Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 14. novembra 2019 - Leto XXIX, št. 46 stran 2 »NE DOJDE, KA SE RODIŠ ZA SLOVENCA, ZA TAU SE MORAŠ TRÜDITI …« Martinovo lüstvo v Rožnom dauli stran 3 »V velko čest mi je, ...« stran 4 Mali ga je nej spozno stran 8 2 Ustanovna seja DSS z dobro novicov »NE DOJDE, KA SE RODIŠ ZA SLOVENCA, ZA TAU SE MORAŠ TRÜDITI …« Na letošnji občinski pa narodnostni volitvaj 13. oktobra smo Slovenci tö izvolili svojo listo, stero je postavila kak civilna organizacija Slovenska zveza. Na slovenski listi je mandat dobilo 15 članov, steri so svoja poverilna pisma izvoljenim članom pa povedala, ka je ena od najbole važni nalog Državne slovenske samouprave, naj gorostane slovenski gezik pa z njim vred slovenska zavest v Porabji. DSS pri tom dosta leko napravi, vej pa ona gordrži obad- Labritz (Gornji Senik), Eva Lazar (Gornji Senik), Laci Nemeš (Sakalovci), Martin Ropoš (Gornji Senik), Elizabeta Emberšič Škaper (Sombotel), Laci Soós (Števanovci), Pišti Trajbar (Verica-Ritkarovci), Ildiko Dončec Treiber (Dolnji Senik). Po svetešnji prisegi, ka do zvesto delali za interese svoje skupnosti, se je nadaljevala seja za zaprejtimi vrati, gde so člani DSS vöodebrali nauvoga predsednika organizacije, podpredsedniObčni zbor je pozdravila generalka konzulka Metka Lajnšček ka pa ustvaurili tri komisije. Pred(megbízólevél) 28. oktobra prejk- vej dvojezični šauli. Ponidila je sednik DSS je grato Karel Holec, vzeli v Budimpešti, 5. novembra pomauč Slovenije pri tom ranč podpredsednik pa dozdajšnji so pa meli v Slovenskom daumi v tak kak pri gospodarskom razvo- predsednik Martin Ropoš. Člani Varaši ustanovni djilejš občnoga ji Porabja. DSS do delali v trej komisijaj, zbora Državne slovenske samo- Potejm je rejč prejkvzejo najsta- šolsko komisijo, stera de mejla uprave. rejši član DSS Laci Kovač pa 5 članov, de vodila Eva Lazar, Po vogrski pa slovenski himni je tapravo, ka po informacijaj Dr- komisijo za kulturo Iluška Barčlane občnoga zbora pozdravila žavne volilne komisije je bilau v takovič, na čeli finančno-kontslovenska zagovornica Erika narodnostnom volilnom registri rolne komisije de stala Andrea Köleš Kiss, stera je vözdignila, registriranih 859 Slovencov, od Kovács. ka je pri takšni mali narodnosti, njih je 654 šlau volit, veljavni glas Dobra novica je prišla po ustanovnom djilejši. Na tiskovni konferenci sta slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss pa prejšnji predsednik, zdaj podpredsednik DSS Martin Ropoš, tapravla, ka je vogrska vlada (kormány) potrdila Razvojni program Slovenskoga Porabja, steroga je DSS dala pripraviti pred ednim letom. Tau pomejni, ka v naslednji štiri lejtaj Porabje dobi od vogrske vlade 898,5 milijona forintov (raztalano na štiri leta) za razvoj gospoPo djilejši je bila tiskovna konferenca o Razvojnom programi Porabja; slovenska darstva, infrastrukture, podjetij, zagovornica Erika Köleš Kiss je tapravla, ka je vlada namenila za našo krajino obrtništva, gazdij itt. Kak smo od Erike Köleš Kiss zvedli, delo skurok 900 milijaunov forintov de se začnilo že v drugom tali kak smo Slovenci na Vogrskom, je doladalo 607 volivcov. novembra, vogrsko finančno mitrno pomembno, naj znamo Na listi Slovenske zveze so 5-letni nistrstvo vküper s predstavniki vküper delati. Biti član vodilnoga mandat dobili: Iluška Bartako- DSS vküppostavi, pod kakšnimi organa slovenske organizacije, je vič (Monošter-Slovenska ves), pogoji (feltételek) pa za ka leko odgovorno delo, stero od vsakšo- Irena Libritz Fasching (Saka- stoj prosi finančno pomauč. Stega prosi zavzetost pa vzdržljivost. lovci), Tomaž Grebenar (Gornji re do prioritete, se trbej odlaučiti, Pri tom deli njim je ponidila svojo Senik), Karel Holec (Andovci), vej pa tej pejnezge nedo dojšli na pomauč. Peter Kondor (Budimpešta), And- vse tisto, ka se je v program notGeneralna konzulka v Varaši rea Kovács (Monošter), Laci napisalo. Izvajanje programa de Metka Lajnšček je gratulejrala Kovač (Števanovci), Gabriella se začnilo februara 2020. Nauvi predsednik Karči Holec je pravo, ka ma je v čast, ka so ga izvolili, dapa vej, ka je tau odgovornost tö. Član Državne slovenske samouprave je že 25 lejt, vse od začetka. »Te smo meli samo tak na prvo mesto postavo. Kak je pravo, »tau se vsakša generacija mora navčiti, tau ne erbaš. Ne dojde, ka se ti rodiš za Slovenca, za tau se moraš trüditi pa dosta delati, ka aj Slovenec Stari in nauvi predsednik Martin Ropoš pa Karči Holec sta si podala rokau eno pisarno, zdaj mamo dvej šauli, slovenski radio, Küharjevo spominsko hišo, zdaj pa ešče vcüj pride Razvojni program Porabja.« Te program se ma vidi za trno pomembnoga (fontos), vej pa živeti pri meji je pomenilo živeti Baugi za hrbtom. »Tau je prva konkretna pomauč, stera Besedilo svetešnje prisege pride direktno do Porabskih Slovencov, pa nej samo do podjetnikov, liki do prausnih lidi, steri majo kakšne ideje, kaj ščejo napraviti ali doma ali na gazdiji ... Trno je važno, kak ponücamo te pejneze. Ka je tašo nej bilau, pa več ranč nede, ka bi telko pejnez v Porabje prišlo.« Nauvi predsednik je kulturo, jezik pa identiteto ranč Porabje, 14. novembra 2019 baudeš, moraš kulturo poznati, moraš se jezik navčiti. Od toga je meni ešče bole pomemnbna identiteta, naj mladi čütijo, ka so Slovenci … vej pa leko se slovenski jezik kak tihinski jezik navči stokoli, dapa od toga se ešče nede počüto za Slovenca, za Porabskoga Slovenca.« Nauvi predsednik pravi, ka se identiteta pridobi v držini, zatok njina organizacija mora priti do držin. »Leko pride dosta pejnez v našo krajino, leko se razvija, samo če pozabimo naš jezik, našo kulturo, ostanemo narod, lidgé, živeči pri Rabi, dapa nej več Porabski Slovenci,« je svoje misli pravo Karči Holec. Gvüšen je, ka se rezultati samo tak dosegnejo, če do vse organizacije, vse samouprave pa vsi funkcionarji vküper delali. »Moramo pozabiti tau, ka vsakši samo o svojoj vesi premišlava, svoje programe dela ... Nas je malo, vküper moramo rejšiti naše probleme. Če de tak, ka de vsakši samo po svojoj pauti ojdo, te težko bau.« Vodstvi in članom Državne slovenske samouprave želejmo uspešno delo. Marijana Sukič Foto: M. Sukič in Silva Eöry 3 Martinovo lüstvo v Rožnom dauli 11. novembra smo svetili den ljanskoj Biotehniškoj fakulteti. brž zbrali peneze za nauve, svetoga Martina, ednoga naj- »Tau se vej, ka je bila cerkev če rejsan je žmetno srmastvo bole prilüblenoga patronuša te eške nej sploj gotova. So pa bilau. Vse zvone, orgole pa žev Evropi. Kak vejmo, se je té vsi domanji lidgé pomagali, lezne tale pa je v drügoj svetovsvetnik naraudo v rimskoj Sa- na priliko so darüvali lejs tö. noj bojni vkrajvzela nemška varii (gnešnjom Somboteli), Zvün toga so dosta molili, aj se sodačija tö. Pá je moglo domanjo lüstvo šparati. Gnes mamo zatok je patronuš v törmi dva zvona, šteriva sta naše sombotelstariva eške samo dvej leti.« ske püšpekije tö. Gda nutstaupimo v šmartinsko Dobro ga poznacerkev, oprvin na pamet vzememo po tom, ka mo veuki Martinov kejp za glavje pred dverami nim oltarom. »Tau je dar slogalijskoga varaša venskoga blajženoga püšpeka Amiens svoj köpeAntona Martina Slomška, nek talo z ednim šteri je našo cerkev eno leto kaudišom, šteri po zidanji blagoslovo,« je dale se ma je kisnej v pripovejdala gospa Zalika ino senjaj pokazo kak cujdala: »Namalo ga je bečki sam Jezoš Kristoš. molar Hans Klein ino že duga Sploj erične so lejta kaže na tau, ka je naš patnjegve gosi, štere ronuš sveti Martin.« so ga vöovadile, Če malo kaulipoglednemo v cerkgda se je v Toursi vi, vidimo, ka je vse bole nauvo. skriu, vej je pa nej »Freske na stenaj so zvekšoga sto püšpek biti. Originalno so törem cerkve zozidali leta 1606, za en delo celjskoga molara Ivana Kauli dneva svetoštauk pa so ga povekšali leta 1884 Gosara z leta 1896, kejpe za ga Martina zatok oltarom pa je namalo Tomaž eške itak radi spečémo té veuke vse lepau posreči.