAČETEK DELA ■___1 KONEC DELA 6 7 8 9 10 11 12 13 14 MAKSIMUM MINUTE Sl. 5 MINUTE NI NE MA TER1ALNEGA NE DRUŽBENEGA NA-PREKA BREZ NAPREDKA V ZNANJU IN SPOSOBNOSTIH. (R. Albreht) NEZNANJE VEDNO SPREMUA NEZAUPANJE (CIVC) KDOR SE PODA V PRAKSO BREZ TEORIJE JE KOT KRMAR. KI SE JE VKRCALNA LADJO BREZ KRMILA IN KOMPASA IN ZATO NIKOLI NI GOTO V? KAM PLO VE. (L. da Vinci) stran 7 C 'N upoko jenci živahno Sekcija upokojencev v Novem mestu deluje kar živahno. Na zadnjem sestanku, ko je bila osrednja tema organizacija izleta, so prisotni razpravljali tudi o prihodnjih akcijah. Ker se večina njih sreča le na izletu, ob 8. marcu ter na novoletni prireditvi, je skrb organizacijskega odbora, da bi bila ta srečanja zares polna in lepa, povsem razumljiva. Tako so predlagali, da bi letošnji novoletni praznik popestrili z zabavnimi igrami, srečolovom in podobnim. Izlet, ki je pred nami, bo upokojence iz Novega mesta popeljal na morje. Tudi upokojenci Delte—P-tuj so letos obiskali našo obalo. Odbor je tudi sprožil pobudo za obisk tistih njihovih prijateljev in sodelavcev, ki so po domovih ali pa so zaradi bolezni priklenjeni na dom oziroma na posteljo. Nekaj obiskov v Novem mestu je bilo že uresničenih, prav tako pa so štirje člani sekcije obiskali svoje nekdanje sodelavce v domu ostarelih v Sevnici. K sodelovanju so upokojenci povabili tudi mladino, ki ima v programu komisije za socialno delo že predvideno tesnejšo povezavo z upokojenci. Sekcija je aktivna, saj so člani v odboru zares zavzeti za svoje delo. v.________________/ iz dela planinske sekcije Planinska sekcija Labod v Novem mestu je v letu 1983 organizirala že 6 izletov: 27. aprila na Kum z 10 udeleženci, 21. maja na Golico z 39 udeleženci, 4. junija na Gorjance z 10 udeleženci, 6. avgusta izTrente v Bohinj z 12 udeleženci, 4. septembra na Mirno goro s 3 Spomin na izlet v Trento in Bohinj. udeleženci, 10. septembra na Vršič in vTamars3 udeleženci. V tem času smo imeli planiranih deset izletov, vendar nismo organizirali vseh. Pri organizaciji izletov moramo upoštevati delovne sobote, marsikdaj pa nam jo zagode tudi vreme, zato nismo izpeljali vseh planinskih načrtov. Letos smo v naše vrste pritegnili nekaj novih članov. Želimo, da bi bilo to število še večje in da bi se nam pridružili sodelavci iz drugih tozdov. Pobudo za to smo že večkrat dali, vendar ni bilo odziva nanjo. Tudi na ta način bi se še bolj spoznali, zato še vedno upamo na sodelovanje. Naši izleti niso naporni, saj v spomladanskem času „nabi-ram o kondicijo” na izletih po nižje ležečih gorah. Važno je, da se začnemo dovolj zgodaj in redno pripravljati za kasnejše izlete. Letos sem bila s planinsko sekcijo KRKA na Triglavu in nisem imela nobenih težav. Iz Komne sem v dolino po dveh dneh hoje tekla z dvema nahrbtnikoma. V planinah spoznamo, kaj je tovarištvo. Človek premaga marsikatero težavo lažje kot v dolini. Lepote gora te vedno znova vabijo, da hodiš v planine in pozabiš na skrbi in težave. Letos imamo predvidena vsaj še dva izleta (odvisno od vremena in od potreb po delovnih sobotah), pridružite se nam! MARICA PRAZNIK labod da dan ne bo zaman Velikokrat slišimo, da imamo še precej rezerv v organizaciji dela in v izkoristku delovnega časa. To dvoje je med seboj neločljivo povezano, saj prav slaba organizacija dela povzroča slabši izkoristek delovnega časa. Toda ta organizacija delaje mišljena kot nekaj, kar je iznad nas samih, kot nekaj velikega, kompleksnega, ki se posameznika niti ne zadeva. To je stvar organizatorjev, direktorjev in podobno... Vsak izmed nas si je dolžan organizirati svoje delo tako, da bo kar najbolj uspešen, da bo njegov delovni čas dobro izkoriščen. Delno za to skrbe bolj ali manj uspešno vodje organizacijskih enot, še vedno pa je dolžnost posameznika, da išče še nove možnosti. Tako je vpr-oizvodnji za strojem, tako pri čiščenju in urejanju prostorov, tako je v pisarnah. Pretehtati moramo svoj delovni dan, obveznosti, cilje, ki jih moramo ali želimo doseči, pripravimo si načrt dela. Seveda ne gre, da ne bi pri tem sodelovali v svoji skupini. Le z resnim in pretehtanim pristopom k delu, bomo dosegli zbrano in dobro delo. V del organizacije sodi tudi to, da si znamo ustvariti pravilne pogoje dela. Če je naše delo tiho, sodelavec pa ima na primer prav ta dan recimo nekaj službenih pogovorov, obiskov in podobno, se bomo prilagodili in skušali postoriti stvari, ki jih v takih razmerah lahko. Vsekakor pa ne bomo z delom, ki zahteva zbranost, silili v „gužvo”, da bi morda tako demonstrirali svojo zaposlenost, krati pa tvegali napake, nepopolnosti... Tudi odlašanje nalogjeznak slabega dela. In končno: ..vrinjene naloge”, sestanki in podobno. Pravočasno moramo biti obveščeni o vsem, da si znamo rezervirati čas in porazdeliti svoje delo tako, da ne bo trpelo zaradi nepredvidenega. Sestanek ne ■ more dati pravih rezultatov, na njem ne moremo ustvarjalno sodelovati, hkrati pa pretrgamo svoje delo, ki smo si ga že prej načrtovali. Skratka: tudi organizacija lastnega dela posameznika ni majhnega pomena. Analizirati moramo svoje delo, dosežke, izkoriščenost delovnega časa in načrtovati ter organizirati svoj delovni mesec, teden in dan tako, da bo kar najuspešnejši. le kje je tista ana? Kje je le tista Ana? Tajnica včasih tudi tipkarica, če je potrebno, dobra kuharica in vedno nekomu ljubica? Kje je le zdaj tista Ana? Kdo ji vedri vreme, kakšne le zdaj postavlja teoreme? Kje je le zdaj tista Ana? Je še vedno nekomu tajnica. tipkarica, dobra kuharica, strastna ljubica, je morda še vedno prava dama ali pa celo že — pravnica... STEVO DUŠENOVIČ LOVSKA „Prejšnje leto sem z enim strelom zadel jelena v nogo in uho, " se je pričel hvaliti mlad lovec. „To je nemogoče, "mu je odvrnil njegov prijatelj. ..Zakaj ne! Ko sem sprožil, se je jelen z nogo praskal za ušesom!"