« domanje ftiče, eške raj pa košta- Napis nad glavnimi dverami Fontini. Mamo v cerkvi en par vamo tisto piti, štero prej djenau cerkve kaže na gorečo lübezen, starejši del tö, na priliko krona den toga patronuša z mošta vöro ino zavüpanje lüstva v pilnike s 17. stoletja,« nam je nauvo vino grata. V Sloveniji je Martin venak najbole zavolo tej dvej kulinarični dobraut tak prilübleni, gvüšno pa so ma kauli 80 cerkvá zavolo njegvi dühovni vrlin tö posvetili. Vesnice, v šteraj se zdigavajo té Bože iže, dostakrat nosijo ime »Šmartno«, ka pride s »Šent Martin«. V Občini Celje, deset kilomejterov od tretjoga najvekšoga slovenskoga varaša, najdemo vés Šmartno v Rožnoj dolini. Lüstvo má šegau gučati, ka je Folklorna skupina pleše štajerske plese ino je edna sekcija kulturno-umetniškoga njini dau zatok tak »raužen«, ka drüštva na kauliški bregaj sadne drejve lepau cvetéjo. svetoga Martina. V njem leko pokazala Zalika Črepinšek, šteNa srejdi vesnice, na ednom ma- preštémo »kronogram«, latinske ra dobro pozna domanjo cerkev. lom bregej stogi Martinova cer- litere, štere vödajo letnico zida- »Mamo bogato zgodovino, od cerkve pišejo že v 14. stoletji. kev, štero so leta 1856 zozidali z ve, tau je 1856. delom pa penezami vörnikov. »V »Zvoni v törmi lidam na zna- Faro pa so goriški nadpüšpek farskoj kroniki so dojspisali, nje davajo vse, ka je veselo ali Attems stvaurili eške samo leta ka so začnili cerkev zidati en žalostno, aj bau tau krstitke, 1760, svojoga plebanoša so den po Djaužefovim, 20. mar- zdavanje, ali sprévod,« nam je vörnicke dobili leta 1766. Od ciuša, na den svetoga Mar- prauti nébi pokazala naša vodič- tistoga mau so dühovnike potina, 11. novembra pa so že ka. »V kronikaj piše, ka je med kapali kauli cerkve, ništerne sveto mešo slüžili v njej,« nam prvov svetovnov bojnov zvone grobe eške zdaj najdemo.« je začnila pripovejdati Zalika odpelala avstrijska sodačija. Gnes so plebanoš v Šmartnom Črepinšek, docentka na ljub- Donk pa so vörnicke sledik Janko Ivančič. »Naša fara má 12 vesnic ali zaselkov, tü živé kauli 1300 vörnikov. Vörski žitek je lejpi, dosta lüstva pride k nedelskim mešam. Pri veronavuki mamo kauli stau decé, mlajši pa mladi tö radi odijo mladi bili - pred tresti pa več lejtami - smo 10-12 lejt že ojdli gorstapat na domanji oder, depa po cejloj Sloveniji pa po svejti tö. Ka se je pa te zgaudilo? Oženili smo se pa dobili mlajše. Zdaj pa, gda so mlajši šli po svoje, smo pá vküpprišli ino že sedem lejt plešemo kak folklora,« je o pripovejsti svoje skupine gučo predsednik pa cujdau: »Malo smo že starejši, depa mamo dva mlajšiva para tö. Morem pripoznati, ka je mlade trnok žmetno nagučati za takšo delo, donk se pa ne bogimo za boKejp o patronuši, svetom Martini, je cerkvi podaro daučnost. Mladiblajženi püšpek Slomšek na vidi, ka lepau k bogoslüžji,« so nam raztoma- delamo ino se zvün nastopov čili dühovnik, šteri so veseli, ka tö drüžimo.« domanja mladina v pevski zbor Folklora v Šmartnom má dva naranč tak odi. »Šmartinčarge rodniva gvanta, ednoga svetešsploj radi spejvajo, zatok od- njoga pa ednoga vsakdanešnjoijo k cerkvenomi zbori ranč ga. »Tau je štajerska noša, vej tak. Tam se spejva že 35 lejt, pa plešemo plese s štajerskoga pa če rejsan starejši pomalek konca. Radi nutpokažemo pletádéjo, donk prihajajo mladi. se z Ravn pri Šoštanji tö, štere je Vsikdar mamo nauve člane.« vküppostavila naša umetnišKauli 11. novembra držijo v etoj ka vodja Milanka Kralj,« je štajerskoj vesnici duplanski sve- pripovejdo član folklore, šteroj tek. »Nedela svetoga Martina ne fali nastopov. »Gnes smo je glavna nedela v fari, na šte- meli dva nastopa, včera smo roj slüžimo svetešnjo mešo. Po tö plesali. Preminaučo nedelo tistim pa démo vö pred cerkev, smo bili na reviji. Pauzvali so vej je pa naša vés ranč tak po nas v Makedonijo tö, gde smo Martini imé dobila. Vküper predstavlali našo Občino Celje svetimo, vanej talamo vsefelé na festivali Slovenija na Ohridobraute pa tisto tekauče tö, di,« je od gaustoga programa štero prej na té dén nauvo vino skupine gučo Mitja Dimec. grata.« V vesnici Šmartno v Rožnoj doSlatka krapla vsikdar korajžo lini živéjo dobri pa veseli lidgé, napravi med domanjimi, šteri vej pa kak pravijo, majo v svojoj majo svojo kulturno-umetniško krajini vse: plamine (brejg Šentdrüštvo. »Pet sekcij delüje pri jungert) pa maurdje tö (Šmarnas: gledališka skupina, moš- tinsko jezero). Gvüšno pa jim ki pevski zbor, ljudske pevke, pri dobroj vauli dosta pomaga podje ‚šrangeri’ ino folklorna patronuš sveti Martin, šteri je skupina,« nam je začno tomači- letos novembra pá nauvo vino z ti predsednik KUD Šmartno Mi- mošta napravo. tja Dimec, šteri se rad v narodni -dmgvant naravna. »Gda smo eške Porabje, 14. novembra 2019 4 Dušan Utroša - poveljnik gasilskoga regijskoga sveta za Pomurje PREKMURJE Prekmurska gibanica za Luko Dončića Leon in Damir Pintarič pa Luka Dončić s prekmursko gibanico v roki V Prekmurji je dosta dobrih krčem. Med najbole eričnimi je bakovska Gostilna Rajh, stera ma že dugoletno tradicijo. Zadnje lejta ne küjajo samo doma, liki člani té krčmarske držine tü in tam radi dejo po sveti in notpokažejo, kak se pripravla prekmursko gesti. In tak sta pred dnevi Leon in Damir Pintarič odvandrivala s fligarom v Meriko. V varaši Cleveland, kama se je pred stau in ške več lejti odselilo dosta Slovencov, sta küjala za VIP goste na košarkarski tekmi med domanjim klubom Cleveland Cavaliers in ekipo Dallas Mavericks, za stero špila tüdi v tom cajti najvekša slovenska športna zvezda Luka Dončić. Ekipa toga mladoga košarkara, steri zdaj že drügo leto špila v NBA, najboukši ligi na sveti, je gvinila z rezultatom 131:111. Ljubljančan je biu najboukši igralec na toj tekmi in je dosegno že svoj enajsti trojni dvojček. Pauleg toga, ka je dau 29 točk, je ške 15-krat asistero svojim sooigralcom, meu pa je tüdi 14 skokov. Luki Dončići pa se je nej smejalo samo na tekmi, liki tüdi po njoj, gda se je leko posladko s prekmursko gibanico, stero sta spekla Leon in Damir Pintarič, steriva sta gostom pripravila ške drügo gesti, tüdi takšo, pri sterom sta ponücala prekmurski tikvin oli. Silva Eöry »V velko čest mi je, ka mi lidge zavüpajo« Dušan Utroša je poveljnik ga- veljnik v našom domanjom seli, ka sta tüdi njiva že oba sodak. Vmes sam zgotovo sosilskoga regijskoga sveta za drüštvi, sledkar pa za celo gasilca. Starejši je že zgotovo dačke šaule, na višji prometni Pomurje. On je tisti človek, ste- občino. Leta 2009 so me prvo tečaj za pripravnika, ovak šauli pa ške študij ob deli. Eno pa sta zdaj oba v mladinski leto sam biu tüdi v Zagrebi na ri komandera 23 gezero desetinaj v Črenšovcaj. Ka sodački akademiji. Vmes sam gasilcom, steri delüvlejo de naprej, mo ške vidli. Sta- biu tüdi na tihinskon, med v 237 gasilski drüštvaj, rejši se na soboški ekonom- drügim tüdi v misiji na Kosotak na levom kak praski šauli vči za logističnoga vom, kama se pa dojspravlam. vom tali reke Mure: »Gatehnika, mlajši, steri je ške Zadnje cajte sam delo v sobošsilska drüštva mamo v v osnovni šauli, pa tak bro- ki kasarni, ge sam biu pomočvsej 27 občinaj v regiji. Če pride do nesreče, leko pomaga štiri gezero petsto gasilcov. Telko je takših, steri so pripravleni, ka včasi dejo pomagat, če se zgodi kakšna nevola. Tau je te, gda gori ogenj, pa tüdi ob naravnih in drügih nesrečaj.« Za Dušan Utroša je gasilec od malih naug slovenske gasilce je leto 2019 tüdi praznično leto, vej paut izvolili za regijskoga pa slavijo 150 let organizera- gasilskoga poveljnika. Zdaj noga gasilstva. Nej dugo toga mi teče že tretji mandat. V Držina Dušana Utroše nazaj so meli v Metliki velko velko čest mi je, ka mi lidge slavje, na sterom je bilou tüdi zavüpajo, vej pa znamo ka dosta pomurskih gasilcov: je gnesden nej tak na leko di, ka de šau v zdravstveno nik poveljnika. Leko povem, »Takša velka slavja priprav- z lüstvom delati. Sam tüdi šaulo. Mo vidli, ka de cajt ka delam tau, ka me veseli in lamo samo na vsakši deset član poveljstva Gasilske zve- prineso. Vüpam samo, ka ta tau ka mam rad.« let. V Belo krajino smo prišli ze Slovenije, v Črenšovcaj pa vöodabrala tisto, ka radiva Čiglij ma dosta dela tak v slüžbi z vsej slovenskih regij. Po- sam zdaj predsednik gasil- delata, pa ka rejsan te slüž- kak pri gasilcaj, je Dušan Utropodneva je bila slavnostna ša v domanji občini tüdi tau akademija, na steroj smo občinske kotrige. V Črenšovcaj se spaumnili tüdi na 70 let majo od lani nauvo županjo, delovanja Gasilske zveze Vero Markoja. »Pred petimi Slovenije, zadvečarek pa leti sam se začno spravsmo meli parado, v steroj je lati z občinsko politiko. Ge sodelovalo več kak štiri gezekak sodak nemrem biti član ro gasilcov iz cejle Slovenije. kakšne politične partije, smo Meu sam tau čest, ka sam pa v občini ustanovili neodvodo ešalon 270 gasilcov in visno listo Glas ljudstva, s stegasilk iz naše regije.« re sva te dva prišla v občinski Sogovornik je gorraso v svet. Preminauče leto je naša Črenšovcaj, pouleg gasilskolista dobila že tri mandate, ga doma, zatau ne čüdi, ka pouleg toga pa je tüdi zdajšV čest njemi je bilou, ka je na paradi v Metliki vodo ešalon pomurskih gasilcov je že kak mladi pojeb pokazo nja županja kandiderala volau, ka staupi med gasilce: na naši listi. Meu sam tau »Tüdi oba dejdeka, Viktor in skoga drüštva, čiglij je isti- bo tüdi dobita.« čest, ka sam vodo njeno volilFranc, sta bila gasilca. Kak na, ka zdaj že neka let živem Kak gasilec ma Dušan Utroša no kampanjo. V glavnom se čondraš sam rad gledo, ka v sausedni vesnici, v Žižkaj, dostakrat oblečeno uniformo, tamantramo, ka bi v občini tak pa je tüdi te, gda dela, šli naprej, te do pa lidgé na vse so gasilci delali, pa sam kama sam se priženo.« že te brodo, kak bi bilou fajn, Z ženo Lidijo sta vküper že 22 samo ka je te nej v gasilski, liki volitvaj pa odlaučali, če so če bi biu ges poveljnik. Sled- let, poznata pa se že od malih v sodački uniformi. »Gda sam zadovoljni z našim delom kar so se mi té želje tüdi spu- naug, iz osnovne šaule. »Sled- zgotovo Biotehniško šaulo v ali nej,« je na konci ške cujdau nile. Prvo sam biu gasilec, kar sva se pa srečala in se Rakičani, sam šau za sodaka. Dušan Utroša. po tistom mentor mladine, zalübila. Mava dva sina, Po tistom ka sam dojzristo, je (Kejp na 1. strani: Poklicni tau sva celau z ženo vküper Viktor je star 17 let, Filip de moja želja bila, ka ostanem sodak je od leta 1997) delala s tremi desetinami, jih meu zdaj 14. Nikdar sam pri sodakaj. Tau mi je 1997. Silva Eöry po tistom sam grato podpo- jiva nej silo, ka aj deta po leta tüdi gratalo, tak ka sam Kejpi: Silva Eöry in osebni veljnik, te pa ške prva po- moji pauti, vseeno pa sam ve- te daubo delo kak poklicni arhiv Dušana Utroše Porabje, 14. novembra 2019 5 Po slovensko po madžarskem parlamentu Na pobudo Kabineta zagovornice Slovencev v parlamentu Madžarske in same zagovornice Erike Köleš Kiss je Direktorat za kulturne zadeve Urada madžarskega parlamenta izdal publikacije o sami stavbi parlamenta, o razstavi ter o delovanju le-tega tudi v slovenskem jeziku. Same publikacije omogočajo obiskovalcem (Slovencem iz Porabja in tudi turistom iz Slovenije), da spoz- dr. Mária Kiss (1930-2019) V 89. letu starosti je umrla upokojena direktorica Arhiva Železne županije dr. Mária Kiss. Med arhivarji na Madžarskem je bila edina, ki je bila v svojem življenju direknajo madžarski parlament v torica treh arhivov: v Győru, Veszprému in Szombathelyu. svojem maternem jeziku. Od leta 1991 je skoraj 20 let delovala kot strokovna vodja škofijskega arhiva v Szombathelyu. V slednjih dveh arhivih se hranijo dokumenti tudi za Porabje in Prekmurje. 6. novembra je na monoštrski občini v dvorani Roberta Leeba Mária Kiss je vedno z veseljem potekala duga konferenca o strategiji MURABA EGTC, ki so se je pomagala raziskovalcem teh udeležili ustanovitelji teritorialnega združenja. dveh pokrajin. Rada je imela Usklajevali so o prioritetah sodelovanja Slovence, Slovenijo in slovenski jezik. Redno je spremljala Slovenske utrinke na televiziji, s slovarjem je »prebirala« časopis Porabje. Bila je častna članica Slovenskega kulturnega društva Avgust Pavel v Szombathelyu. V mlajših letih je obiskovala naše programe in je potovala z nami v Slovenijo. Njena želja je bila, da ji k pogrebu prinesemo belo vrtnico iz kreppapirja in naj se sliši vsaj ena slovenska beseda pri obredu. 6. novembra 2019 smo to njeno željo izpolnili, ko so jo pokopali v salezijanski cerkvi v Szombathelyu. Nesli smo ji – ob živih – tudi belo vrtnico iz kreppapirja. Pred pogrebom smo skupaj s člani dominikanskega društva molili rožni venec. Enega od očenašev smo člani slovenskega društva zmolili v porabščini. Slovenci ji bomo vedno ostali hvaležni in jo bomo ohranili v lepem spominu. Naj počiva v miru! Marija Kozar Tudi v Sakalovcih so ustanovili slovensko samoupravo Na občinskih in narodnostnih volitvah so slovenski volivci v Sakalovcih izvoli tri člane slovenske samouprave. Ustanovna seja je potekala 4. oktobra, na njej so za predsednico izbrali Lillo Bugán. Na sliki s članoma slovenske samouprave Lacijem Nemešem in Jožefom Illésem. LRH Namen tokratnega srečanja je bil, da bi ustanovni člani na podlagi prejšnjega srečanja, ki je potekalo 26. septembra, določili prioritete sodelovanja in jih uskladili. Dogovorili so se za naslednja področja sodelovanja: širitev sodelovanja na kulturnem in družbenem področju, razvoj osnovne, kvalitetne infrastrukture v interesu čistega okolja, okrepitev zaupanja med akterji poslovne sfere, prenos in delitev informacij v obmejnem prostoru in podpora programom za tretje življenjsko obdobje. porabje.hu ŽELEZNA ŽUPANIJA Hodniki brez rauž Drügo leto od 22. januara se spremeni zakon o požarni varnosti, potejn v blokaj na hodnikaj (po folašaj) nedo smele biti niše rauže, omari, še tak tö nej, če bi bili pri stejni. Železnožupanijska civilna zaščita je prejšnjo srejdo novinarsko konferenco držala pa tam so s tejmi nauvimi predpisi seznanili novinare. Ranč dobroga reda, zato ka v Somboteli na ulici Rohonci je v ednom bloki na hodniki ranč tistoga ipa goro koš za smetke. Nikoma se nikanej zgaudilo, dapa cejli blok je v dinej stau. Tau se je tö zato zgaudilo, ka nekak je nej pazo pa cigareto je nej v pepelnik tapoklačo, liki go je v koš lüčo. Tašoga reda, če kaj gori, so za volo štresa pa zavolo velkoga dina na hodniki rauže pa omare vsakšoma na pauti, kak lidam, steri vö iz stanovanj škejo vujdti, tak gasilcom, steri pridejo na pomauč. Od 22. januarja leta 2020 v blokaj vsi gasilni aparati morajo funkcionirati, pa od tauga tam živeči papir morajo meti, ka so je strokovnjaki prejkpoglednili. Ranč tak vala tau za stroje, steri skrbijo za prezračitev, vsakšo štrto leto je morajo servizirati. Dotejga mau je tak bilau, ka v podstrešni stanovanjaj pa stanovanjaj na štukaj (nadstropje) nej slobaudno bilau meti bombo za plin (gázpalack). Zdaj tau vala za cejlo zidino, še za klejt tö. V več mejstaj (sploj v velki varašaj) hodnike dola majo zaprejte z rešetkastimi dveri pa k tej dveram vsakši, sto tam žive, klüč ma. Tau se zdaj tö spremeni, več taši dver ne smej biti, zavolo tauga, ka če je ogenj, te se lüstvo prestraši pa v velkoj sili v stanovanji pozabi klüč. Takše rešetke gasilce tö ovirajo, ka bi prišli do požara. Karči Holec Porabje, 14. novembra 2019 6 OD SLOVENIJE... Deset let je minilo od podpisa arbitražnega sporazuma 4. novembra 2009 sta Borut Pahor in Jadranka Kosor v Stockholmu podpisala arbitražni sporazum, s katerim sta se Slovenija in Hrvaška dogovorili za ustanovitev petčlanskega arbitražnega sodišča, ki bo dokončno in zavezujoče razsodilo o meji med državama. Hrvaška je po prisluškovalni aferi ocenila, da je proces nepovratno kompromitiran in je iz njega enostransko izstopila leta 2015. Pri tem je vztrajala tudi po odločitvi arbitražnega sodišča, da slovenske kršitve postopka z nedovoljenimi pogovori med slovensko agentko in arbitrom, Simono Drenik in Jernejem Sekolcem, niso bile tako hude, da ne bi moglo izdati končne razsodbe. Potem ko je konec junija 2017 sodišče razsodbo tudi izdalo, je Slovenija 30. decembra istega leta začela uresničevati arbitražno razsodbo, ki pa je Hrvaška ne priznava in se zavzema za nove dvostranske pogovore. V Mariboru uničili dve letalski bombi iz druge svetovne vojne Mariborčani so se po uspešnem uničenju dveh letalskih bomb iz druge svetovne vojne, ki so ju našli na dveh gradbiščih, lahko vrnili v običajno življenje. Potem ko so najprej onesposobili 250-kilogramsko bombo na gradbišču za mariborskim nakupovalnim središčem, jih je čez nekaj dni čakala 500-kilogramska bomba, ki so jo našli na gradbišču ob železniški progi v bližini glavne avtobusne postaje. Kot je povedal pirotehnik Sašo Turnšek, ki je bombo deaktiviral skupaj z Aljažem Lebanom, je bilo pri drugi bombi nekoliko bolj pestro, a se je na koncu z nekaj več truda in napora vendarle izteklo tako, kot so si zadali. Pri odstranjevanju obeh bomb je sodelovalo okoli 270 ljudi, med drugim gasilci, policisti, železničarji in predstavniki nekaterih občinskih služb. Velik zalogaj je bila tudi evakuacija stanovalcev, predvsem pri večji bombi, ko je moralo domove zapustiti okoli tisoč ljudi. Dr. Etelka Korpič Horvat IZ ČEPINEC NA SLOVENSKI PRAVNIŠKI VRH Ne vem, kaj je lahko v poklicni karieri pravnika večje napredovanje in uspeh kot izvolitev za ustavnega sodnika. Postati pravosodni minister ali ministrica je lahko kratkotrajna politična funkcija, ustavni sodniki pa imajo izjemno zahtevno strokovno delo tudi zaradi pričakovanja pobudnikov za ustavno presojo. Prav zato traja mandat devet let in ni ponovljiv. Etelka Korpič Horvat je ravnokar zaključila mandat ustavne sodnice, pred tem pa je bila redna profesorica na mariborski Pravni fakulteti, aktivna tudi na drugih področjih. Nekaj časa je vodila tudi programski svet Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije. Kar ni presenečenje, saj je prijateljevala z Vanekom Šiftarjem, profesorjem na mariborski Pravni fakulteti. In bila oziroma je še zdaj tesno povezana s Prekmurjem, Goričkim in rojstnim krajem Čepinci. Pa tudi z Ustanovo dr. Šiftarjevo fundacijo. Marjan Šiftar je prispevek v zborniku naslovil Etelka in »Šiftarjevina«. Nekaj njegovih misli v nadaljevanju zapisa. Etelka Korpič Horvat se je rodila v Čepincih na Goričkem. Gimnazijo je končala v Murski Soboti. Leta 1971 je diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je končala tudi magistrski študij in leta 1991uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Vpliv zaposlovanja doma in v tujini na degradacijo pomurske regije. Po diplomi se je zaposlila v ABC Pomurka (za tedanji čas sodobni in uspešni kmetijsko predelovalni družbi v Sloveniji in tudi Jugoslaviji) kjer je postala članica kolegija. Ta čas je opravila tudi pravniški državni izpit. Etelkina mama Marija je bila Porabska Slovenka. Od leta 1994 do nastopa funkcije ustavne sodnice je na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru predavala delovno pravo. Na fakulteti je bila tudi predstojnica inštituta za delovna razmerja in socialno varnost ter nosilka in predavateljica več predmetov magistrskega študija. Zavedam se, da sem naštel nekaj »suhoparnih podatkov«. Toda, če želim predstaviti nekatere njene aktivnosti, daleč od tega da vse in vsa področja, drugače pač ne gre. Ali kakor ugotavlja urednica zbornika Teorija in praksa, pravo in življenje – Liber ami- cum – Etelka Korpič Horvat, Darja Šenčur Peček: »Marsičesa pa iz uradne biografije ni mogoče razbrati. Predvsem tega, kakšna je bila njena pot do teh nava se že dolgo, že desetletja naju povezujejo življenjske in delovne, prijateljske in službene poti ter vezi. Sodelovala in prijateljevala sta že najina očeta, ki sta pogosto razpravljala o takratnih aktualnih vprašanjih razvoja sveta ob Muri ali o drobnih vsakodnevnih življenjskih zadevah. Predstavljala sta vez tudi med nama.« Marjan Šiftar je obudil spomine na študijska leta na ljubljanski Pravni fakulteti. Še zlasti sta bila povezana njuna očeta. Etelka Korpič Horvat je sodelovala tako z Vanekom ŠifEtelka Korpič Horvat, pravnica, ki je iz Čepinec prišla tarjem kot vrsto na slovenski pravniški vrh s tem, ko je postala ustavna let tudi z akadesodnica Republike Slovenije mikom Antonom uspehov, kakšen pečat je pustila Vratušo, kar Marjan Šiftar pov vsakem okolju, v katerem je sebej izpostavlja. Kajti skupaj so delovala in s kakšno energijo sodelovali tako pri nastajanju Ob življenjskem jubileju Etelke Korpič Horvat je pri Univerzitetni založbi Univerze Maribor izšel obsežen zbornik Teorija in praksa, pravo in življenje Liber amicorum Etelka Korpič Horvat. se je in se še loteva vseh izzivov. Vse to vemo le tisti, ki smo imeli srečo, da smo Etelko pobližje spoznali, smo (bili) njeni sodelavci in smo njeni prijatelji«. Marjan Šiftar v zborniku: »Poz- Vrta spominov in tovarištva kot Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije. Seveda pa tudi o številnih strokovnih vprašanjih, o katerih so imeli vrhunski strokovnjaki kaj povedati. Porabje, 14. novembra 2019 Etelka je bila govornica tudi na veličastni proslavi stoletnice Antona Vratuše v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. Z Etelko sva se spoznala dokaj pozno, še najbolj pa, ko je nekaj časa vodila Programski svet Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije. O njenem pravnem delu sva se pogovarjala še najmanj, kar ni presenetljivo ob dejstvu, da o pravu nisem imel in nimam v konkretnem pojma. Zato pa sva se več pogovarjala tako o naši ustanovi, o Vaneku Šiftarju, ki ga je izjemno spoštovala in cenila, in še zlasti o Goričkem, o obmejnih krajih, v katere je zaljubljena, in ki jim je želela razvojno pomagati kot predsednica turistične zadruge Žitek, Čepinci. Prepričan sem, da je imela ob tem v mislih očeta Kolomana, tudi predsednika Občine Petrovci – Šalovci s sedežem v Gornjih Petrovcih, in zveznega poslanca. V tistih povojnih letih si je prizadeval za razvoj Čepinec in Goričkega, po njegovi zaslugi so predvsem s prostovoljnim delom zgradili prvi Zadružni dom na Goričkem, ki je zdaj vaški dom in po katerega zaslugi sem, gorički kmečki pojbič prvič videl film, kar je bilo zame nekaj nepojemljivega in neoprijemljivega. Seveda smešno za srednjo in mlado generacijo, (pa naj se smeje, komur je drago) za nas, ki smo živeli na vasi, si svetili s petrolejkami, je bil ogled filma, še zdaj se spomnim naslova, (mehiška ljubezenska zgodba iz leta 1950 En dan življenja s prijetno glasbeno spremljavo), zame pravi čudež. Mogoče manj resno: takrat predsedniki občin niso imeli ne svojih ne službenih avtomobilov. Ko je gospod Koloman Korpič vžgal svoj moped, smo v Peskovcih vedeli, da se pelje predsednik po prašni cesti v Petrovce. Večkrat sva se z Etelko pogovarjala o navezanosti na Goričko. Tedaj mi je dala besedo, da me obišče v Peskovcih, ko se bo peljala v Čepince. »Ker ne živim stalno na domačiji staršev, ko vidiš s ceste, ko je na dvorišču parkiran avtomobil, se pripelji na obisk. Posedeli bomo na dvorišču in poklepetali.« Doslej ji to ni uspelo, morda ji bo zdaj, ko bo imela nekaj več, prepričan pa sem, da ne preveč časa. Tekst in foto: Ernest Ružič 7 Slovenske ljudske pripovejsti - nej samo za mlajše - 32. Od gda so mravle plantave Gnauk je bila edna sploj žmetna zima. Drejve so paukale zavolo mraza ino pod nogami je tak škrpitalo, kak liki bi ojdli po zdroblenoj glažojni. Siraute stvarine so mogle dosta trpeti. Za vesjauv je biu eden lejs, v šterom so flajsne mravle napravile eden veuki mravlinjek, ka aj bi v zimi na toplom bilé. Eden zranek je do toga mravlinjeka priplezdo gejš, cejli razmraženi pa slab. Gda je zagledno veuki mravlinjek, je brodo, ka majo mravle topeu dom ino se odlaučo, ka je prosi za strejo. Dugo je premišlavo, te pa je na raji pokloncko na dveri. »Što je gé?« se je od znautra zglaso drauven mravlin glas. »Ge sem gé, gejš,« je dau valas, »prosim vas, dobre mravle, vzemite me pod strejo. Vanej je takši mraz, ka morem mrejti, če me tazaženéte.« »Preveč veuki si za naš dom,« ma je pravla mravla, »zvün toga pa si cejli pikasti. Vse nas leko s svojimi iglami pomoriš. S toga nika nede.« »Lepau vas prosim, vzemite me pod strejo. Nemo vam nevolo delo. Lepau se stisnem v kaut pod peč pa ostanem čistak na méri.« »Sama ne smejm nika dopüstiti,« je dala valas vratarica. »Pitala mo drüge, če do s tejm zadovolne.« Po tej rečaj so se dveri mravlinjeka zaprle. Za en malo se je pá prikazala mravla vratarica ino naznanila gejši, ka ga spistijo. Što bi biu bole veseli od toga, kak liki gejš sam! Zadovolen je staupo v mravlinjek ino se stisno pod peč. Komaj pa so se dveri za njim zaprle, je že pá nekak na dveraj kloncko. »Što pa nas že pá ne njá na méri?« je pravla mravla. »Ge, lasica, vas lepau prosim streje. Vanej je mraz, ka mi paukajo čonte, ovak pa so mi eške pisauvge za petami.« »Žau, ne moremo te nutspistiti. Mamo že gejša.« »Lepau vas prosim, dobre mravle, vzemite me. Njuma nemo nevolo delala. Pod peč si ležem ino sploj mérna ostanem.« »Pitala mo drüge,« je pá dala valas mravla ino zaprla dveri. je nika nej pomagalo. Gda je nej sto sam vö z mravlinjeka titi, so ga primlile mravle pa lasica ino ga ličile vö na brejg pred mravlinjekom. »Vala Baugi, ka smo se rejšile Za en malo je prišla mravla z mravlinjeka ino pravla lasici, ka leko nutstaupi. Lasica je čütila, ka so gi pisauvge že blüzi, zatok je brž v mravlinjek skaučila ino si legla pod peč. Za en malo so pá klonckali na dveraj. Biu je škürec. »Gnes pa nas ne njajo na méri!« se je čemerila vratarica. »Što je že pá vanej?« »Ge, škürec, vas lepau prosim streje, sestre mravle. Grdi krt mi je podro dom ino nemam kama titi v tom graubom mrazi,« gi je pravo škürec. »Njuga ne moremo več spistiti, mamo že gejša pa lasico,« ma je čemerno valas dala mravla. »Smilujte se mi, vzemite me, sestre mravle. Mali sem ino nikoma nemo nevolo delo. Zvün toga vam leko malo igram tö.« Mravla pa se je nej njala. Dugo-dugo je proso škürec, te pa je donk na toplo prišo. Gda je nut v mravlinjek staupo, je skočo na stolico pri peči. Gda si je drvéne nogé malo segreu, je začno veselo igrati. Mravle so se čüdivale lejpoj igrauti, volau pa je dobila lasica tö. Brž je skaučila spod peči ino začnila plesati. Med plesom si je strüžila rép na gejši ino čemerno nagučala mravle, aj ga po svejti tazaženéjo. Gejši toga igličara!« je bila vesela lasica. »Zdaj me pa poslüšajte, mravle!« je dale gučala. »Smo na toplom, goslara tö mamo, šikalo bi se gostüvanje napraviti.« »Kak pa škéš v zimi gostüvanje napraviti? Vej pa komaj mamo strošek za vsikši den,« so se prauti postavlale mravle. »Nika se ne bojte, aj bau tau moja skrb! Napraviti škém gostüvanje za vas. Es čüjte! Gda sem si üšla včera večer iskat na grad edno küro za večerdjo, sem čüla vertinjo, kak je pravla lapici: ’Micka, ka sve si spekle gnes za zranjsko gostüvanje, spakivajve v špajz. Vej pa niške nede vödo za tau!’ Ge sem si pa brodila: ’Vam že pokažem, ali što vej za tau ali nej!’. Počakala sem, ka so na gradi dojvogasnili posvejte, te sem pa üšla poglednit v špajz, ka dobroga sta spekli. Tau pa je rejsan nika bilau! Eške gnes mi sline tečéjo! Vsefelé pokaraj, pečénje, kireče mesau, v kotej pa puna bečka najbaukšoga vina. Za večerdjo sem si vzela samo edno pečeno puro. Vse tau vam zdaj leko prinesém, če želejte. Leko dobim vse, vej je pa okno oprejto ino je Sultan pred ednim kednom zgino. Nalečite mi žakeu ino večer dém na grad!« Mravle so brž nalekle žakeu ino se radüvale gostüvanji. Večer je lasica z žaklom odišla na grad. S pazkov je skaučila skauz okno ino žakeu oprvim napunila s pokarajom. Te je skaučila skauz okno ino vse nesla v mravlinjek. Tau se je ponavlalo tačas, ka je vse vöznosila, ka je bilau v špajzi. Gda je od slejdnjim odišla, je eške brž zgrizla edno čonto pa go njala na okni. Mravle so se nej mogle zavolé čüdivati dobrautam ino so nej znale, gde aj začnejo gejst. Zmejs se pa je žalostno zglaso škürec: »Na mé si pa čistak pozabila. Cejli den že igram ino moja gutanja je kak liki edna vöposenjena goba. Zakoj si nej prinesla vino, o šterom si prva gučala?« »Mate kakše glaže?« je pitala lasica mravle. »Dém iskat eške vino, na šteroga sem v sili sploj pozabila.« Mravle so brž prinesle glaže, lasica pa je je v žakeu djala ino se odpravila na grad po vino. Gda se je povrnaula z vinom, so se začnili veseliti. Mravle so se tak nagejle pa napile, ka so se začnile z lasicov sükati po srteli. Lasica pa je preveč veuka bila za mravle pa en malo pažlava tö, zatok jim je vsikdar na nogé stapala. Tak so njine nogé vse krive gratale. Pa od tistoga mau so vse mravle malo plantave. Na domanjo rejč obrno: -dmIlustracija: -mkm- radiomonoster.hu Porabje, 14. novembra 2019 ... DO MADŽARSKE Péter Polt spet generalni državni tožilec Madžarski parlament je s 134 glasovi za in 27 glasovi proti ponovno izvolil za generalnega državnega tožilca Pétra Polta. Njegov mandat bo trajal devet let. Péter Polt je habilirani univerzitetni profesor, ekspert kazenskega prava, ki je že tretjič postal generalni državni tožilec. Prvič ga je za generalnega državnega tožilca predlagal predsednik države Árpád Göncz, takrat je funkcijo opravljal šest let, od leta 2000 do 2006. Prvi devetletni mandat je začel leta 2010, le-ta mu bo potekel letos decembra. Predsednik države János Áder je 18. oktobra seznanil predsednika parlamenta, da bo za generalnega državnega tožilca ponovno predlagal Pétra Polta. Vladne stranke so pozdravile njegovo odločitev, saj so prepričane, da je dobro opravljal svoje delo, saj je dokazal, da dosledno in strogo uveljavlja kazensko pravo, pokazatelji učinkovitosti madžarskega državnega tožilstva so med najboljšimi v Evropi. V mestu Győr bodo predčasne županske volitve Mesto Győr je bilo do zdaj najbolj znano po dveh stvareh, po tovarni Audi in po ženski rokometni ekipi. Od občinskih volitev (13. oktobra) se v zvezi s tem velikim mestom največ govori o njegovem dosedanjem županu Zsoltu Borkaiju, ki so ga volivci – kljub njegovemu seksualnemu škandalu – ponovno izvolili za župana. Njegova stranka FIDESZ je uvidela, da ji je naredil medvedjo uslugo, zato so mu predlagali, naj jo zapusti, kar je tudi naredil. Prejšnji teden po ustanovni seji skupščine mestne občine Győr se je odpovedal tudi županovanju, saj je izgubil verodostojnost. V mestu se bodo razpisale predčasne županske volitve, za katere naj bi vladna stranka FIDESZ izbirala med tremi kandidati. Prvi je predsednik županijske skupščine županije Győr-Moson-Sopron, drugi strankin kandidat je sedanji podžupan in predsednik pomladka (Fidelitász) v tej županiji, po nekaterih virih naj bi bila v igri tudi nekdanja rokometašica, vratarka madžarske reprezentance Katalin Pálinger. 8 Mali ga je nej spozno Montiska Irinka, po možej ši leko špilali. Svetec, v Števanovci žive, »Mi, ka smo vekši bili, mi smo dapa v Sakalovci je gorrasla, male mlajše mogli skrb meti, tam, kak je tisti par ramov pri nas je tak rejdko bilau, ka bilau v gauštja med dvöma bi se cejli den leko špilali, zato vasnicama. Od tistec je vse ka pri nas je sir trbelo nika daleč bilau, kak šaula pa cerkev tak bauta. Nej zaman, ka so sledkar v Števanovci paulek pri poštiji zidali, gde je vse paulek bilau, vej pa svoje kilomejtre so že v mladi lejtaj dolazopodli. - Irinka, kak si nazaj mislite na tista lejta, gda ste še doma bili pri materi, daleč kraj od vasi pa od lüstva? »Dobro je bilau, samo vse je daleč Montiska Irinka v mladi lejtaj bilau od tistec, če si prauto Števanovcom üšo ali delati. Gnauk so te po vodau prauto Sakalovcom. Ranč tak poslali, gnauk v bauto, gnauk je voda tü dalač bila pa nej bi- tau delaj, te tisto delaj, tak ka lau elektrike tö nej. Gda smo k meši šli, te smo prvin dva velka brga mogli zopodti, v zimi je bilau najbola težko, gda je velki snejg zapadno.« - Gda ste šli v Števanovce pa gda ste šli v Sakalovce? »V bauto, v šaulo, na pošto pa k meši smo v Števanovce odli, dapa v Sakalovce smo odli na kancalajo (urad, Mati s sestro Ildiko občino), zato ka ta smo se držali, tisti tau, gde rejdko smo bili fraj.« je naš ram stau pa grünt, je že - Iz tisti časov nejmate kejpov, gda ste mali bili, kak v Sakalovci bijo.« - Vas je doma kelko mlajšov tau? »Te so nej dosta kejpov delabilau? »Deset nas je bilau, šest sestre li, edni so doma pri materi pa štirge bratje, zdaj nas je že ostali, drügi, tisti par, ka sem ji mejla, so nikam taminauli.« samo sedem.« - Tau je dobro bilau, zato ka - Gda ste se oženili, te ste v tak ste tak na sama bili tam Števanovce prišli? v gauštja, etak ste se te mlaj- »Sprvoga sem pri Zavcini v arandi bila, sledkar, gda smo ram zozidali, te smo sé prišli.« - Tü pri poštiji je zato baukše bilau kak tam v gauštji, nej? »Sploj dobro je bilau, samo dosta sem odla še potistim nazaj k materi, pa tau pejški, zato ka ovak si nej mogo do njé. Sledkar smo se že leko s biciklinom tü pelali en tau, sledkar več pa nej, zato ka so traktordje vse vküpvdarili paut.« - Je eden stari kejp, gde se več lüstva vidi, ka je tam bilau? »Tau je doma pri materi bilau, ne vejm zaka, dapa tam je mladina foci (nogomet) špilala na ledini. Ranč te je prišla naša družina domau s Pešta, pa z Varaša pa smo tü tam vanej sejdli pa parpovejdali, vejn že kmica bila, gda smo domau šli.« - Sto je na tom kejpi z vašo materdjov? »Tau je moja sestra, Ildi, doma vanej pred ramom stojita z mamov.« - Gda ste se oženili pa ram gorazozidali, potistim so vaš mauž v Sirijo odišli? »Te je že ram stau, pa vsi tri mlajši so se narodili, gda je mauž v Sirijo odišo. On je tam delo, gde so v zemlau vrtali, tak so vodau pa sau iskali v Siriji. Prvo paut je paudrügo leto bejo vanej, juliuša leta 1974 je taodišo pa je drügo leto na božič domau prejšo. Mali mlajši so ga že sploj fejst domau čakali, mali Imi je paudrügo leto star bejo, gda je odišo pa tri, gda je domau prišo, tak ka očo ranč nej spozno. Dapa sledkar je že velko veseldje bilau, vsi trdjé so se na njega sipali.« - Barvo so gvüšno meli, zato ka je tam sploj fejst vrauče. »Tau bi nej prajla, ka bi tak fejst dolazgoro, bola je nevauni grato. Delati je dosta trbelo, djesti je pa nej bilau, tisto djesti, ka je v Siriji bilau, tisto je nej zanga bilau, tak ka vse so si sami mogli küjati. Fejst smo radi bili, gda je domau prišo, dapa osemdesetpetoga leta je znauva odišo, te pa v Algerijo.« - Gvüšno so dosta pripovejdali od tauga, kak je bilau tam, ka so vidli, kak so tam živeli, nej? »Dosta pa dosta, najbola od tauga, kak so tam žene bile, Veseli pajdaši. - V gledališki skupini še gnesden špilam, tak si dostakrat zmišlavam, ka bi tak mogla njati, zato ka sem že stara za tau. Pa če bi še tau nej dojšlo, te še v crkvenom zbori tö popejvam, dapa ka aj delam, Mauž Pišti je delo v Siriji pa v Ageriji tö rada tau delam, dočas ka mo zdravdje mejla pa ladala, mo odla.« - Več taši kejpov je, gde ste na prauški dolavzeti, gde vse ste odli? »V dosta mejstaj sem odla, gnauk sé, gnauk ta demo, na ednom kejpi, ka je pred nama, smo paulak Pešte, v Mariaremeti bili. Na drügom kejpi, gde smo dolavzeti, smo pa v Medjugorji bili. Dja ne vejm, kak je tau, dočas ka je človek delat odo, bola vse čas emo sé pa ta Na prauški v Međugorji odti, pa ranč tak zato ka so sploj daleč po vo- je vse tazgotovo doma, kak dau odle, z rokauv, s kosicov zdaj, gda je vsigdar doma. Čloso žele, moški so pa samo za- vek, gda je že v penziji, ranč tak vsigdar dé pa dela, pa itak povejdali njim.« - Gda so mauš domau prišli, nikdar ne pride do konca. Ne potistim ste vi v židanoj fab- vejm, kak je tau, vejn zato, ka riki delali, proti konca, še smo stari pa müdni gratali. pred penzijov ste pa začnili (Kejp na 1. strani: Velka drspejvati pri ljudski pevkaj, žina – gda so eške domau sledkar pa ste še začnili špi- odli v rojstno ižo.) Karči Holec lati v gledališki skupini v tam je niške nej smo nanjé pogledniti, zato ka na tau so tam njigvi moški fejst aklavi bili. Našim so se fejst smilile, Porabje, 14. novembra 2019 9 »Kak če bi v cejlom dühovniškom živlenji vküper bila« V cerkvi Marije Vnebovzete v Monoštri smo po dugšom poletnom počivanji v nedelo, 29. septembra, pa leko očistili svojo döjšo, smo leko vküper molili pa spejvali svete pesmi v svojoj slovenskoj maternoj rejči. Gvüšno nam je že fejs falila slovenska meša, ka smo v lejpom števili prišli vküper in tau zvöjn Slovencov več domanji vogrski vernikov tü. Med slovenskimi verniki je dosta tašni, steri vejn nikdar ne njajo vö slovensko mešo, kak povejmo Ana Pénzes iz Varaša. - Anuška, ka znamenüje zaté slovenska meša, si kaj ovak düšno? »Ja, mi Slovenci trno žmetno čakamo, aj se začne geseni znauva naša slovenska meša, tau v leti nemamo, ka té vseposedik malo počivanje mamo. Tašna lejpa meša je bila gnes, nas je dosta bilau, zvün nas je vogrski lüdi tü dosta bilau, puna cerkev je bila. Tak, ka smo rejsan zdaj v düši malo krepši gratali. Pa naš gospaud dekan Imre Bodorkós so tö pomagali mešüvati našomi slovenskomi gospaudi msgr. Franci Režonji. Lejpa predga je bila.« - Anuška, kak ceniš tau, kak so naš domanji gospaud, dekan Imre Bodorkós, vse nas vernike lepau pozdravili pa so obečali, gda leko, do furt z nami pa do se trüdili tadale včiti slovenski gezik? »Mi smo naprej pred cerkvijo čakali mešo pa gnauk samo vidimo, ka naš gospaud tö dejo. Lepau so se nam smedjali, mi smo pa radi bili, ka so zdaj nas tak prštimali, ka so k naši slovenski meši uni tö prišli. Ta je bila prva slovenska meša, ka so uni pri nas. Tau je edno velko delo gé, ka sto so prvin gospaud bili, so en parkrat tö prišli, depa nej s tašim veseldjom, kak so uni zdaj nas gora prijali. Tau je velko delo gé, gda dva dühovnika vküp prideta, eden slovenski, eden vogrski, kak bi njiva v cejlom dühovniškom živlejnji vküper bila, tak sta se sreča- meši, potistim smo pa poslüšali rovačko mešo, tam smo pa od nauvoga mešnika blagoslov dobili.« - Kak si bila zadovolna s prauškov? »Tau tö dobro, ka smo meli Anuška Pénzes je med tistimi vörniki v Monoštri, steri vsigdar ojdijo k slovenski meši la pred oltarom. Tau je tak veselo pa lejpo bilau, ka sta njiva tak vküper mešüvala, naš gospaud so tö prčiščavali.« - Pred mešov smo nika nauvo čüli. Naš varaški gospaud so vöoznanili, ka té ofer, ka pri slovenskoj meši vküp pride, de potejm furt dar slovenskomi mešniki. »Tau je vsikšomi bilau nauvo, ka so pravli gospaud Bodorkós, ka té ofer tadamo slovenskomi gospaudi. Uni svoj zadvečerek za nas aldüvajo pa od daleč pridejo, paut tö košta. Ge sam trno rada bila pa sam vpamet vzela, ka malo več bilau s papere penaz, liki prva.« - Kak daleč odijo k nam gospaud Režonja, smo si leko pogednili, gda so vodili našo prauško na sv. Juraj na Bregu na Rovačkom. »Velko veseldje je tau nam, ka uni tak daleč sé pridejo, več so nej mladi, vej so nam pa pravli, ka do za dvej leta zlato mešo meli. Nej málo delo gé. Pa tak veseli smo bili, ka smo ji leko s seov pelali na našo prauško. Uni so mešüvali pri slovenskoj goste z Rogašovec, ka po pravici prauška je té prava gé, če vsefele lidgé dejo pa té tam se srečajo, vküper molijo pa vküper svetijo. - Anuška ti si vörna ženska. »Ge samo Bogej se vüjpam. Nas so naši stariške na tau včili, ka v Boga trbej vörvati. Pa mi smo furt mogli k meši titi. Gda je komunizmuš biu, té nej slobaudno bilau titi, dapa mi smo té tö odli. Ge sam s toga dosta nevole mejla. Meni so pravli v kancalaji parta (partije), ali meša ali v kancalaji delati. Pa so meni moj oče tak pravli: „Ti boš odla k meši, krüj pa vodau mo furt meli”. Té, gda smo že tü v Varaši bili, se mi že sin naraudo, té eške tak malo lüdi odlo k meši, ka so se nej pokisili. Ge sam eške s kaulicami nut povito dejte pelala v cerkev, sam ga na stolico djala, ka té teuko mesta bilau. Nej se perbüdo, gesti daubo prva, na toplom je biu pa je tak ta spau.Tak, ka té teuko mesta bilau.« Gospauda Franc Režonja pa Imre Bodorkós vküper pri oltari pri slovenski meši Gospaud so nas pelali v Čakovec, gde smo zvün dvej cerkvi eške en veuki muzej tö leko spoznali. Vej pa prauška je nej samo za molitev, za pesmi pa za meše volo. Če gér odimo pa tašno geste, ka smo eške nej vidli, tisto dobro pogledniti, ka tau pá taši veuki spomin gé, ka na veke v nas ostane, tau niške ne more vkraj vzéti. Tau je tö dobro bilau, ka so nam gospaud pomagali bola razmeti rovačko rejč v muzeji pa po cerkvaj tö.« - Anuška, té tvoj sin na gnes že ma lejpo držino, stero ti preveč rada maš, najbole pa vnuke, steri so dosta pri tebi. »Ja, mlajši, tau je veseldje, mali mlajši velko veseldje, veuki mlajši pa veuka briga gé, tau so prvin naši stariške tak gučali. Moja vnukica je trinajset lejt sama bila, kak je spunila, té včasik dobila eno sestro pa enga maloga brata. Tak, té ge zdaj male vnuke mam. Ge tačas, ka mo mogla, ge mo njim Porabje, 14. novembra 2019 vse pomagala. Ge zatok pečem pa küjam, ka njim kaj nalečüjvam. Vsikši svoje kaštüle dobi, pa té ta neséjo. Gnes sam eške tak gé, ka sam zdrava, leko pa naglo kaj pride. Pa ge sam rada gé, če mam koga, koma leko dam. Dosta lüstva je, gde se mladi razpitajo pa te že stari stariške nika ne držijo z mlajši vküper. Tau nej lejpo delo gé. Zatok ka mlajši nika so nej krivi gé, če si stariške tak zvolijo, tau je njino delo gé, liki mlajši tau nika ne smejo čütiti.« - Pri tejm, ka se tak lepau porazmejte vsi pa ste radi vküper, gvüšno ti maš največ zaslug. »Tau je od njij pa od mene tö pijtanje. Tau človik mora nutrik videti, ka je za mlajše dobro. Mi zdaj, gda je prva vnukica, Panna konfirmacijo mejla, ka je una po materi evangeličanka pa mejla valeto (ballagas), cejla familija je baudvakrat v restavraciji vküper bila. Pa če drügiva vnüka mata kaj, je ranč tak. Tau je tak po pravom gé, če človik drügoga poštüje, té leko čaka, ka un tö poštenjé dobi pa lübezen.« Anuška, té ti moraš velko poštenjé pa lübezen dobijti od vsej tvoji. »Dobim tö pa brodim, ka tadale tö dobim. Steri se v tašo familijo narodi, gdé geste lübezen, tisti tau v cejlom živlenji tak pela. Nas je sedem bilau z materdjov pa očom vred. Pri nas je veuki sto furt pun biu, gda smo za sto sédli, pa tam niške se nej kuriu pa krejgo. Tam je furt eden drugoga pomago. Tau eden na drugoga ne mora prisiliti, tau mora samau od sebe, od srca pridti, če eden drugoga tak leko poštüvle pa lübi.« Klara Fodor sliki: Ferenc Sütő, Klara Fodor 10 Zgodbe vogerszkoga králesztva - 10. Dvakrat štirideset lejt je cvela anžuvinska lelija Za Andrašom III. je kraleska žlata žalüvala kak za »slejdnjov zlatov vejkov držine Árpáda«. Pojbinski mlajšov je rejsan nej bilau, za vogrski tronuš pa se je včasik zglasila deklinska rodbina s cejle Evrope. S pomočjauv pápe pa niš- grskom vökopali skoro polonje, od srebra pa dobro frtau. Karol je dau kovati zlate peneze z imenom »forint« pa srebrne »dénáre«, šteri so držali svojo vrejdnost. V njegvom cajti so najšli vnaugo soli v krajini Máramaros (na Erdeljskom), Vözmišleni portret Karola Roberta na stari 200 forintaj terni madžarski dühovnikov ino velikašov je končno Karol I. z roda Anžuvincov (Anjou) z Napolja pa Sicilije krau grato, šteroga Karol Robert tö zovémo. Nauvi krau je mogo oprvim z »malimi krali«, najbole z Máténom Csákom na zahodnom tali rosaga dojzračunati. Gda je vse barone dojoblado, je Karol pá največ grüntov v rosagi emo. Živo je na gradi pa v palači vu Visegrádi ino vpelo nauvi sistem kralüvanja, vseposedik je svoje lidi postavlo. Od Bele III. mau je nej bilau tak krepkoga krala, eške državne djilejše je nej vküpzazauvo. Karol je zvün svojoga kraleskoga tanača nikoga nej poslüšo. Politična mauč je pripelala do gospodarske konsolidacije. Kufer pa srebro so že prva dosta vökopali, Karol pa je opro rudnik zlata (aranybánya) v Körmöcbányi (na gnešnjom Slovačkom), šteri je grato center vogrskoga rudarstva. Od cejloga zlata v Evropi so na Vo- s šterim monopolom je krau trnok dosta zaslüžo. S tihinski rosagov so na Vogrsko zvekšoga luksuzno blago nutpelali, vö so pa odavali sau, vino, konje ino govedo. Vse so pelali s kaulami, v etom cajti so v vesnici Kocs (v županiji Komárom) gornajšli prve »kočüje«. S temi so se leko foringaši pelali 20-30 kilomejterov na den, eden dober gezdec pa je leko napravo več kak stau kilomejterov tö. Po vodaj so se pelali s čanaklinami z ednoga stebla. Ta stabilnost pa bogastvo sta bila potrejbniva za vinešnjo politiko Karola. Od srbskoga rosaga je prejkvzeu varaša Beograd pa Golubac na Donavi, bosanski ban ga je pripozno za prejdnjoga. Oprejto je držo paut na Jadransko maurdje na Rovačkom, tau se pa ma je nej prišikalo v romanarskoj Vlaškoj (Havasalföld). Zavolo varnosti se je Karol dosta padašivo s Polakami, pa jim je sodačko pomauč tö ponüdo. Za ženo je vzeu čér polskoga krala Vladislava I., od šteroga sin Kazimir III. (Veliki) je svoj tronuš obečo madžarskoma krali pa njegvim sinaum, če bi un nej emo mlajšov. Krau Karol je isko partnerstvo s češkim kralom Janošom Luksemburškim tö, prejdnji tej trej rosagov so leta 1335 za dva-tri kedne vküpseli v Visegrádi. (Ta srečanja so gorobnauvili leta 1991.) Najstarejši sin Karola Roberta je biu Lajoš I. (Veliki), v 40 lejtaj njegvoga kralüvanja komaj najdemo dvej-tri mérna lejta. Šestnajsetkrat je vdaro na tihinsko, vsikdar pa se je med svojimi sodakami bojüvo, vej je pa njegva pelda biu »viteški krau« sveti Ladislav. V njegvoj sodačiji smo oprvim najšli najemnike (zsoldosok), un pa je na Vogrskom prvič nüco štüke tö. Lajoš je največ dosegno na Balkani: držo je Bosnijo, oblado je srbske, romanarske ino bolgarske kranjine, depa nazaj je vzeu Dalmacijo tö - tak je njegvi rosag grato »gospodar na maurdji«. Dosta se je trüdo, ka bi - kak svojo pravično erbo - prejkvzeu Napoljsko kralestvo na djugi Italije tö, zavolo veuke daljine pa se ma je tau nej posrečilo. Polski krau Kazimir je rejsan brezi mlajšov mrau, zatok je njegvo krono včasik Lajoš daubo. Njegvo kralestvo je tak segnilo od Jadrana do Mazovije ino od Požonja do Lemberga. Tau pa je nej istina, ka so po madžarski šaulaj pred drügov svetovnov bojnov včili: vogrski rosag je nikdar nej cejlak do Baltskoga pa Črnoga maurdja segno, tak so grajnce kralestva nikdar nej »tri maurdja prala«. Donk je bila Vogrska eden najkrepši rosagov v Evropi. Na zahodnom tali kontinenta je morila küga, štera je v naše krajine nej prejkprišla. Do konca 14. stoletja se je numera evropskoga lüstva s 74 na 52 miljaunov zmenjšala, na Vogrskom pa je v tisti slejdnji stau lejtaj za en milijaun več lüdi gratalo. Če rejsan se je Lajoš dosta na tihinskom zdržavo, je biu med njegvim kralüvanjom réd ino mér v rosagi. Leta 1351 je vküppauzvo državni djilejš, na šterom je potrdo skoro vsa rendelüvanja »Zlate bule« z leta 1222. Od tistoga mau so bili nemešnjaki praktično eden stan (rend), šteri je svoje grünte nej smo odati ali podariti. Če je plemenita rodbina kulturo tö. V njegvom cajti je vöprišla tzv. »Képes Krónika«, štera je svojo imé po 147 čüdovitni farbasti miniaturaj dobila. Na tej drauvni kejpaj vidimo vsikšoga v gvanti s 14. stoletja, tak leko na pamet vzememo, ka so ništerni madžarski velikaši eške itak dugi »kaftan« nosili. Leta 1367 je v Pécsi svoje dveri oprla prva univerza (egyetem) na Vogrskom, de je pa samo en par desetletij delüvala. V La- Krau Lajoš I. Veliki je ranč tak dau kovati »zlate forinte« vömrla, so njeni grünti nazaj na krala prišli (ősiség). Nemešnjakom je eške itak nej trbölo porce plačüvati, mujs so pa mogli v sodačijo. Zakon z leta 1351 je dosta vse naprejspiso tlačanom (jobbágyok) tö. Za svojoga zemliškoga gospauda so mogli mujs plačüvati »devetino« (devéto desetino) svojoga pauva, depa kama koli so se leko spakivali. V tom cajti se je oprvin opravlalo šenki delo »tlaka« (robot), če pa je zemliški gospaud ednoga gaunara na svojoj zemlej zgrabo, ga je leko vmoriu tö (pallosjog). Po tom zakoni je lidam po varašaj, šteri so stenau meli, nej trbölo »devetino« plačüvati, takši mejst je bilau v rosagi 3035. Po tej varašaj so se majstri zdrüževali v céje, v šteraj je bilau največ sabaulski, kovački pa zidarski majstrov. Zvün toga je bilau v kralestvi dosta trgov (mezőváros) tö, kauli šteri so se nej stené zdigavale, liki njive ležale. Njino lüstvo je bilau paversko, slišalo je pod zemliškoga gospauda. Krau Lajoš je dosta aldüvo za Porabje, 14. novembra 2019 joša cajti so začnili zidati veuke cerkve v Košicaj (gnes Slovačka) ino v Brašovi pa Kolozsvári (Erdeljsko), štere so prve pelde gotske arhitekture pri nas. Pri zidanji gradov so že bole gledali na tau, aj dvorec (kastély) bole komaut pa reprezentativen baude - zdignili so palače v Visegrádi, Budi pa Diósgyőri. Lajoš je biu goreči vörnik, tau ga je navčila polska mati - vküper sta stvaurila dosta klauštrov. V cajti toga krala so začnili cvesti pavlinci (pálosok), šteri so molili, šteli, premišlavali ino delali. Z Vogrskoga so prišli na Polsko tö, eške gnes je njini center v Czestochowi. Polaki brodijo, ka je njino kralestvo zavolo Lajoša zgübilo mauč ino kisnej na nikoj prišlo - nemajo ga za dobroga krala. Zavolo veličine Vogrskoga kralestva, preveuke moči voditela, znautrašnje stabilnosti ino kulturnoga cvetenja rosaga pa je madžarski narod Lajoši dau ime »Veliki« - tau pa samo njemi od vsej vogrski kralov. -dm- 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 15.11.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.20 Vem!, kviz, 12.00 Divjina v srcu (V.), britanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.20 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.50 TV-izložba, 16.25 Čist zares: Modna kreacija, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zadnja beseda! 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.15 Pujsa Pepa: Juretov prijatelj, risanka, 18.25 Na lepše, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz: 28. oddaja, 20.55 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Salvador, britanski film, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.35 Napovedujemo PETEK, 15.11.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.45 Videotrak, 10.30 Alpe-Donava-Jadran, 11.00 Dobro jutro, 13.50 Dober dan, 15.00 Prisluhnimo tišini: Zdrav duh v zdravem telesu, 15.40 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja, 16.05 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja, 16.50 Sen znala jes, koncert Rudija Bučarja, 18.00 Divjina v srcu (V.), britanska nadaljevanka, 18.55 Čist zares: Modna kreacija, 19.25 Videotrak, 20.00 Umor na otoku, španska nadaljevanka, 21.05 Volčji totem, francosko-kitajski film, 23.10 Televizijski klub, 0.00 Zadnja beseda!, 0.45 Videotrak, 1.20 Info kanal SOBOTA, 16.11.2019, I. spored TVS 6.05 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.25 Osvežilna fronta: Obremenitev telesa, oddaja za mladostnike, 10.55 Ugriznimo znanost: Zakaj nas boli?, oddaja o znanosti, 11.20 TV-izložba, 11.40 Tednik, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Zadnja beseda! - izbor, 15.05 Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nadaljevanka, 16.00 Nova dvajseta (II.): Skupinski portret, slovenska nadaljevanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Duhovni utrip, 17.35 Slovenski magazin, 18.00 Ozare, 18.10 Ambienti, 18.40 Hej, hej, Šapice!: Predrzni gepardi, risanka, 18.50 Mandi: Glasbena skupina, risanka, 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz: 29. oddaja, 20.55 Kaj dogaja? Z Jonasom, 21.25 MamaOčeSin, britanska nadaljevanka, 22.25 Poročila, Šport, Vreme, 22.50 Nikoli zares tukaj, koprodukcijski film, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo me, 22.25 Lastovke letijo nizko, dokumentarni film, 23.20 Imago Sloveniae, Simfonični orkester RTVS (M. Glinka, G. Bizet), 23.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.20 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.15 Napovedujemo NEDELJA, 17.11.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.30 Videotrak, 7.25 Duhovni utrip, 7.40 Koda, 8.15 Glasbena matineja, 9.45 Joker, kviz: 28. oddaja, 10.45 Joker, kviz: 29. oddaja, 11.55 Žogarija, 12.40 Mogočne ladje: Tanzanija, potopis, 14.05 Ambienti, 14.35 Gradnja Zvezdnih stez, kanadska dokumentarna oddaja, 15.35 Svečana akademija ob 80-letnici Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, 17.35 Komedija solz, slovenski igrani film, 18.55 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Res čuden kamen: Preživetje, britansko-ameriška dokumentarna serija, 20.50 Moja generacija, britanski dokumentarni film, 22.15 Kaj dogaja? Z Jonasom, 22.5 Nogomet - svetovno prvenstvo do 17 let, finale, 0.55 Videotrak, 1.45 Info kanal PONEDELJEK, 18.11.2019, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.20 Na lepše, 12.00 Divjina v srcu (V.), britanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Panoptikum, 14.25 TV-izložba, 14.35 S-prehodi: Doberdob, 15.05 Dober dan, Koroška, 15.35 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zadnja beseda! 18.10 Malčki: Pozabljeno darilo, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Pisave, 23.35 Glasbeni večer, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Napovedujemo PONEDELJEK, 18.11.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.15 Videotrak, 10.00 Otroški program: Op! 10.40 Obzorja duha, 11.15 Dobro jutro, 14.10 Dober dan, 15.10 Ljubljana, London, New York - Tugo Šušnik, dokumentarni film, 16.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 17.10 Ljudje in zemlja, 18.00 Divjina v srcu (V.), britanska nadaljevanka, 18.55 Studio Kriškraš: Jahanje, mozaična lutkovna oddaja za otroke, 19.25 Videotrak, 20.00 Mogočni vlaki: ZDA - ameriška čezcelinska železnica, potopis, 21.00 Poti svobode, poljska nadaljevanka, 22.00 Zgodba o Bogu: Moč čudeža, ameriška dokumentarna serija, 22.55 Projekt: rak; Ulayev dnevnik od novembra do novembra, dokumentarni film, 0.40 Videotrak, 1.10 Info kanal SOBOTA, 16.11.2019, II. spored TVS TOREK, 19.11.2019, I. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Pričevalci: Slavko Gorenšček, 11.00 Kaj pa Mojca?, dokumentarni film, 12.10 Na lepše, 12.55 Louise pozimi, francoski animirani film, 14.10 Andrej Šifrer: 40 let norosti in Moj žulj, koncert, 16.35 Avtomobilnost, 17.15 Nogomet kvalifikacije za EP 2020, Slovenija : Latvija, 20.30 Kentaver, koprodukcijski film, 21.55 Zvezdana, 22.40 Zoran Predin koncert ob 40-letnici ustvarjanja, 0.30 Videotrak 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.20 Vem!, kviz, 12.00 Divjina v srcu (V.), britanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Studio City, 14.25 TV-izložba, 14.40 Duhovni utrip, 14.55 TV-izložba, 15.30 Potepanja – Barangolások, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, 18.05 A veš, koliko te imam rad: Sence, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nadaljevanka, 20.50 Mednarodna obzorja: Kitajske sanje, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Pričevalci: Martin Črnugelj, 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.30 Napovedujemo NEDELJA, 17.11.2019, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.50 Govoreči Tom in prijatelji: Zdravnik Henk, risanka, 10.00 Kozmo: Ukradeni računalniki, belgijska otroška nanizanka, 10.25 TV-izložba, 10.40 Med valovi, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.30 Na lepše, 15.05 Mia, italijanski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Muk: Najlepše oblečeni slon, risanka, 19.00 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Luisa Spagnoli, italijanska nadaljevanka, 21.10 Intervju, 22.00 Poročila, Šport, Vre- TOREK, 19.11.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 9.50 Žogarija, 10.35 Pisave, 11.05 Dobro jutro, 14.00 Dober dan, 14.40 Slovenski magazin, 15.10 Avtomobilnost, 16.05 Joker, kviz: 28. oddaja, 17.00 Joker, kviz: 29. oddaja, 18.00 Divjina v srcu (V.), britanska nadaljevanka, 18.55 Moja soba: Tajda, resničnostna Porabje, 14. novembra 2019 OD 15. novembra DO 21. novembra oddaja, 19.20 Videotrak, 20.00 Nogomet - kvalifikacije za EP 2020, Poljska : Slovenija, 23.10 Kaj govoriš? = So vakeres?, 23.25 Zadnja beseda!, 0.20 Videotrak, 0.55 Info kanal SREDA, 20.11.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.20 Vem!, kviz, 12.00 Divjina v srcu (V.), britanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju, 14.20 TV-izložba, 14.30 Osmi dan, 15.00 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.30 TV-izložba, 16.00 Male sive celice, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 (Ne) znana poglavja slovenske zgodovine: Oživljeni Vodnik, izobraževalno-zgodovinska serija, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Zofka Kveder: Njeno življenje, 18.00 Knjiga o džungli: Umetnik Mavgli, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Jacqueline Sauvage, francoski televizijski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Sveto in svet, 23.50 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Oživljeni Vodnik, izobraževalno-zgodovinska serija, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.50 Napovedujemo SREDA, 20.11.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.30 Videotrak, 11.00 Koda, 11.55 Dobro jutro, 14.50 Dober dan, 15.40 Ambienti, 16.15 Vikend paket, 17.55 Divjina v srcu (V.), britanska nadaljevanka, 18.50 Ribič Pepe: Matija in ogenj, mozaična oddaja za otroke, 19.15 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Slovesnost ob podelitvi Zoisovih nagrad, Zoisovih priznanj, Puhovih nagrad, Puhovega priznanja in priznanja Ambasador znanosti RS 21.20 Moje mnenje, 22.10 Wisting, koprodukcijska nadaljevanka, 23.10 Od Kapitala do kapitala - Države v času NSK, dokumentarni film, 0.15 Videotrak, 0.50 Info kanal ČETRTEK, 21.11.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.20 Vem!, kviz, 12.00 Divjina v srcu (V.), britanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Moje mnenje, 14.25 TV-izložba, 14.35 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.00 Težišče - Súlypont, pogovorna oddaja, 15.30 TV-izložba, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko: Socialni marketing, 18.00 Žanov svet: Dom, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.25 Poti svobode, poljska nadaljevanka, 0.35 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.30 Napovedujemo ČETRTEK, 21.11.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.45 Videotrak, 10.30 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Oživljeni Vodnik, izobraževalno-zgodovinska serija, 11.00 Dobro jutro, 13.50 Dober dan, 14.55 Nekoč je bila dežela pridnih, dokumentarni film, 16.15 City folk - Obrazi mest: Zagreb, 17.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 18.00 Divjina v srcu (V.), britanska nadaljevanka, 18.55 Firbcologi: O zmenku na slepo, argentinskem tangu in modernih slikah, mozaična oddaja za otroke, 19.30 Videotrak, 20.05 Z Montyjem Donom po japonskih vrtovih: Jesen, britanska dokumentarna serija, 21.05 Avtomobilnost, 21.35 Ambienti, 22.15 Predstavitev Cellofesta Ljubljana 2019, 22.25 Otvoritveni koncert Cellofesta Ljubljana 2019 (Nuška Drašček Rojko, Marko Hatlak in Cellofest ansambel), 23.45 Slovenska jazz scena: Vse barve saksofona: Big band RTV Slovenija z gosti in James Carter, 0.45 Videotrak, 1.15 Info kanal POZVANJE DRÜŠTVO PORABSKI SLOVENSKI PENZIONISTOV s poštanjaum zové vse svoje penzioniste na srečanje „ PRIČAKOVANJE BOŽIČA V PORABJI” stero bau 24. novembra 2019, od 13.45 vöre v Slovenskom daumi v Monoštri. PROGRAM: Slovenska meša, stero do slüžili Lojze Kozar, župnik v Odranci, pri meši de spejvo pevski zbor drüštva. Koncert TAMBURAŠKOGA zbora iz Nuskove. Drüženje s pogostitvijo v restavraciji Lipa. Pozdrav od 75 lejt starejši penzionistov, sodelüjejo ljudski muzikanti TRIO Vetrnica. Veselica. Igro de Lajči Nemec. Dodatni programi: 14. in 15. november: pečenjé medeni figic v Števanovci z mlajši iz šaul Števanovci pa Šalovci. 17. december: priprava božični okrasov na grobe v Monoštri, v soorganizaciji ZSM. Naš program sta finančno pomagala: Fundacija Bethlen Gábor pa Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Slovenska maša v monoštrski cerkvi Marijinega vnebovzetja bo 17. novembra ob 16. 30 uri. SLOVENCI.HU TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB