GLAS Leto XLVH - št. 87 - CENA 80 SIT Kranj, petek, 4. novembra 1994 stran 13,14 Štefka Drolc IGRANJE - TRD POKLIC, IZJEMEN, LEP, VELIKOKRAT ŽALOSTEN Gorenjska^ Banka * W d.d. Kranj Banka d posluhom Obisk inšpekcije mednarodnega olimpijskega komiteja - včeraj dopoldne si je delegacija - inšpekcija - mednarodnega olimpijskega komiteja, ki pregleduje Športne objekte vseh kandidatov, ki želijo organizirati zimske olimpijske igre leta 2002, v spremstvu naših predstavnikov, med katerimi so bili tudi znani slovenski športniki, ogledala Planico, Kranjsko Goro in športno halo Podmežaklo. V 15-članski delegaciji so bili znani Športniki in športnice kot Japonec Igaya in Marjo Matikainen iz Finske. • D. S. - Foto: J. Pelko Počitniški zivžav na ledu - Kranjska ledena ploskev na Gorenjskem sejmu je bila ta teden, ko so bile počitnice, izjemoma odprta drsalcem. Samo še danes lahko šolarji brezplačno drsajo od pol enajstih do dvanajstih ali od pol dveh do treh, sicer pa je drsališče za nešportnike odprto le ob sobotah med tretjo in pol peto popoldne ter ob nedeljah in praznikih med pol četrto in peto ter med šesto in pol osmo zvečer. • H. J., foto: G. Šinik Konjski sosedje proti loški deponiji odpadkov pod Crngrobom Stran od občinske meje! Kar 437 podpisov krajanov Šutne in Žabnice proti nameravani izgradnji loške deponije komunalnih odpadkov na Dobravi pod Crngrobom žabnice so se pridružili tudi Bitenjci. sveta krajevnih -v^upnosti Žabnica in Bitnje sta se o tem izrekla 21. oziroma ^r&nj, 4. novembra - Nasprotovanju krajanov Šutne in 22. oktobra. Podlaga za razpravo je bil Fotest krajanov Crngroba, Dorfarjev, Form in Sv. Duha Proti novi škofjeloški deponiji komunalnih odpadkov °a Dobravi pod Crngrobom, ki je ena od treh možnih lokacij. Krajani s kranjske strani se sprašujejo, kako v Skofji Loki sploh lahko načrtujejo Wk poseg v prostor, ki bo ^gotovo vplival na ekološke razmere tudi pri njih, 10 to brez vednosti sosedov. Najbližja točka med predvi- deno lokacijo deponije na Dobravi in mejo kranjske občine je vsega 220 metrov severno, vas Sutna je oddaljena 930 metrov, Žabnica pa tisoč metrov. Komaj so se vaščani rešili obupnega smradu s prašičje farme v Crngrobu, ki so jim jih prinašali jugozahodni vetrovi, že naj bi vohali in vdihavali smrad ter pline, ki nastajajo zaradi razkrajanja odpadkov. Temu se odločno upirajo. Sveta krajevnih skupnosti Žabnica in Bitnje sta protest posredovala škofjeloškemu izvršnemu svetu, odbor za ohranjanje naravne in kulturne dediščine vasi Crngrob, Dorfarje, Forme, Sv. Duh, Papirnica, Pevno, Šutna in Žabnica pa ga je naslovil tudi na kranjskega župana Vitomirja Grosa in predsednika občinskega sklada stavbnih zemljišč Tadej^ Markiča. Škofjeloški parlament, ki naj bi o novih lokacijah odlagališča komunalnih odpadkov govoril na seji prejšnji ponedeljek, je točko začasno umaknil z dnevnega reda. Na svoj dnevni red pa jo na predlog Vitomirja Grosa uvršča kranjski parla- ment. V sredo prihodnji teden naj bi delegati na skupni seji sprejeli stališče, da se do oblikovanja novih občinskih svetov, ki bodo nastali v novih petih občinah na območju sedanje kranjske, nobeni sosednji občini ne daje soglasja za urejanje kakršnihkoli odlagališč odpadkov. Podobno željo kot Ločani, ki naj bi svojo deponijo morda umestili v bližino meje s kranjsko občino (čeprav se sami že leta borijo proti idrijskemu odlagališču Raskovec v bližini svoje meje), imajo namreč tudi sosedje v radovljiški in tržiški občini. • H. Jelovčan kvršni svet vztraja pri raziskovanju možnih lokacij za komunalno odlagališče Raziskave samo ob soglasju lastnikov? Šk koimel0|Ška Vlada ^C izbrala izvaJalca terenskih raziskav za tri možne lokacije za novo unalno deponijo, kljub temu da so obravnavo doslej zaradi negodovanj ljudi odložili. j*vrsn L°ka'3* novembra - Na včerajšnji seji škofjeloškega ko»nisii8a .sveta so sprejeli predlog posebne razpisne treh nf'« terenske preiskave na doslej ugotovljenih ^•nun rBi-h lokacija za nov center z ravnanje z ra*Dk £ m' odpadki izbere med štirimi prijavljenimi na to> kak deZ^°' d'°°M iz ldriie' Ni Di,° odgovora na Kljub nadaljevati postopek pred občinsko skupščino. temu da je dose- menijo že četrto fazo, se je raziskave v štirih smereh: geološka, hidrogeološka, meteorološka in geodetska dela. Na predlog člana izvršnega sveta iz Ševelj so še sklenili predlagati izvajalcu, da pri vseh raziskavah k sodelovanju povabi znanega slovenske- dania i , mu da je dose- menijo že četrto fazo, se je ga geologa univ. prof. dr. lok-, pri iskanJu možne izvršni svet včeraj odločil, da Antona Ramovša, ki bi mu novega odlagališča za to izbere izvajalca. To je krajani Bukovice, Ševelj in zaključek tretje idrijsko podjetje Geodezija, Selc zagotovo zaupali, še obe*;' 1 bl JO mora,a potrditi ra?kl skupščina, same ^Kavc na terenu pa po- ki je bilo najugodnejši po- posebno po njegovem na-nik med štirimi prijavlje- sprotovanju lokaciji v dolini nudnik nimi, opravilo pa naj bi Jablenovce na zadnji javni razpravi. Izvajalca bodo obvestili o izboru v razpisnem roku, pogodbe pa sklenili za vsako lokacijo posebej, ko bodo dobili soglasja lastnikov. S tem pa utegnejo biti precejšnje težave, saj lastniki v Ševljah groze celo z fizično zaporo (rampo), podobno razmišljajo tudi sosedje v Crngrobu, le iz Poljan je slišati, da so se morda s sklepom o prepovedi vseh nadaljnjih raziskovanj morda malo prenaglili. • S. Žargi --- 486/40 že od 127,230,00 SIT ali 7380,00 SIT mesečno ! Tel./F«x: 064/ 22 10 40 Prodaja tekočih in trdih goriv telefon 064 77 081 mobitel 0609 624 762 ! Z AS TA VLJALNICA Komika e. 41 Kranj, tel.:064/211256 Jutri (naj)tezji v Cerkljah Turistično društvo Cerklje bo jutri, S. novembra, ob 19, uri v kinodvorani v Cerkljah pripravilo prireditev Naj pridelki Slovenije 94. Vel o letošnji prireditvi na 4. in S. strani • A. Ž. MAKLER BLED d.o.o. PRODAJA NEPREMIČNIN STRAN 19 GOSTILNA DISKONT PIVOVARNA MarinšeK Tel.: 064/48 -220 Fax,Tel.:47-115 Vas vabi vsak dan, razen ob sredah, od 9. do 24. ur« na domač« svetlo pivo. nedeljska kosila, na bogat izbor pripravljenih jedi in jedi po naročilu. Vsak petek In soboto od 19. do 24. ure živa glasba. V soboto bo v diskontu akcijska prodaja domačega piva v steklenicah. Cena 300 SIT za 2 litra. SLOVENIJA IN SVET Slovenski parlamentarci pišejo evropskim kolegom Italija pozablja na zgodovino Odbor za mednarodne odnose državnega zbora je poslal pismo zunanjepolitičnim odborom parlamentov v državah Evropske unije, višegrajske skupine ter v nekaterih drugih državah, ponovno pa se bo sestal v ponedeljek. Ljubljana, 2. novembra - venskega približevanja Ev- Predsednik odbora za mednarodne odnose slovenskega državnega zbora Zoran Thaler je javnost seznanil z izjavo o ponovni zavrnitvi podelitve mandata evropski komisiji za začetek pogajanj o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski uniji. Izjavo so prejeli tudi zunanjepolitični odbori parlamentov številnih evropskih držav, med njimi vseh članic unije in višegrajske skupine. Slovenski parlamentarci izražajo obžalovanje in zaskrbljenost zaradi pritiskov, izsiljevanja in blokad, ki jih povzroča Italija. Očitno ji ni za dobre odnose in za demokratično Evropo. Nad Slovenijo se znaša država, ki nam je v zgodovini povzročila veliko gorja. Namesto da bi se nam opravičila, nam deli nauke. Slovenija bo še vztrajala na pridruževanju Evropski uniji, vendar na enakopravni osnovi, nikakor pa ne misli popuščati pritiskom ene od članic Evropske unije. Italijanski, predvsem pa tržaški tisk obširneje piše o italijanski preprečitvi slo- ropski uniji, pri tem pa predvsem poudarja vpliv slovenskega zunanjepolitičnega neuspeha na notranjepolitične razmere pri nas, razhajanja v vladni koaliciji in možnost predčasnih volitev. Omenjajo tudi izjavo dr. Dimitrija Rupla, da bi morala Slovenija iskati zaščito pri Združenih državah Amerike, saj se oblikuje nevarna protislovenska os Rim - Berlin. Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša pa je menil, da je bila osnovna napaka pri pogajanjih z Italijo narejena s prostovoljno privolitvijo vlade na spremembo ustave, čeprav tega od nas nihče m terjal, vendar smo si s tem zabili avtogol. Predsednik vlade« dr. Janez Drnovšek je bil z vsem seznanjen in je soglašal tudi z Oglejsko deklaracijo. Ugled Slovenije v svetu je padel in lahko se zgodi, da bomo v Evropsko unijo sprejeti šele v zadnjem paketu, skupaj z državami bivše Jugoslavije. • J. Košnjek Dr. Janez Drnovšek o bivšem ministru Lojzetu Peterletu Prevelike obljube Italijanom Premier dr. Janez Drnovšek, ki je v sredo prevzel od Lojzeta Peterleta tudi posle zunanjega ministra, je v radijski oddaji Studio ob 17. med drugim povedal, da minister Lojze Peterle v pogovorih z Italijani objektivno ni mogel doseči več. Zato njegova in vladna zamera bivšemu ministru ni v tem, da ni dosegel več, ampak v tem, da se je z italijanskim zunanjim ministrom dvakrat nekaj dogovoril, vlada je morala dvakrat reči temu dogovoru ne, potem pa je Evropa govorila, da je vlada neresna, in da Slovenija ne ve, kaj hoče. Bivši minister je sam dejal, da gre tudi za notranjepolitično zadevo in v tem je bil enak Italijanom, ki so tudi to trdili. Zato sem mu prepovedal dajati izjave, je povedal dr. Drnovšek in zatrdil, da ministra ni hotel onemogočiti, ampak mu je z vodenjem delegacije v Rimu celo dal priložnost, da uveljavi slovenska stališča. Rimski poskus je bil neuspešen, naša stališča so bila slabo uveljavljena in ministru Peterletu sem celo dejal, naj ostane v Rimu še en dan in skuša doseči več. Ni res, da sem ga poklical domov, je povedal premier. Ocenil je, da je bil minister Peterle do Italije preveč popustljiv in ie preveč dal na prijazne besede Italijanov, ki bi nas lahko na osnovi Oglejske deklaracije, ki je bila v Rimu le malenkostno popravljena, še naprej izsiljevali. Evropa je bila obveščena, da je deklaracija v bistvu pogodba, Evropska unija pa je celo že pripravljala posebno deklaracijo, ki bi Italijo in Slovenijo zavezala k spoštovanju dogovora iz Ogleja. Tu smo obljubili več kot piše v Rimskih in Osimskih sporazumih, kar bi se nam maščevalo na škodo slovenskih interesov in zato vlada tega dokumenta ni sprejela, ampak ie terjala popravek. Če bi oglejsko deklaracijo podpisal, bi me Slovenci še dolgo preklinjali, je dejal dr. Drnovšek. • J. K. Zbor mobilizirancev Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko v letih 1941 - 1945 vabi na zbor članov, ki bo v petek, 11. novembra, ob 10. uri v srednji dvorani kranjske občine. OBVESTILO Občina Kranj, Izvršni svet Skupščine občine Kranj, obvešča vse interesente, da je na oglasni deski občine Kranj, Slovenski trg 1, objavljen razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem z vsemi zahtevanimi pogoji. Razpis je objavljen tudi v prostorih podjetja Domplan Kranj, Bleivveisova 14/1. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA V "senci" lokalnih volitev tudi spopad za vodilne v državni upravi Tudi državna uprava je oblast Ker zakon o upravnih okrajih ni bil sprejet, je zakon o upravi določil, da bodo enote državne uprave po vseh starih občinah, po potrebi pa tudi v nekaterih novih občinah. Kranj, 4. novembra - Zakon o upravi, sprejet v drugi polovici oktobra, že velja. V njem je med drugim določeno, da bo 1. januarja prihodnje leto država prevzela od občin vse upravne naloge in pristojnosti posameznih ministrstev, razen geodetske službe, upravnega nadzora ter obrambe in zaščite. Ker morajo izpostave državne uprave seči čim nižje in bližje lokalnim skupnostim, to je občinam, bodo izpostave državnih organov oziroma državne uprave v vseh "starih" občinah, dodatne izpostave pa bo mogoče uveljaviti šele po novem letu, ko bo novi sistem zaživel in ko se bo z oblikovanjem novih občin kot lokalnih skupnosti pokazal interes za državna opravila še na nižjih ravneh. Zakon o upravi tudi določa, da vsi zaposleni v sedanjih občinskih upravah pridejo k državni upravi. Presežkov naj ne bi bilo, potrebne f>a bodo nekatere prerazde-itve, predčasne upokojitve, nekateri delavci pa bodo morali po ocenah vlade na dodatno izobraževanje. Državna uprava bo delovala v sedanjih občinskih prostorih. Le-ti bodo po stanju 31. decembra Del poslancev opozicijskih strank v državnem zboru. Štiriindvajset jih je podpisalo zahtevo po izredni seji zbora, na kateri bodo obravnavali nepravilnosti pri zbiranju podpisov za referendum o dodatni razdelitvi lastninskih certifikatov. Trdijo, da je družbenega premoženja še dovolj, nasprotniki pa pravijo, da smo jih ze doslej raz delili preveč. leta 1993 ostali občinska last, vendar so jih občine dolžne dati v uporabo državi, ki bo pokrila del stroškov vzdrževanja. Tako pravi zakon o upravi. Uprava je del izvršne oblasti oziroma izvršilni organ posameznih ministrstev, deluje pa v mejah in na področju ustave in zakonov, predpisov ter Uradna zahteva Slovenske ljudske stranke Izredna seja državnega zbora To, kar je Slovenska ljudska stranka ie od zadnjega tedna oktobra dalje napovedovala, je sedaj tudi storila: uradno, s podpisi 24 poslancev, je zahtevala izredno sejo državnega zbora. Na njej naj bi razpravljali o nepravilnostih, kršitvah in oviranjih pri zbiranju podpisov za referendum o dodatni razdelitvi lastninskih certifikatov. Stranka je predložila dokumentacijo o devetih primerih kršitev oziroma oviranja zbiranja podpisov. Ljudska stranka terja samo razpravo, ne zahteva pa podaljšanje roka za zbiranje podpisov. • J. K. drugih aktov ter uresničuje zakone, predpise in akte, ki jih sprejmeta državni zbor in vlada. Uradni jezik v upravi je slovenščina, razen na narodnostno mešanih območjih. Centralna državna uprava bo imela po Sloveniji (za zdaj v vsaki stari občini) upravne enote, znotraj nje pa bodo organizacijske enote za posamezna področja, za katera imamo ministrstva (notranje zadeve, varovanje okolja, kultura, šolstvo, obramba itd.). Glede na potrebe se bo organizacijska raven lahko spustila še nižje do lokalnih skupnosti, na primer do posamezne občine, vendar ni nujno, da bodo tu delovali vsi resorji državne uprave, ampak samo nekateri, najbolj potrebni. Upravna enota bo organizirana za eno ali več občin (v Kranju trenutno za nove občine Kranj, Preddvor, Šenčur, Naklo in Cerklje, na Jesenicah za jeseniško in kranjskogorsko občino, v Škofji Loki za področje novih občin na tem območju in podobno), uporavna enota pa bo sodelovala z lokalnimi skupnostmi. Zato zapoveduje zakon ustanovitev sosveta načelnika upravne enote, posvetovalnega in usklajevalnega organa, v katerem bodo razen načelnika uprave tudi pre-dstavniki tistih lokalnih skupnosti, katerih območje pokriva upravna enota. Organizacija državne uprave je nova in prevzema blizu 80 odstotkov nalog, ki so jih imeli doslej na posameznih področjih občinski organi-Tako kot vsaka reorganizacija bo potegnila tudi ta za seboj kadrovske probleme. Ker bodo imele upravne enote kar nekaj šefov, glavni bo načelnik upravne enote, stop' nico nižje pa šefi notranjih organizacijskih enot, to m več samo organizacijsko vprašanje, ampak tudi politično. y senci lokalnih volitev imajo stranke že v mislih ljudi, ki jih bodo kandidirale za v0~ dilne funkcije v državni upravi. Kljub vsem zakonom in predpisom je šef lc šef, uprava pa je oblast/in kdor jo hn*' ima večji vpliv. Kdo bo tnep izbranimi, bo odvisno od & dov lokalnih volitev. Načelni' ka upravne enote imenuje vlada na predlog ministrstvi za notranje zadeve, vendar oy soglasju občinskih svetov xt tistih občin, ki jih zadeva upravna enota. • J. Košnjek Kaj bodo storili krščanski in liberalni demokrati Najprej koordinacija, nato svet Ljubljana, 2. novembra - S sredine seje izvršilnega odbora Slovenskih krščanskih demokratov, na kateri so obravnavali pobudo predsednika Lojzeta Peterleta za izstop stranke iz koalicije z liberalnimi demokrati (razlog: nekorektni in nepartnerski odnosi LDS), ni bilo veliko novic. Udeleženci seje so v glavnem molčali, kaj več pa naj bi včeraj povedal sam predsednik Peterle. Molk daje slutiti, da je odločitev za SKD zares težka, z dolgoročnimi posledicami, mogoče pa je še upanje, da bo moč z liberalnimi demokrati še najti skupni jezik. Konec tedna se bo na zaprti seji sešla politična koordinacija Slovenskih krščanskih demokratov, v začetku prihodnjega tedna pa še svet strank, ki edini lahko med kongresoma sprejema važne odločitve. Na vprašanje, kaj bo z vlado, če iz nje odidejo krščanski demokrati, je v sredo govoril tudi predsednik Liberalne demokracije in predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Dejal je, da je še naprej za "veliko koalicijo", vendar njena cena ni neomejena. Takšno sodelovanje terja resno in odgovorno obnašanje ter bran slovenskih interesov. Sam bi v vlogi krščanskih demokratov razmislil, ali je vredno oditi iz koalicije zaradi zahtev posameznika, in v položaju, ko se postavlja vlada v bran slovenskih nacionalnih interesov in ne popušča Italiji. Izrazil je željo, da krščanski demokrati ostanejo v vladi, da delujejo korektno za skupne cilje. Skoda bi se bilo raziti po dveh letih uspešnega dela, ko sta liberalna in krščanska demokracija marsikaj naredili skupno. Važno je, da parlament in vlada delujeta in to je temeljni kriterij tudi za tujino, nestabilnost pa škodi gospodarskemu zagonu. Če pa bodo krščanski demokrati iz koalicije odšli, se namerava dr. Drnovšek pogovarjati z drugimi strankami o sodelovanju v vladi. Možno pa je vladati ob minimalni večini, ki je tudi ob izstopu SKD zagotovljena, tudi z glasovi posameznikov iz drugih strank. Tako bi vlada lahko do konca zdržala mandat. • J. Košnjek Nezadovoljni državni svetniki Požrešna država Ljubljana, 2. novembra - Državni svet je na sredini se]i sicer obravnaval zakon o občinah, izrekel vrsto kritik vendar odlolilnega veta ni sprejel. Očitno ni hotel "motiti priprav na lokalne volitve, veto pa tudi ne bi imei pretiranega učinka. Državni svet je zavrnil predlog rebalansa letošnjega proračuna. Svetniki so menili, da država jemlje preveč, in da bi pomenil rebalans kar *' odstotno povečanje letošnjega proračuna. Državni svet je Že ob sprejemanju proračuna opozarjal, da je treba strogo določiti gornjo mejo porabe in se tega tudi držati. Državni svet pa je izglasoval odložilni veto na zakon f organizaciji in delovnem področju ministrstev. Vladi J* očital, da se državna uprava pretirano širi, da smo dobiu kar 18 novih upravnih organov, čeprav bi lahko nekatera področja združili, na primer infrastrukturo. • J. K. Stranke vabijo Občinski odbor Socialdemokratske stranke Slovenije Radovljica vabi na javno tribuno o privatizaciji, ki b danes, 4. novembra, ob 19. uri v sindikalnem domu v Krop • Gosta tribune bosta dr. Jože Zagožen, predsednik Itran*^ nega gospodarskega foruma, in Nikolaj Bevk, direktor Isk Števci. Obravnavala bosta tudi lastninjenje v Plamen * Predstavili se bodo tudi kandidat za radovljiškega župan Zvone Prezelj (SDSS) irt kandidata za občinski svet Jane* ponedeljek novembra, ob 18. uri v klubu hotela Transtunst v.**S|j Loki. Obravnavali bodo volilno kampanjo in predstav*-strankine kandidate za župane in svetnike. Združena_u socialnih demokratov Kranj vabi na volilno konvencijo občine Kranj, Naklo, Cerklje, Preddvor in Šenčur, ki b° ponedeljek, 7. novembra, ob 18. uri v sejni dvorani kranj-občine. Predstavili bodo strankine kandidate za 0D svetnike in župane. V ponedeljek, 7. novembra, bodo im predvolilno konvencijo tudi Jesenice. • J. K. ^: 'Sij) x:m;&m glas Urednilka politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in clavni vstAtS^ Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji "» uredniki: Helena Jelovčan, Jože KoSnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cve,°. , .^blja11 Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotograflja: Gorazd Sinik / Priprava la tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, v gfF ustanovitelj in iai.ij.iuij. / Ured|lM|v0t Mn^nJue, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, telefai: 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku, ur"j(ve: r Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne s ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni Časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. KRANJ Petek, 4. novembra 1994 PO GORENJSKEM 3. STRAN • GORENJSKI GLAS PRED ORČINSKIMI VOLITVAMI Do lokalnih volitev je še en mesec Kdo bodo naši župani Volilna kampanja za decembrske lokalne volitve se je že začela. Do srede prihodnji teden morajo biti kandidature za župane in občinske svetnike vložene, zato so nekateri kandidati še neznanka. Stranke imajo konec tega in v začetku prihodnjega tedna predvolilne konvencije. Kranj, 4. novembra - Decembrske lokalne volitve bodo potekale po natančnejših pravilih igre, saj je državni zbor uspel sprejeti zakon o volilni kampanji in zakon o političnih strankah, ki sta skoraj dve leti čakala na sprejem. Do srede, 9. novembra, do 19. ure morajo biti vložene kandidature za župane in svetnike.. Volilne komisije bodo imele hato dva dni časa za preizkus oziroma preverjanje kandidatur, tudi to, ali je politična stranka predlagateljica pravilno registrirana V registru političnih strank. To je dodatno breme za stranke, ki niso zastopane v državnem zboru. Zanje je registracijski postopek enostavnejši. Zato stranke in posamzniki, ki imajo namen kandidirati s pisno podporo volivcev hitijo. Kar precej strank ima konec tega dneh. Odločba se takoj objavi v vseh javnih glasilih, ki so pretežno v javni lasti, če pa gre za časopis politične stranke ali zasebnika, pa tudi v tem glasilu. Vsa volilna sporočila morajo biti podpisana z naročnikom oziroma organizatorjem kampanje. Plakatna mesta določi občina, lahko pa so tudi drugje, če soglaša lastnik prostora. Uničevanje letakov in spopročil je prepovedano, med volilnim molkom pa je prepovedano nameščati novih plakatov ali objavljati druga sporočila. Kdo bo kandidiral V javnost že prihajajo imena kandidatov za župane gorenjskih občin in svetnike, nekatera uradno, druga poluradno ali neuradno. Nekatera imena smo včeraj tudi preverjali na pana Vojteha Budineka, Združena lista pa bo v Kranjski Gori nastopila s kandidatom, ki ni član nobene stranke, ima pa med ljudmi velik ugled. Vsi pa čakajo na usodo Rateč. Zadnjo besedo ima ustavno sodišče. Če prošnja Ratečanov ne bo uslišana, se bodo najverjetneje vključili v predvolilni boj v kranjskogorski občini. V radovljiški občini gre v igro veliko kandidatov. Liberalni demokrati se odločajo za Mira Pengala, socialdemokrati za Zvoneta Prezlja, sedanji Svojega župana bodo imeli tudi v Bohinju. Samostojno gre na volitve Franci Kramer, liberalni demokrati predlagajo Evgenijo Korošec, Slovenska ljudska stranka ima v mislih Andreja Ogrina. Katera imena se utegnejo pojaviti v tržiški občini? Stranke slovenske pomladi so poslale v boj Pavla Ruparja, Združena lista bojda razmišlja o kandidaturi Ivana Kapla, liberalna demokracija naj bi predlagala Petra Belharja, Slovenski krščanski demokrati pa J J ima 11.5a sinu ivviuj —- ,--- «1 v začetku prihodnjega tedna posameznih strankah. V predvolilne konvencije, po njih kranjski občini bo Združena Pa bodo znana vsa imena. J! J=— Vključena tudi sodišča Zakon o volilni kampanji jned drugim določa, da se volilna kampanja lahko začne naJPrej 30 dni pred dnevom .» glasovanja, končati pa se mora slovenske pomladi stavijo na ur pred glasovanjem, ko je socialdemokrata Petra Colnar- v°lilni molk. Za zakonitost ja, prišla tudi možnost, da bo Rajanja volilne kampanje je sedanjega župana inž. Vitomir- odgovoren organizator volilne ja Grosa kandidirala skupina J^Panje, t© je lahko stranka, državljanov. lista kandidirala Štefana Ka-doiča, Liberalna demokracija je sprva računala na Slavka Brinovca, sedaj pa se govori o Janezu Osojniku, krščanski demokrati se ogrevajo za Petra Oreharja, koalicija strank za Zvoneta trezna, seuauji ------------ župan Vladimir Černe, sicer so že javno objavili kandida-krščanski demokrat, pa naj bi *1 11 J»»«» Bečana. Včeraj šel v boj za županstvo s pomočjo podpisov občanov. Tudi na Bledu bo spopad za župana vroč. Liberalni demokrati imajo v mislih Stanka Slivnika, Združena lista računa na nekdanjega uspešnega gospodarstvenika Vinka Golca, krščanski demokrati pa se bojda odločajo za kandidaturo gradbenika Franca Pelka. turo Janeza Bečana. Včeraj nam je povedal, da odločitev še ni dokončna. Znano bo po torkovi seji občinskega odbora SKD. V Škofji Loki so svoje kandidate že objavili liberalni demokrati. Krščanski demokrati bodo kandidate določili danes, Lojze Bogataj pa naj bi šel na volitve samostojno. J. Košnjek posamezni kandidat ali predlagatelji kandidatov. Tuje pravne ln »žične osebe ne smejo organizirati volilne kampanje. Ve Pride med volilno kampanjo v nastopih ali volilnih poročilih posameznih organizatorjev kampanje ali kandidatov dO hPOlii-----!------- J — Na Jesenicah so stvari glede županskih kandidatov precej jasne. Koalicija strank slovenske pomladi predlaga za župana socialdemokrata in sedanjega župana inž. Božidarja Brudarja. Liberalni demokrati kandiS|?0«it0VailJa Pravic drugih stavijo na sedanjega predsed Pravic u' imaJ° prizadeti nika radovljiškega izvršnega njn, ,„i."Jlevati Pred P«stoj- sveta Jožeta Resmana, Zdru- Pfavic %?™ varstvo sv°j»h žena lista pa bo imela v ter. Sni?'* P°stoPek je hi- ponedeljek svojo konvencijo. treh dn1 k mora od'0"1' v v igri imajo "močne" kandi- ka Pri?-u°d v,ožilve zahtev- date, tako za Jesenice kot je 48 zt?cni ias zoper sodbo Kranjsko Goro. r**sodir *e sodi5*c Pa mora v Kranjski Gori kandidira 1 v naslednjih štirih koalicija desnih strank za žu- Po zboru članov LDS v Škofji Loki Tudi v Škofji Loki prvi kandidati Zbor članov občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije Škofja Loka določil kandidata za škofjeloškega župana in nosilce list za občinske svetnike. SkoQa Loka, 3. novembra - Včeraj zvečer so se člani občinskega odbora LDS Škofja Loka zbrali na drugem zboru članstva, ki naj bi bil tudi zadnji v takem obsegu. V soboto bodo namreč ustanovili na področju sedanje občine Škofja Loka še tri občinske odbore, tako da bo v vsaki od novih občin po novem letu odbor LDS. Zaradi tega tudi niso začenjali kandidatnih postopkov za vse nove občine, pač pa so prvi korak pri kadrovanju za bližnje lokalne volitve storili le za novo občino Škofja Loka. Za kandidata za mesto župana Škofje Loke so določili Gorazda Krajnika, dipl. ekonomista, samostojnega podjetnika iz Škofje Loke, za vse štiri volilne enote v novi občini Škofja Loka pa so določili tudi po dva nosilca kandidatnih list za občinske svetnike: Jože Galof, Jaka Koman (I. enota: Reteče - Gorenja vas, Godešič, Trata); Janez Demšar, Andrej Novak (II. enota: Log, Zminec, Škofja Loka -mesto); Marko Primožič, Vlado VastI (III. enota: Lenart, Stara Loka - Podlubnik, Bukovica - Bukovščica); Blaž Kavčič, Miha Ješe (IV. enota: Sv. Duh, Škofja Loka - Kamnitnik). Popolne liste bodo predlagane predvolilni konvenciji prihodnji torek. • Š. Ž. Pred skupno sejo zborov kranjske skupščine Skladove točke in dograditve šol Delegati bodo najprej potrjevali zapisnik 15. skupne seje, star celi dve leti... Kranj, 4. novembra - Sicer pa je dnevni red 16. skupne seje vseh treh zborov kranjske občinske skupščine, sklicane za sredo, 9. novembra, ob 15. uri, vsebinsko zanimiv. Delegati bodo obravnavali poročilo o poslovanju sklada stavbnih zemljišč za prvih devet letošnjih mesecev, izračun nove vrednosti točke nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za prihodnje leto, program nalog in finančni načrt sklada za prihodnje leto, v ta paket pa sodi tudi predlog, naj bi upravnemu odboru sklada podaljšali mandat do oblikovanja novih organov v novih občinah Cerklje, Kranj, Naklo, Preddvor in Šenčur. Program dela sklada za leto 1995 je zastavljen tako, da upošteva potrebe celotnega območja sedanje kranjske občine, v novih občinah pa bo sklad investiral v pripravo in opremljanje zemljišč sorazmerno z njihovimi prilivi denarja. Občinski izvršni svet daje parlamentu v potrditev program investicij za odpravo izmenskega pouka v osnovnih šolah kranjske občine, ki jih bo sofinanciralo ministrstvo za šolstvo in šport. Izvršni svet predlaga dograditev podružnične šole Lucijana Seljaka na Orehku v popolno osemletko oziroma devetletko, podobno dograditev predlaga tudi za podružnici Prešernove šole v Naklem in na Kokrici, zaradi demografske ogroženosti območja pa predlaga še obnovo podružnične šole v Kokri. Znano je, da so kranjske centralne šole zvečine prevelike (L. Seljak 1407 učencev, F. Prešeren 1329 in S. Jenko 1211 učencev, skupaj s podružnicami), ogromen je tudi odstotek dvoizmenskega pouka. Najvišji (48,28 odstotka) je v šoli Simona Jenka, v šoli Lucijana Seljaka znaša 44,44 odstotka^ v šoli Franceta Prešerna 38,89 odstotka, v šoli Staneta Žagarja 41,38 odstotka itd. Povsem brez izmenskega pouka so le v Predosljah. Z najnujnejšimi investicijami bi v naslednjih petih letih kranjske šole velikanke delno razbremenili hude gneče in vsega slabega, kar ta prinaša otrokom ter učiteljem, z novimi gradnjami pa bi ustvarili tudi solidnejšo podlago za uvedbo devetletne osnovnošolske obveznosti. Kranjski župan Vitomir Gros predlaga delegatom, da podprejo sodelovanje med mestoma Kranj in Amberg v Nemčiji, ki so ga četrt stoletja negovali strelci iz obeh mest. Sodelovanje naj bi se razširilo in poglobilo predvsem na gospodarsko, kulturno in športno področje. Kranjska občina naj bi postala tudi pokroviteljica spomenika bazoviškim žrtvam na Bazovici pn Trstu, predlaga župan Gros. Predlaga tudi, naj bi skupščina ne dajala soglasij za ureditev odlagališč odpadkov na območjih sosednjih občin, dokler novi občinski sveti novih petih občin ne bodo odločili drugače. Povod za tak firedlog je predvsem predvidena možna lokacija za škofje-oško deponijo komunalnih odpadkov v Crngrobu, ki ji nasprotujejo tudi krajani Žabnice, Šutne in Bitenj iz kranjske občine, v istem košu pa sta tudi radovljiška lokacija v krajevni skupnosti Ljubno in tržiška pod Hudim. Zaradi zapletov ob (ne)izvolitvi predlaganih kandidatov naj bi delegati občinske skupščine v sredo imenovali za vršilko dolžnosti direktorja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj Olgo Zupan, za vršilca dolžnosti direktorja Prešernovega gledališča Kranj pa Milana Mariniča. Vršilca naj bi bila, dokler nov občinski svet mestne občine Kranj ne bo odločil drugače. • H. Jelovčan Seje Škofjeloškega izvršnega sveta Sklad za malo podjetništvo ob izdihu občine? j*redlog za ustanovitev sklada za razvoj obrti in podjetništva tik pred nastankom novih občin Je eden tistih, ki naj bi te nove občine na prostoru sedanje še naprej povezoval. z« ta* I'!)ka' 3- novembra - Osnutek odloka o ustanovitvi sklada nosti v skladu napravi odločil- 0srej V.?J obrti in podjetništva v občini Škofja Loka je bil ena nejši premik. Tak način v celoti sproj!JJln točk včerajšnje seje škofjeloške občinske vlade in podpira Obrtna Zbornica, je Qa i Precej široko razpravo polno nasprotujočih si pogledov, potrdil njen predsednik An- kdo"n S. Jac* Potreben, sicer ni nihče dvomil, vprašanje pa je bilo, drej Karlin, saj še zdaleč n pre aJ 00 ustanovitelj. Je lahko to občina, ki 00 čez dober mesec dovolj, da se nadaljuje s sub l'asti 8 ODslaJa|i» in a'" bodo nove občine tak sklad sprejele, vencioniranjem obresti, pač p. Pa financiralo kot dobrodošlo in potrebno dediščino? so potrebna tudi kapitalsk Predi VprašanJe' kaj namreč navijanju tega sklada nastala inski vsaj nekajletna zamuda. smisei ni' da bo ime,° tudi še lokain P° Prenodu na novo Pogr.«,.0. samoupravo, se vse .osteje zastavlja članom ega izvršnega sveta, k;ofjelošk ^otavljajo, c °ge Uri °" dKgenr^r^ni jfdelujejo pre- in malem poojeinisivu, v razu- -. q g jh obrtnilcov in pod- nebUe/H,hK°dl0k0V' k? da S° °dId™«,h obč,V Sffi je nikov, hkrati pa pri posojilih °bči„ * d°b.er mcsec sedam.a ŠkofJa Loka ne nara§ča' u°l bl zaračunavajo visoke obresti, v J< potrdil njen predsednik An-dvomil, vprašanje pa je bilo, drej Karlin, saj J a vlaganja. Sklad bi bila priložnost, da se združijo vsi možni viri sredstev za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva vključno z nekaterimi možnimi viri iz tujine, spremeniti pa je potrebno tudi odnos bank do tega področja, saj je sofinanciranje obrestnih mer bankam, ki zelo slabo obrestujejo denar na žiro računih obrtnikov in pod- Po trditvah sekretarja za družbeni razvoj Antona Jenka, ki se je skliceval na ugotovitve Zavoda za makroekonomske analize Slovenije, delež ustvar: jene dodane vrednosti v obrti in malem podjetništvu, v razli- °DČin — UUUCI IIIUSCC »tudiija Predi prenehala obstajati. Ob Za d 8U Za ustanovitev sklada in DnJP050VanJe razvoja obrti bil n lCtništVa- za katerega ni Potreb,, V dvomih- da 8a Velik Ujcrno- Je bilo o tem Ha ,° P°rnislekov predvsem '• ali bnrin nove želeli, po drugi strani pa bo po najbolj optimističnih ocenah v industriji v prihodnjih letih nekaj tisoč delovnih mest manj, kot jih je sedaj. Občina je za razvoj obrti in podjetništva storila premalo, ne samo v finančnem smislu, pač pa tudi zaračunavajo visoke obresti, v bistvu dajanje potuhe. Največ razpravljalcev je zanimalo, ali res ni mogoče, da bi bila ustanoviteljica sklada kar Obrtna zbornica, ki naj bi interese obrti in drobnega podjetništva zanesljivo združevala na prostoru sedanje občine tudi po nastanku novih občin, večina pa je bila tudi prepričana, da bi morala služba sklada delovati pri centru obrtnih dejavnosti. Na koncu so ocenili, da je potrebno s prizadevanji v tej smeri nadaljevati in pripraviti programe, ki bodo za v prihodnje upravičevali vlaganja proračunskih sredstev. Manj začudenja, kot bi pričakovali, je vzbudil podatek, da je dober mesec pred koncem proračunskega leta od šestih milijonov tolarjev načrtovanih v ta namen porabljen le en dober milijon... Š. Žargi obfi ' au oodo nove štiri tinanenem smrsiu, pa«, iju mu. dohr,tak sklad sprejele kot pri urejanju prostora in po- 5i °rodošlo in potrebno dediš- trebne infrastrukture (npr. ur- 5& čemcr Je z gotovostjo editev obrtne cone), zato je čas, °8°ee reči, da je pri usta- da se z združitvijo vseh mož- TRG0V1NA S POHIŠTVOM, SP BESNICA 81, TEL: 064/403 871 POHIŠTVO BELA TEHNIKA ORTOPEDSKE VZMETNICE SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Socialdemokrati in Ljudska stranka Vas vabita na javno tribuno PRIVATIZACIJA, ki bo danes, v petek, 4. novembra 1994, ob 19. uri v Sindikalnem domu v Kropi. Gosta, predsednik socialdemokratskega foruma dr. Jože Zagožen in direktor Iskre Števci Kranj Nikolaj Bevk, se bosta na to tematiko dotaknila tudi lastninjenja v Plamenu. Predstavili se bodo tudi: kandidat za župana Zvone Prezelj in kandidata za občinski svet Janez Petrač (SDSS) in Janko Pogačnik (SLS). Vljudno vabljeni! □ Uprava za notranje zadeve OBČINE RADOVLJICA objavlja na podlagi 12. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS št. 46/92) RAZGLAS o razgrnitvi volilnih imenikov za izvedbo splošnih volitev članov občinskih svetov in županov. Volilni imeniki bodo razgrnjeni od petka, 4. 11. 1994, dalje na - KRAJEVNEM URADU BLED - KRAJEVNEM URADU BOHINJSKA BISTRICA IN - V UPRAVI ZA NOTRANJE ZADEVE, Gorenjska c. 18, Radovljica, pritličje, soba št. 5, v delovnem času upravnega organa. Občani lahko do 19. 11. 1994 na teh mestih v pisni ali ustni obliki zahtevajo popravek volilnega imenika, če sami ali kdo drug ni vpisan v volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati, če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice, ali nima volilne pravice na območju te občine oziroma tega volišča, če je vpisana oseba, ki je umrla, če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega. PROSIMO OBČANE, da se v čimvečji meri odzovejo na razgrnjene imenike, kajti le tako bomo lahko možne napake pravočasno odpravili in poskrbeli, da bodo volitve potekale čimbolj nemoteno. Naj pridelki Slovenije 94 Turistično društvo Cerklje bo jutri že šestič organiziralo prireditev z izborom najtežjih pridelkov. Pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa se bodo za najboljše oziroma najtežje potegovali pridelovalci devetih različnih kmečkih pridelkov. Prireditelj je za tri najboljše iz vsake skupine pripravil priznanja oziroma nagrade. Lepe nagrade pa čakajo tudi obiskovalce v dvorani, ki jih jutri v Cerkljah čaka vesel in zabaven večer. • A. Ž. Šestič Naj pridelki v Cerkljah Prodaja najem in servis fotokopirnih strojev i=OTOiteMžANJE Canon KAZU'iNCŽLVAl LMKCCPKIiMA 1'Al'IKNICA CIRIL BILBAN*mmi Cesta Staneta Žagarja 24,64000 Kranj, Slovenija, tel./ Iax: 064/212-025 BARVNO FOTOKOPIRANJE IZ DIAPOZITIVA ZELO UGODNO: BJC - 400 barvni tiskalnik, 5 strani v minuti, ugodna cena: 76.000 SIT KOf*l /S\ BOLJŠA OD O RIGIN ALA r~vrećdr □ KOMBINIRANA PEČ NA TRDA GORIVA od 25 do 70 KVV 5 let garancije EKOLOŠKA PEČ S TURBO IZGOREVANJEM omogoča ogrevanje prostora do lOOm od7do16KW PUNSKE PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE z zmogljivostjo od 7 do 50 KW ■ 3 leta garancije kombinacija zemeljski plin in propan butan OPREMA: radiatorji, gorilci, bojlerji, inštalacijski material INFORMACIJE: |>fMnfj4f ISKOM d o.o , Mirka Vadnova 22, Kranj, rl WMI tel.: 064/241-479, 242-224, fax: 064/241-482 Znanje in sreča na tehtnici Pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa in v organizaciji Turističnega društva Cerklje bo jutri v kinodvorani v Cerkljah zanimiv in zabaven večer z izborom devetih različnih najtežjih kmečkih pridelkov Cerklje, 4. novembra - Za šesto prireditev pod naslovom Naj pridelki Slovenije, ki bo jutri (sobota), 5. novembra, ob 19. uri v kinodvorani v Cerkljah, je bila dvorana razprodana z rezervacijami, še preden so bile vstopnice pravzaprav v prodaji. V Turističnem društvu Cerklje zato resno razmišljajo, kako v prihodnje s to prireditvijo nadaljevati, saj je dvorana v Cerkljah zanjo postala premajhna. Razmišljanja so različna. Cerklje, kot občina, ima tudi sicer premajhno prireditveno dvorano. Za izbor najtežjih pridelkov pa so pobude, da bi prireditev razdelili v prihodnje na dva dela, ali pa jo organizirali kje drugje v večjem prireditvenem prostoru. Sicer pa se bodo jutri zvečer potegovali za Naj pridelke Slovenije 94 pridelovalci kar devetih različnih pridelkov: za krompir, krmilno in rdeče korenje, repo, krmilno in rdečo peso, zelje, f)odzemno in nadzemno ko-erabo. Na tehtnici bosta torej znanje in sreča; k slednji pa bo precej prispevala tudi narava, saj prireditelji pričakujejo, da tudi tokrat ne bo manjkalo poleg "izredne" teže tudi nenavadnih oblik. Kulturno-zabavni program bo tudi tokrat povezoval Jože Jerič, nastopili pa bodo tudi Peter Kepic Kamniški koledniki in domači godci s harmoniko. Tako najboljši pridelovalci kot izžrebani obiskovalci pa bodo dobili nagrade, ki so jih prispevali sponzorji. Več strokovnosti Predsednica TD Cerklje Julka Hrovat pred jutrišnjo prireditvijo ugotavlja, da je postala prireditev zelo poznana po Gorenjskem in nasploh v Sloveniji. "Zato imamo vedno večjo zadrego s prostorom. Nasa naloga zdaj, da resno razmislimo in se odločimo, kako naprej. Prireditev bi vsekakor radi obdržali. V prihodnje pa naj bi vanjo vnesli tudi več strokovnosti. Sicer pa je to poleg razstave cvetja ena tistih prireditev, ki ob podpori občine oziroma Izvršnega sveta Kranj na neki način povezuje in turistično predstavlja celotno območje pod Krvavcem. Trenutno pa je naš cilj tudi izdaja turističnega prospekta." Pohvala in spodbuda Zadovoljen z delom in prizadevanji je tudi predsednik KS Cerklje Peter Kepic: "Turistični delavci s predsednico Julko Hrovat zaslužijo pohvalo za prizadevanja na področju turistične celovitosti krajev pod Krvavcem. Sicer pa Cerklje tudi ob delu drugih društev in prebivalcev postajajo kraj in območje z vedno bolj zanimivo in celovito podobo in tudi ponudbo Julka Hrovat na različnih področjih. Jutrv ko bomo občina, bo to S* kako pomembno. Na srečo imamo že zdaj poleg društev tudi nekaj drugih gospodarskih nosilcev, kot so RTC> Letališče, pa tudi obrt i*j podjetništvo sta se že precej razširila in okrepila. Po tej poti bi morali spodbujati tudi zaposlovanje v domačen1 kraju. Kar pa zadeva pros* tor, v katerem bo jutri prir* editev, bo treba misliti večjega." A. ŽalJtf Najtežji kmečki pridelki od 1. do 5. prireditve KAKŠEN BO LETOŠNJI NAJ PRIDELEK? Najtežji kmečki pridelki Slovenije Pridelek 1989 1990 1991 1992 1993 krompir 1.04 1.51 1.32 1.44 1.55 korenje krmilno 1.50 2.56 4.19 - 1.02 korenje rdeče 1.13 1.25 2.80 1.20 1.17 repa 5.70 5.75 5.00 6.03 3.92 pesa krmilna 9.32 9.37 11.81 9.74 18,18 pesa rdeča 2.22 2.99 2.20 3.27 4.36 zelje 7.90 9.60 9.50 11.57 5.39 koleraba podzemna - - - 9.47 koleraba nadzemna - 4.31 1994 Tabela, ki jo objavljamo, vam bo morda pomagala, da boste v zadnjo kolono za Uto 1994 lahko vpisali vašo napoved o letošti' jih naj pridelkih. Izrezano tabelo z naptf vedmi oddajte jutri zvečer pri vhodu I dvorano v Cerkljah. Lahko pa napove" oddate tudi napisano na posebnem listku-Kdor bo "najbližji" letošnjemu pridelku, bo dobil nagrado. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE , d.o.o. ul. 4. oktobra 10. CERKLJE tel. 064/421-294, fax 064/421-283 PONUDBA: - krmila po tovarniških cenah (možno tudi v razsutem stanju) - mineralna gnojila - žitarice, sojine in sončnične tropine - vitaminski dodatki - vse za domače koline (čreva, začimbe, kaša) BREZPLAČNA DOSTAVA VEČJIH KOLIČIN NA DOM Cerklje 3Irg ^afcorma 3JcrtKa 6 tel^064/422-793 Ponudba: - sveze meso vseh vrst - suhomesnati izdelki - krvavice, pečenice - svež komendski kruh - brezalkoholne in alkoholne pijače - konzerve vseh vrst OKREPČEVALNICA "NA vAsr CIRIL ZCPfl GRAD 14,64207 CERKjJfe m TRGOVINA z novimj in rabljenimi avtodeli AVfOKLEPARSTVO Milan KmiM Dvorje 93, 64207 Cerklje Tel./fax: 064/422-221 : Posutu 21 trgovino in računovodski kniigovodiki tloritni KEDECL Stin culi 10 64207Cirklie Tli.: 064/421-39 7 V naših trgovinah v Cerkljah in na Vranskem vam nudimo: italijanske modne pletenine, pletenine Angora Ljubljana, jeans, bunde, gumijaste škornje! navadne in podložene/ ter drugo obutev. \0VI >lHit \ I,\ DECEMBRA POVEČANA IZBIRA IGRAČ! STROJNO KUUČARNIČARSTVO IN ORODJARSTVO SLAP SLATNAR PETER , tl> Ul. Ignaca Borštnika 16, 64207 CEBKU^ _TELEFON:064/421-411, Pf>X:064l422J^ Izvajamo strugarske storitve na stružnih avtomatih do 0 40 mm ter vsa strugarska, ter rezalna in varilna dela. PO GORENJSKEM Naj pridelki sodijo v Cerklje Prireditev, ki se je zares "prijela" _ a« a»cc 1_____ Ji___... Tl«s/\JUl'I no Kljub prostorski stiski bi bilo Naj pridelke škoda "odpeljati" kam drugam. Prireditvi pa bi bilo morda treba dati le nekaj več strokovnosti. Takšna so bila v minulih dneh razmišljanja nekaterih članov prireditelja. Vsekakor pa bo ob jutrišnjem tehtanju pridelkov na tehtnici tudi odločitev o tej priljubljeni prireditvi v Prihodnje. Poznana je postala po vsej Sloveniji. Njena dragocenost pa je tudi v spodbujanju za čimboljše kmetovanje. Andrej Ropret, predsednik boljša od lanske, ker ni bilo komisije za prireditve pri TD tolikšne suše. Pri posameznih Cerklje: "Prireditev se je ob pridelkih lahko pričakujemo navzočnosti in sodelovanju kar lepe in težke pridelke; nekdanjih pobudnikov tako posebno tam, kjer je bilo ob nkoreninila v Cerkljah, da bi delu tudi "znanje" cvetja in zdaj z Naj pridelki. Zelo odmevna pa sta bila tudi nastop in predstavitev občine z društvi na Kmetijsko živilskem sejmu v Kranju, Alpe Adria v Ljubljani in Gost turu v Mariboru." jo bilo zares škoda iztrgati iz tega območja. Čeprav si v društvu ne "lastimo" odločanja o njej, se bomo po letošnji Prireditvi, za katero smo še Pred prodajo zabeležili izred- Janez Kuhar, predsednik Občinske turistične zveze Kranj: "Tudi letos je bilo na območju Občinske turistične zveze Kranj, ki združuje 12 društev, veliko zanimivih in Peter Slatnar, firma SLAP Cerklje: "Naj pridelki Slovenije v Cerkljah je prireditev, ki ni le za obiskovalce zanimiv dogodek, marveč je prireditev postala tudi velika spodbuda za dobro kmetovanje. Do zdaj sem si ogledal vse prireditve, žena pa je na dveh dobila tudi nagrado za zmagovalne pridelke. Letos najbrž ne bo sodelovala. Kar pa zadeva razvoj v prihodnje v občini Cerklje, mislim, da so turizem in podjetništvo dejavnosti, ki naj bi bile osnova za razvoj in zaposlovanje v tem delu. Ob nenehnem potrjevanju kvalitete pa se je trg že začel počasi odpirati." • A. Žalar no zanimanje, morali odločiti, uspelih prireditev. Se posebej kako naprej." je potrebno omeniti tekmo- Inž. Janez Žižek, Kmetijski vanje harmonikarjev v Besni- zavod Ljubljana, Oddelek za ci, Ovčarski bal in Planšarsko ----- -ju.Mja..a, V Kmetijsko svetovanje Kranj enota Cerklje: "Že vsa leta sodelujem pri pripravi te prireditve, ki se je v Cerkljah zares prijela. Morda je strokovno malce "preozka" in bi jo morali v prihodnje v tej smeri nadgraditi. Sicer pa je veliko bolj problematičen postal prostor. Kar pa zadeva letošnjo letino, mislim, da bo noč na Jezerskem, Večer ob bajerju na Kokrici in tradicionalne Čajanke, v Bašlju 10. Kmečki praznik pod Storži-čem, v Preddvoru Družinski pohod na Jakoba, v Kranju Kranjsko noč, v Naklem tradicionalno Srečanje Naklan-cev... Med zelo aktivnimi društvi pa je tudi TD Cerklje, ki letos izstopa z Razstavo NAGRADNA IGRA -Ciril Zupin iz Grada pri Cerkljah, mentor sadjarskega krožka na šoli Davorina Jenka Cer-^lJe, je poznan med drugim tudi po svojem sadovnjaku, v katerem pa poleg različnega sadja zraste tudi se kaj drugega. V sadovnjaku je zrasla na primer sončnica, za katero zastavili v torek v Go*enjskem glasu nagradno vprašanje o semenih. Danes pa na Cirilovo pobudo predlagamo za obiskovalce jutrišnje prireditve še dve nagradni igri: Na priredi- - .. . inno (tisoč) ali »ev prinesite jutri zvečer koruzni storž, ja cc, ki je morda več koruznih zrn. Cinl pa »cMnt"5J. _a na prireditev, težje od 100 gramov. Če ga imate, prinesite ga na p Nagrade čakajo... Poženik 10, Ceiklje, tel.:064/421-108, tel./fax:422-585 satelitske antene Priznanih angleških in nemških proizvajalcev **ACE, VIPER, ALL TECH ter vse druge satelitske tehnike ^ožnost nakupov od 2 do 12 čekov KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE 64207 CERKLJE, UL. Toneta Fajfarja 38 tel.: 064/421 - 200 v HM poslovalnici v Cerkljah ■ vsak dan od 7. • 18. ure in soboto od 7. do 12. ure v Poslovalnici ŠENČUR • vsak dan od 7. • 17. ure in soboto od 7. • 12. ure in v Poslovalnici VOKU) • vsak dan od 6.30 ■ 14.30 ure. VAM NUDIMO PO UGODNIH CENAH: • sredstva za varstvo rastlin, mineralna gnojila -~ • semena za kmetovalce in vrtičkane 5 • Mlaza mlado pitano goved, krave molznice, piščance, g tokošl nesnice in rudninske dodatke, sojo, koruzo. ^ • ^no drobno orodje in orodje za vrt • gradbeni material: opeko, cement, apno, betonsko železo, »nriatume mreže, betonske bloke, Utonit plošče, strešno peko, siporeks, pohištvene cevi, vodovodni in elektro material • v zadrugi deluje tudi hranilno kreditna služba In menjalnica. Pridelovalci Naj pridelkov do zdaj KROMPIR: Janez Polajnar, Sp. Brnik (1989); Stane Plevel, Cerklje (1990); Milka Škerjanc, Štefanja Gora (1991); Draga Ribnikar, Praprotna Polica (1992); Janez Kozjek, Podreča (1993) KRMILNO KORENJE: Rado Čarman, Apno (1989); Marija Slatnar, Cerklje (1990): Anton Kustej, Zgornji Brnik (1991); Nagrada ni bila podeljena 1. 1992; Marija Seme, Prevoje (1993) RDEČE KORENJE: Mira Jenko, Pšata (1989); Silva Koželj, Cerklje (1990);Cilka Šter, Zgornji Brnik (1991); Jože Celar, Breg (1992); Marija Ahačič, Cešnjevek (1993) REPA: Ivan Jenko, Pšata (1989); Štefan Zupin, Šenturska Gora (1990); Ciril Arh, Tupaliče (1991); Marinka Šipec, Cešnjevek (1992); Marija Šipec, Češn jevek (1993) KRMILNA PESA: Marija Slatnar, Cerklje (1989); Tomaž Zorman, Vopovlje (1990); Martin Sorte, Branica/ Štanjel (1991); Marjeta Jenko, Podreča (1992); Stojan Lipoglav, Klopce-Slovenska Bistrica (1993) RDEČA PESA: za leto 1989 podatka o lastniku ni; Tomaž Zorman, Vopovlje (1990); Ivan Hudobivnik, Dvorje (1991); Milena Šink, Suha (1992); Cvetka Hudobivnik, Voklo (1993) ZELJE: Alojz H o m ar, Prevoje (1989);Gregor Ušenič-nik, Trebija (1990); Marko Prosen, Cerkljanska Dobrava (1991); Marko Dolenc, Vinharje (1992); Janez Jarc, Prevoje (1993) PODZEMNA KOLERABA (prvič ocenjevana lani): Janez Kočar, Zalog (1993) NADZEMNA KOLERABA (prvič ocenjevana lani): Albina Bizjak, Smlednik (1993) Zg. Brnik 143,64207 Cerflje tel: (064) 422 778 IZDELAVA IN POPRAVILO PECI ZA CENTRALNO OGREVANJE IZDELAVA CISTERN ZA OUE ' V ZALOGI IMAMO BOJIERJE > RAZNIH VEUK0SH MESARIJA KEPIC Cerklje, Krvavška c. 14, tel.: 064/422 - 414 Poleg kvalitetnega mesa se v prodajalni |dobi|o tudi svinjske polovice. MESARIJA KEPIC TRŽNICA NA PLANINI V KRANJU TEL: 064/331 - 223 V prodajalni na tržnici vam nudimo vse vrste kvalitetnega mesa, mesnih izdelkov In delikates PRODAJALNA JE ODPRTA V PONEDELJEK OD 8. DO 15. URE, OD TORKA DO PETKA OD 8. DO 17. URE, V SOBOTAH DO 12. URE. Krajevna skupnost Bratov Smuk Dovolj gostinskih lokalov Na zboru krajanov oktobra, kjer udeležba sicer ni bila pričakovana, so zavrnili osnutek zazidalnega načrta za Planino Kranj, 3. novembra - "Na natečaju za obnovo strehe na poslopju KS letos sicer nismo uspeli, vendar smo streho s podporo Sklada stavbnih zemljišč obnovili, uredili pa smo tudi okolico s parkirišči," je ob naštevanju letošnjih akcij pred dnevi povedala predsednica KS Bratov Smuk Jelka Lok ar. Med drugimi pomembnejšimi akcijami pa so bila še urejanja igrišč, ob razumevanju in podpori Domplana ter Stanovanjske zadruge Gorenjske pa so v zasebna stanovanja v blokih uspeli tudi z akcijo za vgradnjo števcev za sanitarno vodo. Okrog 600 merilnih števcev za vodo je že vgrajenih in okrog 60 odstotkov vseh stanovanj naj bi z novim letom imelo tako svoj števec in pregled nad porabljeno vodo. Letos pa so v krajevni skupnosti ponovno premerili tudi vrtičke ob vzhodni vpadnici. Uspeli pa so tudi pridobiti zemljišče ob cesti Jaka Platiše za okrog 30 vrtičkov. Tako imajo zdaj krajani v tej mestni KS okrog 230 vrtičkov. Še največ težav, pri čemer so v vodstvu že skoraj obupali, pa je z obveznostmi, ki jih ima do KS na podlagi pogodbe Tele-TV, ki bi od mesečne naročnine za TV priključek na njihovem območju moral prispevati 5 odstotkov za ureditev obveščanja (interni studio) na tem območju. ĆJE KOLIČINE SO PO DISKONTNI CENI NOVO NA ŠENTURŠKI GORI KMEČKI TURIZEM PAVLIN ŠENTURSKA GORA 64207 CERKLJE NA GORENJSKEM Gostoljubno vas bomo sprejeli in postregli z izbranimi domačimi jedrni in dobrimi domačimi pijačami. Poskrbljeno je tudi za zabavo. Noroah ze lekffKm drvib* HHtjmmo poftlihai (064) 421-$99 affrf/fai (064) 422 • m Jelka Lokar, predsednica KS nutek glede opredelitev na Likozarjevi, pri Lisjaku, nasproti Cekina in ob Jaki Platiše odločno zavrnili, saj v prihodnje ne želimo na našem območju še dodatnih gostinskih lokalov. Dva ima- Na objektu KK s prizidkom so obnovili streho in uredil okolico s parkirišči. "V drugi polovici oktobra smo imeli tudi zbor krajanov, na katerem smo obravnavali osnutek zazidalnega načrta. Obisk ni bil takšen, kot smo pričakovali, vendar smo os- mo že in že s tema dvem (Zamorček in Mignon) dovolj problemov zara (ne)reda oziroma obratov* nega časa, ki se ga v te lokalih ne držijo." • A. Zah Mali Sit it Trgovina z zdravili in sanitetnim materialom d.o.o. pomožna zdravilna sredstva ortopedski pripomočki nogavice proti krčnim žilam program Inkontinence Kidričeva 47a, 64000 Kranj, tel./fax: 064/21 87 87 NUDIMO VAM: SPECIALNE OPORNICE ZA GLEŽENJ, KOLENO. TENIŠKI KOMOLEC... OD PREVENTIVNIH DO POSTOPEKAT1VNIH 'samo za koleno vam nudimo 10 različnih vrst opornic PESTRA IZBIRA ŽENSKIH NOGAVIC PROTI KRČNIM ŽILAM Z LVCRO (40, 70, U0 den-ske) od 994 do 2640 SIT PREVENTIVNE, KURATIVNE IN POSTOPERATIVNE MEDICINSKE KOMPRESIJSKE NOGAVICE -namesto elastičnih povojev 9 masažne aparate • merilce sladkorja v krvi in testne lističe • vse vrste merilnikov krvnega tlaka in servis e antirevmatska oblačila (ledvični pasovi, grelni pasovi, ramenski, kolenski, komolčni) e pestra izbira čajev • tople majice - 50 % bombaž 50 % volna BREZPLAČNO MERJENJE KRVNEGA TLAKA • prsne proteze (rak na dojkah) • klinično testirane ortopedske pripomočke • bergle, sprehajalne palice • kilni pasovi • sanitetni stoli, invalidski vozički e vse za nego bolnika na domu • kozmetika in vse za osebno higieno DELOVNI ČAS: 8-19, SOBOTA 8-12 KM i«' KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V vseh prostorih pritličja Mestne hiše je odprta etnološka razstava Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem; vsako sredo ob 16. uri vodi po razstavi avtorica Anka Novak. V mali renesančni dvorani pa je na ogled izbor slik Rudolfa Arha na temo gorenjskih kmečkih stavb. V galeriji Prešernove hiše razstavlja skulpture kipar Minolis Thomakakis iz Benetk. RADOVLJICA - Čebelarski muzej je zaradi obnavljanja zaprt, prav tako Muzej Tomaža Godca v Boh. Bistrici. Muzej talcev v Begunjah je odprt ob sredah in sobotah od 9. do 13. ure, ob nedeljah od 15. do 17. ure. Kovaški muzej v Kropi je odprt ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija je odprta vsak dan med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 10. in 16. uro, v ponedeljek zaprto. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan med 9.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11.30 do 16. ure, zaprto ob sobotah. VRBA - Prešernova hiša je odprta vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah in nedeljah med 10 in 16. uro, ob ponedeljkih je zaprta. ŠKOFJA LOKA - Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Janez Ferlan. V galeriji ZKO-Knjižnica razstavlja slike na temo Narava odslikava slikar Janez Justin. V mini galeriji občine Škofja Loka razstavlja olja in akvarele na temo slovenske krajine slikar Stane Žerko. TRŽIČ - V Optiki Debeljak je na ogled razstava slik akad. slikarke Anke Hribar- Košmerl. KAMNIK - V pritličju gradu Zaprice je na ogled razstava Od zbirke do muzeja. V razstavišču Veronika je odprta razstava Sveto pismo med kulturo in zgodovino. Pred pevskim tekmovanjem v Mariboru VABILO NA NAŠO PESEM Do konca tega leta pričakujejo na Zvezi kulturnih organizacij Slovenije prijave za 14. pevsko tekmovanje Nasa pesem, ki bo od 21. do 23. aprila prihodnje leto v Mariboru. Skupine, ki so kdaj koli doslej sodelovale na tej prireditvi, so že prejele vabila. Organizatorja tekmovanja, poleg ZKOS - Slovenske pevske zveze še ZKO Maribor sta že predstavila tudi pogoje tekmovanja. Prijavijo se lahko pevski zbori in male vokalne skupine iz Slovenije in slovenski iz tujine. Zbori v ženski, moški ali mešani zasedbi imajo lahko od najmanj osem pa do največ oseminštirideset pevcev, male pevske skupine pa imajo lahko najmanj tri pevce. Med prijavljenimi bodo za tekmovanje izbrali petindvajset pevskih skupin. Pevski zbori bodo imeli po eno obvezno pesem: Janka Ravnika Žanjico, Antona Lajovica Žabe in Pavla Šivica Čist nora pesem. Zbori bodo bo lastni izbiri dodali za tekmovalni program še tri pesmi slovenskih ali tujih skladateljev, medtem ko male pevske skupine nimajo obvezne pesmi, pač pa ves program pojejo po lastni izbiri. Tekmovanje bo ocenjevala žirija v sestavi: predsednik Marko Munih in člani Stane Jurgec, Aldo Kumar, Uroš Lajovic in Igor Švara. • L. M. SLANO VE SLIKE V MUENCHNU Tri tedne, to je do 20. novembra, bo v ugledni galeriji Bavarske deželne banke, v kateri se je doslej že predstavilo nekaj slovenskih umetnikov, na ogled okoli 50 olj in akvarelov akad. slikarja Franceta Slane. Izbor del iz slikarjevega obsežnega opusa sta pripravila dr. Nace Šumi v sodelovanju s kranjsko galerijo Bevisa, ki je razstavo tudi organizirala in postavila. Dr. Šumi je na otvoritveni slovesnosti tudi predstavil slikarjcvo delo, razstavo, ki na katero so prišli tudi pomembni bavarski gospodarstveniki, iz Slovenije pa državni sekretar za kulturo Jože Osterman, je odprl slovenski veleposlanik v Nemčiji dr. Boris Frlec. Otvoritev je z glasbo polepšala flavtistka Irena Grafenauer. • L M. Želimo zaposliti več izkušenih prodajalk in poslovodjo, v trgovini z oblekami. PRODAJALKE IN POSLOVODJA Ponujamo vam dober zaslužek, ki ga lahko s svojo prizadevnostjo še povečate. Vabljene tudi upokojenke z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami. Prošnje, prosimo pošljite na naš naslov, najkasneje 7 dni po objavi. Uz^INKl d.o.o. Linhartova 8 61000 Ljubljana Mladinsko zborovstvo je zašlo v krizo MAR PETJE LAHKO TUDI USAHNE? Od nekdaj je veljalo, da je slovensko zborovsko petje zelo razširjeno, umetniški dosežki v mednarodnem prostoru pa ne le primerljivi, pač pa tudi med najboljšimi. Ali bo tako tudi v prihodnje? Vzrokov za skrb, da morda zborovsko petje vendarle nima tako lepe prihodnosti, je kar nekaj. Na nekatere od njih so v svoji izjavi za javnost glasno opozorili udeleženci nedavnega seminarja za zborovodje mladinskih pevskih zborov v Medijskih Toplicah. Na nekatere vidike tega problema je v pogovoru opozoril Marko Studen, svetovalec za glasbeno dejavnost Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Učitelji glasbene vzgoje in zborovodje mladinskih pevskih zborov so seveda opozorili na področje glasbene vzgoje in mladinskega zborovstvo. Se pravi, da se kriza pri odraslih pevskih zborih vendarle še ne pozna? Ne, sploh ne, trenutno imamo med odraslimi pevskimi zbori kakih šest, sedem zborov, ki sodijo v sam vrh pevskega poustvarjanja pri nas, pa tudi v povprečju se nad kvaliteto zborovskega petja, ki se redno preverja na mednarodnih tekmovanjih, ne moremo pritoževati. Hujše je z mladinskimi zbori. Zadnji dve pevski reviji v Zagorju, morda bi lahko to rekel tudi za mednarodno celjsko tekmovanje, pa sta že pokazali neugodno stanje v mladinskem zborovstvu. Medtem ko so otroški zbori še razmeroma dobri, kar dobre so tudi sicer maloštevilne srednješolske pevske skupine, pa je vse drugače z mladinskimi pevskimi zbori. Ne samo, da jih je iz leta v leto manj, pač pa je tudi kakovost vse šibkejša. Primerjava je seveda možna s stanjem, ki je bilo še pred leti vsekakor dobro. Takrat smo se lahko hvalili, da imamo dobro splošno glasbeno vzgojo in urejeno zborovodstvo. Kaj je povzročilo spremembe na slabše? Ko se je zmanjšalo število ur glasbene šole, v petem in šestem razredu osnovne šole imamo na primer le po eno uro tedensko, zadnja tri leta pa se je zmanjšal tudi fond ur za šolske pevske zbore. Posledice so se že kmalu pokazale, zborov je manj in še ti, kar jih je so bistveno slabši. Seveda pa je mnogo odvisno tudi pedagoških svetovalcev. Njihovo večje ali manjše zanimanje za pevske zbore na šolah včasih dokaj močno vpliva na to, ali bo ta vezni člen do odraslih zborov - mladinski pevski zbor boljši ali slabši. Razlike po posameznih slovenskih regijah so zato zelo značilne, pokazale pa so se vsakokrat po udeležbi Marko Studen in uspehih na preglednih pevskih revijah. Ali se gorenjska pevska scena kakorkoli razlikuje od ne posebno prijazne slike stanja na Slovenskem? Tradicija je sicer dobra, vendar pa stanje na področju mladinskih pevskih zborov ni drugačno kot drugje, morda še celo slabše. Žal. Že zelo dolgo se ni noben od gorenjskih mladinskih pevskih zborov Eovzpel v sam kakovostni vrh, ar je dovolj zgovorno. Saj dejavnost še teče in na občinskih revijah je slišati tudi kaj prijetno svežega, kaj dosti več pa že ne. Vendar pa kaže biti optimističen, kar dosti mladih zborovodij že imamo in na tej generacijski menjavi kaže tudi graditi naprej. Te vrste glasbena vzgoja trenutno ni deležna potrebne pozornosti. Kakšne so lahko posledice? Glasbena vzgoja je nepogrešljiva pri celovitem oblikovanju osebnosti mladega človeka. Zborovsko petje je vsekakor vsakomur dostopna, učinkovita oblika glasbene vzgoje, ki ob primerni skrbi daje tudi zelo visoke umetniške dosežke. Vsekakor jo zborovsko petje vredno ohranjati tudi zato, ker je eden najbolj množičnih konstitutiv- RECITAL PIANISTKE NEVENKE LEBAN Škofja Loka • V okviru koncertne dejavnosti Glasbene šole Škofja Loka Je bila tokrat na vrsti ljubljanska pianistka NEVENKA LEBAN. V kapeli Puštalskega gradu ie izvedla klavirska dela skladateljev Mozarta, Beethovna, Kogoju, Schumanna in Chopina. Pianistka Nevenka Leban - Orešič je predstavnica srednje generacije slovenskih poustvarjalcev. Izhaja iz Maribora, kjer je bila njena prva učiteljica klavirja Zdenka Novakova, po ljubljanski Akademiji za glasbo (P. Šivic) pa je opravila še podiplomsko izpopolnjevanje v Zagrebu (V. Krpan). Hkrati je tudi absolventka muzikološkoga oddelka ljubljanske Filozofske fakultete, vrsto let pa je bila glasbena urednica na Radiu Slovenija. Sedaj deluje Lebanova kot klavirska pedagoginja na ljubljanski Glasbeni šoli Vič - Rudnik. Občasno nastopa predvsem na naših glasbenih odrih, ima pa tudi že nekaj posnetkov za Radio Slovenija. Z dvema uvodnima sonatama Mozarta in Beethovna je morda Lebanova tokrat trčila na najtežje klavirsko poustvarjanje. Če je bilo v uvodni Mozartovi sonati v F-duru, KV 332 Še slišati uvodno ogrevanje, morda tudi nekaj (nepotrebne) treme, pa je potem Lebanova drugi del tega zahtevnega recitala opravila zgledno. Ves čas je igrala na pamet in pri tem se je spominski del recitala kar dobro odrazil. Zlasti še v nadaljevanju zahtevne Beethovnove Sonate v d-molu, op. 31, št. 2 in pa v kratkem^ a prepletenem Andantinu cantabile iz Kogojevega cikla Piano. Zal je potem iz 16 skladb cikla Listi iz albuma, op. 124 Roberta Schumanna Lebanova odigrala le 12 skladb, recital v Škofji Loki pa sklenila s Chopinovo Balado v g-molu št. 1, op. 23. Maloštevilni, pa še kar radodarni publiki z aplavzom je potem dodala še Chopinovo Mazurko in Schumannovo Sanjarjenje. Tako lahko zapišemo po njenem recitalu, da jih umetnica morda odigra premalo, da so vsi po vrsti vredni tako njene igre kot naše pozornosti, in da bo seveda morala umetnica podobne recitale še igrati. • F. K. nih elementov slovenske kulturne zavesti. Skupno petje v večglasju je tudi slovenska posebnost, ki jo pač kaže ohranjati in negovati. Če imamo dobre odrasle pevske zbore kot posledico dobrega intenzivnega pevskega življenja, pa se je zaradi sedanjega stanja v mladinskem zborovstvu bati, da se utegne zamajati tudi ta kvaliteta. Ali ta trditev drži? Vsekakor. Mislim, da je treba glasno opozoriti na slabšanje kvalitete mladinskih pevskih zborov. Od stanja v teh zborih je marsikaj odvisno. Čez čas se bomo lahko spraševali, kje so vrhunski dosežki pri odraslih pevskih zborih, dolgoročno pa se lahko zbojimo za obstoj celovite pevske 'scene'. Že tako se zdaj dogaja, da spontano petje zamira zaradi spremenjenih življenjskih razmer, za petje je enostavno manj prostora v sodobni družini. Če pa izostane še spodbuda institucij za ohranjanje petja v zborovski obliki, utegne pomemben segment naše nacionalne kulture zam-reti. Z zborovskim petjem se pač dvakratno potrjujemo -kažemo svojo glasbeno podobo in jezikovno podobo; zven slovenske besede v zborovskem petju je imelo in še ima posebno težo. Alije sploh mogoče vplivati na razmere, ki naj bi, kot ste v izjavi za javnost dramatično zapisali, kmalu povzročile kolaps v mladinskem zborovstvu? Seveda, na primer z novim šolskim zakonom, s katerim naj bi med drugim spoštovali že podpisano Evropsko listino o glasbi v šoli. Glasbo kot obvezni predmet naj bi na vseh šolskih stopnjah povečali na najmanj dve uri tedensko. Na ta način je zajeta vsa šolska populacija, omogočeno ji je spoznavanje in doživljanje glasbe - vsaj do osnovne ravni, ki omogoča občutljivost za glasbene pojave. Vse, kar je več, je seveda povezano z interesi posameznika. Zborovstvu pa je treba kot najbolj prikladni in učinkoviti obliki glasbene vzgoje zagotoviti toliko ur, kolikor jih priporoča stroka - najmanj pa toliko kot pred krčenjem Števila šolskih ur glasbene vzgoje in zborovstva. Tudi glasbenih pedagogov je premalo, še posebej, če upoštevamo, da morajo imeti sedmo stopnjo izobrazbe in ne tudi čisto ustrezne, saj je treba prilagoditi in dopolniti predmetnik za izobraževanje v tem poklicu. Najbrž pa bi bil° treba tudi na Akademiji za glasbo kmalu odpreti specialni samostojni zborovski oddelek- To so v glavnem naloge, W naj bi zadevale stroko. Kakšna pa je pri reševanju iz nastali/! zagat vloga Zveze kulturnih organizacij Slovenije? Mislim, da lahko nekaj naredimo pri stalnem dopolnilnem izobraževanju učiteljev, ČePra.v se tega uradne institucije zadolžene za to stvar bolj izogibaj0-Čeprav doslej še nimamo vef' ifikacije za te v vseh pogledi" strokovno neoporečne izobraževalne programe z najboljši111 predavateljskim kadrom. • Besedilo in slik* Lea Mencinger KAJ BO V SEJALCU ST.16? Škofja Loka - Vprašanje v naslovu je seveda retorično, saj jL tem mišljeno uredniško povabilo bodočim sodelavcem p°' , Gorenjskem, naj prispevajo, kar imajo v predalih, za novo t številko Sejalca. _______ Sejalec, ki se zadnja leta ponaša z nazivom Gorenjska literarn3 revija, je odprt za prispevke vseh treh literarnih zvrsti - pr° ' poezije in dramatike, uredniški odbor pričakuje, da ga bo ustvarjalci zasuli s črticami, povestmi, eseji, odlomki drams* del in romanov, satirami, potopisi, aforizmi in še čim. . . *j Revija, ki so jo pri ZKO Škofja Loka pred štirinajstimi i^. ustanovili kot spodbudo amaterskim pesnikom in pisateljem, so jim bila sicer kot začetnikom druge publikacije težje aH P sploh nedostopne, je zdaj merila nekoliko prilagodila, vsebinski zasnovi je namreč revija odprta za že uveljavlj literarna imena in v enaki meri za druge, ki to šele namerav j postati. Vsi prispevki pa bodo seveda morali čez uredniško si v katerem so znana in uveljavljena mentorska imena. °° .& oddajo prispevkov je 10. januar 1995, pošilje s prispevki Pa > treba nasloviti: ZKO Škofja Loka, Grajska pot 13. • L. M- SLOVENSKA RAZSTAVA^ FOTOGRAFIJ "KRANJ '94" Fotografska zveza Slovenije in Fotoklub "Janez Pun/\r"Jr organizirata slovensko razstavo fotografij "KranjJvjT^^, Razstave se lahko udeležijo slovenski državljani, ^°ve?^lof sosednjih državah in v svetu. Tema razstave je prosta- £ ^, lahko sodeluje v dveh kategorijah: A- črnobele fotografije 1» ^ barvne fotografije. Vsak avtor lahko pošlje 4 črnobele ^ barvne fotografije formata od 18 x 24 cm do 30 x 40 crn. ^ fotografije, manjše od 30 x 40 cm morajo biti nalepljen j(j tankem kartonu velikosti 30 x 40 cm. Vse fotografije moraj.^j delo razstavi j alea. Fotografije na sprednji strani n.c.srn£rJ0jCt)S oznak ali podpisov. Poslanim delom ie treba priložiti pnja j0o seznamom del. Vsa dela morajo biti označena z WP°^ ju m /iiiuiiuin uti. ▼ ja viiti morajo mu — - - ~ i»- številko, oznako kategorije, naslovom dela ter 'me.n*0jeta priimkom avtorja. Organizatorja razstave si Pndf' Jcti0 pravico do objave del za potrebe razstave, če avtor tega fja-nc prepove. S fotografijami bodo ravnali pazljivo, ne odg tf.ct>a jo pa za poškodbe nastale pri pošiljanju. Fotografije ^Jc PZir»» v šesta)" poslati na naslov: Fotoklub "Janez Puhar' kranj, najkasneje do srede, 30. novembra 1994. Žirija v *"jeia Oskar Dolenc, Dušan Miška in Marjan Smcrke.:!to. W ocenjevala in podelila priznanja in nagrade v sod l^r* decembra letos. Otvoritev razstave pa bo v sredo, 28. ^^fttffl 1994, ob 17. uri v galeriji Mestne hiše v Kranju. • Lojze » Petek, 4. novembra 1994 OGLASI 7. STRAN • GORENJSKI GLAS GORENJSKA Gorenjska oblačila Kranj, d.d., razpisujejo delovno mesto DIREKTORJA Kandidat mora poleg pogojev določenih z zakoni, izpolnjevati še naslednje: - visoka ali višja izobrazba tehniške, naravoslovne ali družboslovne smeri - 3 oz. 5 let delovnih izkušenj - znanje enega svetovnega jezika Kandidat bo imenovan za štiriletno mandatno obdobje. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Gorenjska oblačila Kranj, d.d., Bleivveisova cesta 30, Kranj, s pripisom "za razpis". Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po zaključku razpisa. DRUŠTVO RAČUNOVODSKIH IN FINANČNIH DELAVCEV Prešernova 11 64000 KRANJ Društvo računovodskih in finančnih delavcev obvešča, da organiziramo dvodnevno posvetovanje o knjiženju poslovnih dogodkov po SRS oziroma kontnem okviru za gospodarske družbe, ki bo v veliki dvorani - soba 15 Skupščine občine Kranj z začetkom ob 9. uri in sicer Strokovna svetovalca bosta predavanje izvajala takole: Ponedeljek, 7. 11.1994: mag Stanko Koželj knjiženje poslovnih dogodkov v R-0, R-3, R-4, R-6 in R-7 (le debet, se pravi odhodki) torek, 8.11.1994: gospa Romana Hieng, dipl. oec. knjiženje poslovnih dogodkov v R-1, R-2, R-7 (kredit, se pravi prihodki), R-8 in R-9. ^a Posvetovanjih pa bomo opozorili udeležence tudi na sestavljanje zaključnega računa na ustreznih obrazcih po pRS št. 24 in 25, na obvezno konsolidiranje računovodskih Izazov družb, ki bodo to morale sestaviti in na bilanco denarnih tokov kot sestavnega dela zaključnega računa za leto ]994. Prav tako bomo skušali seznaniti udeležence tudi z dejavniki, ki jih naj upoštevajo v družbah, ko gre za pogajanja ob sklepanju pogodb z revizijskimi hišami o opravljanju revizije računovodskih izkazov družb. Zaradi lažjega razumevanja snovi predavanj, vas prosimo, da prinesete s seboj kontni načrt za gospodarske družbe s shemami knjiženj (žepni kontni plan, kakršnega so dobili vsi naročniki revije IKS brezplačno). £epni kontni plan boste lahko tudi kupili pred vhodom v dvorano po ceni 3.000,00 tolarjev. Udeležba za seminarje 12.000 SIT na udeleženca, nakažete jo lara ^a?1' nadzorni svet bo izbranega kandidata imenoval 9 b-'etni mandat. fi^ndjdati morajo poleg pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju dela i6V Podložiti še kratek življenjepis z opisom dosedanjega a ,n Program razvoja podjetja. na'nne,na' kandidati pošljejo v 15 dneh po objavljenem razpisu C ',as|ov: Modna konfekcija Kroj, d.d., Škofja Loka, Kidričeva j. °'. * oznako "Razpis". dati bodo o odločitvi pisno obveščeni v 15 dneh po izbiri. MM GLAS Najučinkovitejši medij za propagiranje vašega blaga in storitev na Gorenjskem Tel.: 223-111 Fax:222-917 fh^Chemo trgovsko in proizvodno trgovsko in proizvodno oodietie d.d. LJUBLJANA. MAISTROVA 10 Chemo Ljubljana poslovalnica Kranj najame ali odkupi prostore za trgovino v izmeri ok. 200 m2 in skladišče v izmeri ok. 200 m2. Pogoj je, da so prostori v pritličju, možnost dostave s tovornim avtom in parkirni prostor. Zaželena lokacija v širšem središču Kranja. Ponudbe pošljite na naslov CHEMO Kranj, Slovenski trg 4. INFORMACIJE PO TELEFONU: 213-473 ali 211-587, g. Jalen. ** AVTO ŠOLA GOLF -VAŠA POT DO USPEHA** TEL: 064/324-767 VAM NUDI CELOTNI STROKOVNI PROGRAM ZA OPRAVLJANJE VOZNIŠKEGA IZPITA * NUDIMO MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA NA 12 OBROKOV!* * VOZIMO VSAK DAN TUDI OB SOBOTAH IN NEDELJAH Z VOZIU GOLF IN CUO* ZA VAS ZMOREMO ŠE VEČ. POKLIČITE NAS PO TEL: 324-767 OD 9. DO 11. IN OD 15. DO 18. URE ALI OSEBNO V PC PLANINA 3 IOB ISKRA SERVISU/. AVTO ŠOLA GOLF * VABI k sodelovanju voznike inštruktorje za pogodbeno ali redno delovno razmerje. Informacije dobite po tel.: 064/323-171 int. 45. Časopisno-založniško podjetje KMEČKI GLAS SEDEM ROMANOV - IZBERITE SAMI Izbor - 1. Katra (M. Tomšič). 2. Kažuni (M. Tomšič). 3. Šavrinke (M. Tomšič). 4. Purgarji (M. Malen-šek). 5. Pod prisego (E. Jurič). 6. Naših njiv nihče več ne orje (M. Brenčič-Jelen). 7. Mateja (J. Peter- nelj). 8. Ajerjev Peter (I. Cadež). 9. Triinosemdeset stopnic (1. Črnolo-gar). 10. Na rdečem oblaku vinograd rase (F. Medvešček). 11. Rosa (F. Frančič). 12. Noč je moja. danje tvoj (M. Tomšič). 13. Osem križanih tolarjev (L. Lavrenčič). 14. Lipa zelenela je. 1. del (B. Novak). 15. Lipa zelenela je. 2. del (B. Novak). 16. Lipa zelenela je. 3. del (B. Novak). 17. Lipa zelenela je. 4. del (B. Novak). 18. Kdo me sili tebe ljubit (J. Javor). 19. Divji volčin (P. Skrinjar) V naročilnico vpišite številke romanov. Sedem romanov za 2.940 SIT PRIROČNIKI - IZBERITE SAMI Izbor: 20. Mali družni psi. 21. Sadje in sadjarstvo na Slovenskem. 22. Od obiranja sadja do prodaje. 23. ZBIRKA NASVETOV - IZBERITE SAMI Naše mačke. 24. Gozdovi Slovenije skozi čas. 25. Pšenica. 26. Prehrana in krmljenje prašičev. 27. Oljna ogrš-čica. 28. Zdravstveno varstvo drobnice. 29. Pridelovanje krme. 30. Kemična sredstva za varstvo rastlin. 31. Bolezni goved. 32. Prehrana in krmljenje goved. 33. Tehnike nanašanja pesticidov. 34. Reja perutnine. 35. Koruza. 36. Bolezni poljščin. V naročnino vpišite številke priročnikov. Pet priročnikov za 1.89 je še 16 tisoč delavcev, od katerih pa jih \J«) letos še približno pet tiso gabil : dela pet tisoč ostalo brez zaposlitve čeprav je na delovanje sklada slišati različne kritične Pripombe, je njegova naloga Predvsem v tem, da pomaga Podjetjem pri preživetju, preobrazbi in lastninjenju, preprečuje stihijske stečaje in ohranja vsaj zdrava jedra Podjetij, spodbuja naložbe Osebnega kapitala, zagotavl- ja podjetjem kakovostno vodenje ter dostop do nove tehnologije in novih trgov, jim pomaga tudi finančno... Če sodimo po poročilu, ki so ga pripravili na ministrstvu za gospodarske dejavnosti, je bil sklad dokaj uspešen. Začetna izguba skladovih podjetij 670 milijonov mark se je do konca Gorenjci v skladu Med podjetji, v katerih se je sklad odločil za stečaj, je z Gorenjske tržiški Zlit, med tistimi, kijih je prodal, pa so LTH OL, Vezenine in Donit Laminati. Prodali 35 podjetij Sklad je (skupno s hčerinskimi družbami) prodal 35 podjetij. Dve podjetji je prodal tujcem in trinajst domačim zasebnikom, sedem podjetij so kupili manage-rji, v šestih je dolgove upnikov spremenil v lastninske deleže, štiri podjetja pa so kupila domača podjetja. lanskega leta precej zmanjšala in znaša okrog 150 milijonov mark. Ob koncu lanskega leta je bilo v lasti sklada še 63 podjetij, od katerih jih je 30 izboljšalo poslovanje, 21 pod- Nagi Razglasili rezultate natečaja za turistični spominek [rada za Kosmačevo punčko v vozičku pijana, 2. novembra - Turistična zveza ov«uijc je sicer že prejšnji mesec razgla* nek 64000 Kranj. Mara Cvek iz Grahovega ob Bači oo prejela bon za 5.000 tolarjev, vnovčljiv v eni izmed prodajaln Emona Merkur, Majico in čepico pa bomo poslali Štefki Drolc iz Kamnika in Miranu-Gorišku iz Izlak. W sprašujete, strokovnjak Petrolovega pouka pametnega Pometa PPPP - odgovarja: na y*lecenJeni strokovnjak/ Kadarkoli svojo Katrco poženem n*ir% krn na uro> m/ v motorju začne nekaj ropotati. Kot da bi ieK toliko dela -let Zammivega dela. Vsako doslej se je kljub moji vpokojitvi tudi v Drami našla °8a v kakšni predstavi, et0~ tega pa se iz leta v nadaljuje moje sodelo- vanje s Koreodramo. Povsem normalno bi bilo, da sčasoma taki angažmaji usahnejo. Trenutno pa je povsem nasprotno, moj dan je dobesed-no razdeljen na ure, obnovitvene vaje za nekatere predstave so se v zadnjem času kar vrstile, abonmajske predstave imam v Prešernovem gledališču, da ne govorim o delu, ki ga opravljam na AGRTF. Mislila sem že, da bom moje petnajstletno delo s študenti dramske igre s tem letom zaključila, pa so me pregovorili še za eno šolsko leto. Igralski poklic je čuden, izjemen, lep in trd obenem, pa tudi žalosten. Ne vem, ali si kjerkoli drugod lahko tako srečen ali tako zelo nesrečen, pa čeprav za en večer. Poučujem igro s kolegom Borisom Cavazzom. Rada delam z mladimi, to je dobra izkušnja tudi zame, tudi sama se učim ob tem; ko jih gledam, razbiram njihove težave, ugotavljam tudi zase, kje so čeri." Trenutno gostujete v Prešernovem gledališču Kranj, kjer ste v ženskem igralskem ansamblu zanimiv lik trde, oblastne Bernarde Albe. Zaradi česa se vam je vloga zdela tako zanimiva, da ste na prigovarjanje režiserja Bojana Jablanovca pristali na sodelovanje? "Vem, da si je Jablanovec zelo želel, da bi zaigrala Bernardo Albo. Bil je nekako prepričan, da si lahko samo mene predstavlja v tej vlogi -njegov pogum in vera sta me skoraj ganila in sem rekla, pa poskusimo." Ta vloga bi lahko sodila med like žensk, ki ste jih obudili na odru ljubljanske Drame v zrelih letih vašega igralskega opusa - vloge, zaradi katerih ste se zapisali v zgodovino slovenskega gledališča in zanje prejeli tudi najvišja priznanja. "Po svoje sodi vloga Bernarde Albe med tiste ženske podobe, ki jih v bistvu ne maram. Dolgo časa sem se borila z odporom do take vrste ženske, po drugi strani pa me je vloga mikala prav zato, ker je Bernarda skrajno brezobzirna. Zanimalo pa me je, kaj je za tem. Mislim, da sva se z režiserjem kmalu uglasila pri iskanju poti, ki bi se izognila izrazito enoplastni predstavitvi te granitno trde ženske. Vloga me je zamikala še posebej zato, ker sem hotela najti razpoko, šibko točko, potrditev, da le ni tako neomajno trda, in da potem, ko se zgodi tragedija, stvari ne bodo več takšne, kot so bile prej. Trdi, neizprosni ovoj, ki je prekril nekdanji, zelo drugačen svet te ženske, za hip poči, da jo zaslutimo takšno, kakršna je morda nekoč bila in kakršna bi lahko bila. Skratka, skušala sem v vlogi poiskati tudi delček nečesa, kar jo dela bolj človeško." V svojem igralskem poklicu ste delali z najboljšimi režiserji. Kako poteka dialog med igralcem in režiserjem? "Predvsem je to razmerje, v katerem ni režiser na eni, igralec pa na drugi strani, pač pa je to razmerje, v katerem se približujeta drug drugemu. Ni pomembno, če je režiser mlad z manj izkušnjami, zame je važneje občutiti, da ima pravo dušo. Za predstavo Dom Bernarde Alba je bil značilen izredno dober študij in temeljita priprava predstave. Imela sem ob sebi izjemno kvaliteten in študiozen ansambel, zato sem se tudi sama izredno dobro počutila. Kadar imam občutek, da si lahko popolnoma odkrito izmenjamo vse misli o podobi nekega igralskega lika in predstave v celoti, potem navadno ni bojazni, ne glede na posamezne Prva leta in še dolgo potem sem verjela, da je naš poklic poslanstvo, in da nam je dano spreminjati svet. Zdaj vem, da ne. Lahko pa ga za hip pretresemo." krizne točke, ki se pojavijo, da predstava ne bi zaživela v svoji polnosti." Med mariborskimi gledališkimi začetki in (prezaposleno) sedanjostjo se vije vsa izjemna gledališka kariera igralke, ki je na odrskih deskah dosegla vse. Bi lahko rekli - vse? "Pravzaprav me preveva občutek, da v igralskem smislu nisem povedala vsega; ko da se mi z leti nabira nuja govoriti o mnogih bistvenih stvareh. Ne zdi se mi, da bi bila ustvarjalno prazna, na srečo. Morda se mi bo zgodilo enkrat, da ne bom - preko odra - imela več kaj povedati ljudem. Lahko se zgodi prej ali slej. Zdajle, ko razmišljam o sebi, o svetu, vem, da je toliko stvari ostalo neizrečenih, vsaj ne do zadnjih resnic izrečenih, do kraja izoblikovanih." Nadaljevanje na 14. strani Nadaljevanje s 13. strani Ste našli kdaj odgovor, zakaj igralci stopate na oder, zakaj hodijo ljudje v gledališče, v čem je smisel srečevanja igralec - gledalec? Kaj se dogaja v gledališču, v igri? Tehtno vprašanje. Ko se sama kot igralka srečujem s problemom ustvarjanja vloge, jo obdelam na moj, čisto moj način in posredujem preko svojega glasu, čutenja, gibanja - telo in duša govorita gledalcu. Takrat delujem kot posrednik vsega, kar se je v meni preobrazilo, postalo živo in je namenjeno gledalcu. Do katere mere, kako in kdaj pa mi uspe srečati se z gledalcem, ki v temi dvorane čaka, kaj bo sprejel, je odvisno od naju obeh: od moje moči, koliko sugestivnosti, fluida, če hočete, čara ali čarovnije zmorem posredovati gledalcu - od njegove senzibilnosti pa je odvisno, ali bom sprejela njegov odgovor. Če ga - potem je to srečen večer v gledališču - za oba. Zakaj je gledalec sploh Erišel? Zaradi katerega vzgi-a se je odločil za gledališče? Ne vem, morda zato, ker je to neke vrste obred, ker potrebuje očiščenje, pomiritev, razbremenitev, karkoli. Morda prihajajo, ker so slišali o dobri predstavi, ali gre povsem za naključen obisk. Prepričana sem, da je "pogovor", ki teče med odrom in dvorano tako zelo pomemben in samo zaradi tega se bodo ljudje še in še vračali v gledališče. Najbrž ne bi imelo gledališče nobenega smisla, če bi bilo nastopanje le igralcem v veselje. Zgoditi se mora očiščenje, katarza, kot pravimo, tako za gledalca kot za igralca. Lahko je to smeh ali globoka pretresenost." V sebi nosimo zametke vseh človeških čustvovanj - od utripov ljubezni, do grozljivega trenutka, ko se zavemo, da bi lahko tudi tolkli, ubijali... * Nekateri gledalci prisegajo le na komedije, ne priznajo katarze brez smeha. Kot igralko smo vas v gledališču poznali bolj kot interpretko tragičnih, usodnih likov. Ste v svojem igralskem nastopanju imeli sploh kaj motnosti, da se predstavite v veselih vlogah? "O, ja! Škoda, da jih ni bilo več. Zelo rada sem nastopala v komedijah, zares dobrih komedijah, ni pa jih bilo veliko. Rada se spominjam vloge skupaj z Rudijem Kosmačem v predstavi Staromodna komedija ruskega avtorja Arbuzova v režiji Mirana Herzoga. Zanimiva igra napisana z očarljivo duhovitostjo. V Kosmaču sem imela sijajnega soigralca. Mislim, da so to žlahtno oblikovano predstavo tudi posneli za televizijo. Komedija te vrste je kot zdravilo, kot regeneracija, ki prekinja včasih že domala obsedeno ukvarjanje s temnimi igralskimi liki. Ko govorim o soigralcih, imela sem jih veliko zares odličnih. Med njimi je bil moj kolega Joško Lukeš še iz tržaškega obdobja, zelo dober karakterni igralec. Potem je tu moj čudoviti partner Miha Baloh. Nikoli ne bom gozabila njegove kreacije v legovičevi drami Brez tretjega. Bil je velik, do kraja resničen, pretresljiv v svoji popolni spojitvi s to strastno podobo moškega, ki se sooča z ženo, ki je več ne pozna. Odigrala sem nekaj zelo lepih vlog skupaj z Lojzetom Rozmanom. Zadnje čase veliko in zelo rada igram s Pavletom Ravnohribom. Vse to mi ogromno pomeni: daješ in dobivaš. Nisi sam na odru, ali zelo redko. Vse se pretaka med nami, nas medsebojno oplaja, bogati..." Gledališka igra je fenomen, ki živi svoj trenutek, nato ponikne v spominu, igralčevem in gledalčevem. Ste se kdaj posebej ubadali s to platjo minljivega igralskega ustvarjanja? "Za nekaterimi igralskimi liki, za katere sem imela srečo, da sem se lahko ukvarjala z njimi, mi je zares žal. Nikoli več na primer ne bom igrala Dedinje. Pa je bila tako moja. Taka je pač narava tega dela. Vendar pa sem prepričana, da opravljeno igralsko delo pušča sledi v ljudeh, ki gledajo in so morda vsaj za trenutek obstali, premislili -in seveda v meni sami. Ko se kasneje srečam z nekim drugim svetom v neki drugi vlogi, se mi zdi, da nekatere že raziskane stvari, nekateri najdeni odgovori in spoznanja, pripomorejo hitreje najti odgovore v zvezi z neko popolnoma drugo podobo. Igralci ob pripravljanju vlog posegamo vase tja do nezavednih plasti, izbrskamo jih iz teme podzavesti, razpoznavamo nikoli oživljene skrajnosti, ki pa eksistirajo kot možnosti v vsakem od nas - grozljivo temne in svetle: zaradi tega zmoremo razumevati svet in ustvarjati žive in resnične ljudi. Strpno raziskujemo svet okoli nas - nikoli ni samo bel ali samo črn." Skozi vso igralsko kariero ste bili očitno naklonjeni tudi igranju v eksperimentalnih gledaliških skupinah kot so Oder 57 (Plesalka v Božičevih Kaznjencih), Eksperimentalno gledališče (vloga Lady Temple Drake v Faulknerjevem Reauiemu za vlačugo), Umetniško gledališče (Strindberg, vloga matere v Poti v Damask) in predvsem v Koreodrami. Se v teh skupinah gledališka predstava ustvarja na drugačen način? "Tako je, da. Prav gotovo je delo v Koreodrami drugačne vrste kot na primer v Drami. Sam proces dela je drugačen. Za igralsko skupino v Koreodrami, ki jo vodi režiser Damir Zlatar Frey, so na primer značilni neskončni pogovori, vrsti se vrsta improvizacij, iskanj, ki včasih niti nimajo konkretne povezave s študijem predstave, skratka gre za celo vrsto tipanj v psihično in telesno odprtost igralcev. To je vsekakor dolgotrajen proces, vse vaje so izjemno intenzivne, vsa skupina nenehno "diha", skupna naelektrenost gradi predstavo na svojski način." Vedno kadar beseda nanese na leta, bilo jih je kar trinajst, ki ste jih preživeli v tržaškem gledališču, ne pozabite omeniti, da gre za vaše najsvetlejše obdobje. Zakaj? "Nikoli pozneje se mi ni zgodilo, najbrž niti mojim kolegom ne, da bi igrali ljudem, ki so slovensko besedo z odra potrebovali kot suha zemlja dežja. Gostovali smo povsod po tržaški okolici, po vaseh tostran in onstran meje, kjer so bili slovenski ljudje. Ni si mogoče predstavljati, kaj jim je pomenilo po letih fašizma slišati glasno govorjeno slovensko besedo v tako lepi, gledališko izbrušeni besedi. Zanje sem bila "naša Štefka", vsi igralci smo bili "naši", imeli so nas za svoje, čakali so nas Tržaško obdobje je zapisano v mojem srcu tako močno kot prva ljubezen. po predstavah. Takrat sem imela občutek, da je moje delo ne samo lepo, ampak tudi nujno potrebno, bilo je nekakšno poslanstvo. Ta občutek je pomembno zaznamoval vsa moja tržaška leta, tako kot tudi dejstvo, da "smo ogromno delali, celo po deset predstav v sezoni. Ne nazadnje tudi to, da smo imeli zanimiv gledališki program, svež veter smo prinašali na gostovanja vsepovsod -tudi v Ljubljano. Vse moje tržaško obdobje je zaznamovalo trdo delo in izrazita rast v igralsko osebnost. Jože Babic je bil umetniški vodja. Imel je izostren občutek za igralca in neverjetno dobro je izbiral repertoar. Vsi po vrsti smo imeli možnost veliko delati. Brez dela pa ni mogoče zoreti." Ljubljansko občinstvo vas Je spoznalo najprej kot gostjo in vas kasneje, ko ste bili povabljeni v Dramo za stalno, sprejeli kot zanimivo znanko z odra. V Ljubljano ste prišli na začetku obdobja, ki se je izkazalo kot vaše najzrelejše in najuspešnejše igralsko ustvarjanje. "Zgodilo se je, da sem se iz Trsta preselila v Ljubljano iz osebnih in tudi profesionalnih razlogov. Na odru Drame sem se srečala z ostrejšimi kriteriji, z močnejšimi soigralci. Spremenile so se tudi vloge. Ce sem v Stalnem slovenskem gledališču v Trstu igrala predvsem krhke, občutljive in sploh zelo ženstvene like, no, tudi nekaj karakternih vlog je bilo vmes, pa se je v ljubljanski Drami zgodila sprememba. Presenetilo me je pravzaprav, da sem začela dobivati vloge iz povsem drugačnega repertoarja nasilnih in tudi usodnih dramskih likov. Nadvse rada se spominjam vloge Klitemnestre v Orestei ter dela z režiserjem Miletom Korunom, delo z njim je bilo vedno vznemirljivo. Sijajno sva se ujela v Zajčevem Vorancu, kjer sem igrala Nežo. Zelo presenetljiva in šokantno nova je bila zame vloga na pol nore znanstvenice dr. Zahndove v Duerrenmattovih Fizikih v režiji Andreja Hienga..." Zanjo ste prejeli tudi Prešernovo nagrado. "...da, res, pa za vlogi Kesonije in Plesalke obenem. S Hiengom sem kar pogosto delala - poleg Kesonije v Kaliguli tudi Medejo. Medejo sem tako težko razumela. Kako je mogoče ubiti svoja otroka, da povzročiš bolečino ljubimcu, ki te je zapustil? Pa vendar. V življenju je vse mogoče. Igrala sem vlogo Lady v William-sovem delu Orfej se spušča, Ismeno v Smoletovi Antigoni, Marijo v Kohontovi igri Marija se bori z angeli, Ran-jevsko v Češnjevem vrtu Čehova in še mnogo ženskih figur, ki so blizu mojemu srcu..." Vaše najzrelejše in najuspešnejše igralsko obdobje s celo vrsto priznanj od Sever-jeve nagrade, Prešernovo sva Že omenili, pa Župančičevo, nagrado Dramskih umetnikov, dve Borštnikovi nagradi, dve filmski nagradi - ste sklenili v Mariboru, ko ste leta 1983 prejeli Borštnikov prstan za življenjsko delo. Je to najbolj cenjeno igralsko priznanje prišlo v pravem času? "Ne vem, kdaj je pravi čas. Včasih kakšno priznanje pride prej, včasih malcezamu-ja. Morda imam le občutek, da je Borštnikov prstan zame prišel zelo zgodaj?" Na Maribor vas ne veže le spomin na Borštnikovo priznanje, pač pa tudi to, da ste tam prvikrat stopili na odrske deske. "Zaradi svoje sestre, ki je že pred vojno igrala na Ljudskem odru, sem tudi sama prišla v gledališko okolje, vrsta spodbud pa je prihajala tudi v šoli. Na klasični gimnaziji je poučeval slovenščino sijajni profesor dr. Sušnik. Spominjam se vlog, ki sem jih igrala še kot dijakinja na Ljudskem odru. Bili smo krasna ekipa: Lojze Filipič, Lukeš, Kumer, Les-kovšek, Ledinek. Še po vojni, ko so me sprejeli v Žižkovo igralsko skupino in nekaj dragocenih mesecev študirali igro po metodi Stanislavske-ga, so se me nekateri spomin- jali po vlogi Marije v Božični igri; mislim, da je bila notranja čistost in svojska barva glasu tisto, česar so se spominjali, vsaj tako so mi pripovedovali. No, takoj po vojni leta 1945 sem v poklicnem mariborskem gledališču začela z deklo v Hlapcu Jerneju in po nekaj dobrih, že zanimivih vlogah odšla z Morda imam le občutek, da je Borštnikov prstan zame prišel zelo zgodaj. Jožetom Babičem v Trst." Mnogi se vas še spominjajo po vlogi Francke v Dule-tičevem filmu Na klancu, veliko prej pa ste igrali tudi v prvem slovenskem filmu Na svoji zemlji. So bile vaše filmske izkušnje zanimive? "Seveda so bile. Film Na svoji zemlji je bil nekaj posebnega že zato, ker je bil prvi film, sneman pa je bil na Primorskem, od koder je bila doma moja mama: spominjam se, s kakšno vročo željo in srečo sem sprejela to delo. Igrati v krajih, o katerih je moja mama govorila z neskončno ljubeznijo. Vloga Francke pa je značilno moja, kot bi se vloga "ulegla" varne brez posebnega napora, in tako sem jo tudi odigrala. Sicer pa mislim, da se pf1 tako majhni filmski produkciji, kot je pri nas, sploh ne kaže ubadati z vprašanjem, koliko lahko film izkoristi gledališkega igralca." Zdaj se že pripravljate na novo delo v Freyevi igralski skupini. Menda pripravljate Cankarjevo Lepo Vido? "Ne vem še povsem natančno, kakšen bo moj delež pri tej predstavi, vendar pa je v Koreodrami vedno bilo |n tako je tudi zdaj, da je pomembno sodelovanje v igralski skupini« ko se počutiš kot majhen, a kljub tenni pomemben kamenček skupnega igralskega mozaika. Predstava bo nastala v koprodukciji s Slovenskim mladinskim gledališčem. Delo je kot vedno s Frevjem neverjetn° zanimivo." • Foto: L. M. LITERARNA SNOVANJA VERA MAJDIČ (1898 -1994) V Radovljici je v svojem 97. letu starosti umrla Vera Majdič, pevka -sopranistka in pevska pedagoginja. Umetnica in učiteljica je bila rojena 2. marca 1898 v Kranju. Petje je študirala na ljubljanski Glasbeni matici pri M. IIubadu, V. Chulawski -Wistinghausnovi, P. Lovšetovi, M. Sowilskem in J. Betettu. Kot lirska sopranistka je debutirala v sezoni 1927/28 v vlogi Margarete v Gounodo-vem Faustu v ljubljanski Operi. Kasneje se je razvila preko mladodramske sopranistke do dramske pevke tega sopranskega ienskega pevskega registra. Brez števila vlog je sledilo potem še v kreaciji Vere Majdičeve v ljubljanski Operi, ki jo zaključi v sezoni 1931/32 in se preko Dunaja poda v širni svet opernega in koncertnega petja. Za seboj je ie imela dobršen del standardnega sopranskega opernega repertoarja. Na Dunaju je nadaljevala najprej s študijem pri profesorjih Kašovski in E. Rado - Danielli. Z Dunaja nato gostuje v bližnjem Badnu, kjer leta 1934 nastopa v pretežno operetah. V sezoni 1935/36 ie poje v nemškem Kasslu, kjer doiivi prvi vidnejši uspeh v vlogi Sente (R. Wagner, Večni mornar). V sezonah 1936-38 nastopa Majdičeva kot gostja v raznih berlinskih opernih hišah, hkrati pa gostuje še v operah v Kielu, Hamburgu, Nuembergu, Halleju v ie večinoma dramskih sopranskih vlogah. Občasno v teh letih gostuje tudi v Zagrebu in Beogradu. V tem času doda navedenemu repertoarju še naslovno vlogo Tosce (Puccini). V sezoni 1938/39 poje kot gostja spet na odru ljubljanske Opere. Uspe z vlogama Gioconde (Ponchielli) in Leonore v Verdijevem Trubadurju. Z začetkom druge svetovne vojne (1939-41) je Vera Majdičeva prenehala z aktivno pevsko kariero in se je z nemških odrov za stalno vrnila v domovino. Kot solo-pevska pedagoginja se je po drugi vojni (1951) zaposlila na kranjski in triiški Glasbeni šoli. Iz arhiva te šole je razvidno "...da ima Majdičeva opravljeno "staromojstrsko šolo petja na Dunaju"; še preden pa se je zaposlila v Kranju, pa so navedena "dela in naloge" operne pevke v Nemčiji, Avstriji in Jugoslaviji". Vera Majdičeva je vzporedno s kranjskim pedagoškim delom opravljala podobno solopevsko pedagoško delo še v Triiču. Leta 1976 je Vera Majdičeva sklenila več kot 40-letno aktivno pevstvo in učiteljevanje kot odlična pevska pedagoginja v kranjski Glasbeni šoli. Upokojena je potem preiivela jesen svojega iivljenja do visoke in častitljive starosti na Bledu (v zadnjem času tudi v Radovljici, kjer je v jutranjih urah 16. oktobra letos - 1994 tudi umrla. Po pregledu številnih vlog Vere Majdičeve in njenih kritik lahko omenim še, da je pevka razpolagala s kulturnim in tehnično izvrstno izšola- nim pevskim glasom. V tem se je izkazovala tudi kot koncertna pevka-Suverenost obvladovanja njenih lirskih in dramskih sopranskih vlog je bila pn njej enakovredna. Med njenimi vlogami se ves čas aktivnega pevstva prepletajo tako glavne kot stranske (epizodne) vloge po starem načelu: "ni majhne vloge za velikega pevca ux igralca". Bila je zraven, ko je 7. maja 1929 doiivela krst Kogojeva opera Črne maske (v vlogi Eleonorel), prav tako pa ostajajo za Vero Majdičevo številni pevski učenci, saj je bila spet "zraven", ko je kranjska Glasbena šola v "zlatih Liparjevih" časih prvič (& zadnjič?) blestela. Več kot 15-letno delo je tudi na tem področju obrodilo številne pevske kadre, ki jih morda Kranj po Veri Majdičevi ni več imel-O tem pojejo ali pa so se tudi ie izPef*. številni znani in manj znani gorenjsK pevci in pevke. Vesel pa sem tudi, « sem bil "zraven", ko je Vera Majdičeva praznovala 90. rojstni dan, pa tU0 takrat, ko mi je (za knjigo v tisku. Portreti gorenjskih glasbenikov, preavt' doma izide v letu 1995, op. avt.l) 2<-decembra 1991 v Radovljici odgovarjala na vprašanja za (zadnji) intervju, ^ ga je dala ial pred rano smrtjo. Nm vere Majdičeve takrat, v februarju 1^ morda edine ne bo med (Hvim.J-portretiranci. Naj kljub temu 1} spomin nanjo kot na veliko umetni > učiteljico in na človeka, ki je Uvel ' izgorel za lepoto -glasbo. • F.K. Damir Globočnik Nova krajina °. b* kjerkoli na Slovenskem našli toliko krajinarskih slikarjev, kot jih v zadnjih desetletjih premore Gorenjska. Krajina je razumljivo najpogostejša tema realističnih slikarjev, za svojo pa so jo posvojili in jo v enaki meri uspešno negujejo tudi zastopniki modernejših smeri, ki so okrog leta 1970 tvorili tudi v širšem slovenskem prostoru uveljavljeno likovno gibanje "nova krajina". ; Krajina poleg portreta in tihožitja predstavlja eni najpopularnejših slikarskih tem. V slovenskem slikarstvu se prvič Pojavi že na srednjeveških freskah, ko je služila kot ozadje svetniških motivov; od 15. stoletja dalje je še zlasti Pogosto prisotna v okviru narativno zasnovanih upodobitev Pohoda in poklona svetih kraljev in Legende sv. Jurija. Skozi vse baročno obdobje je bila krajina prisotna kot spremljava svetniškim upodobitvam, vo-tivnim podobam, plemiškim portretom in lovskim prizorom. Topografsko natančne prikaze gradov in mest so nam v drugi polovici 17. stoletja ohranili Valvasorjevi bakrorezci. Jurij Šubic, Ivana Kobilica in drugi so v svojih delih že napovedovali impresionizem, prelomno obdobje v slovenski umetnosti, s katerim se začne modernizem. Trije izmed impresionistov, Rihard Jakopič, Matej Slemen in Ivan Grohar, ki je domačemu škofjeloškemu hribovju ostal zvest vse do prezgodnje smrti, so med leti 1904 - 1910 občasno skupaj slikali v Škofji Loki in okolici. Tega slikovitega dela Gorenjske z značilnimi krajinskimi oblikami, svetlobo in barvami, ki so se odražale v delih impresionistov, se je takrat oprijelo tudi ime "slovenskega Barbizona". Impresionistične slike pa so imele še Franc Novine, Vrane, 1972, akni platno ^e,e sredi 19. stoletja se je *rajma razvila v samostojno "^etniško zvrst. Motive iz 8°rskega sveta, ki se je v tem asu zdel še nedosegljiv in zato privnosten, sta v skladu z omantičnimi nagnjenji slikala £mon Karinger in Marko »^rnhart, slednji predvsem na £°roŠkem. Krajini pa so se Posvečali tudi Lovro Janša, rane Kurz zum Thurn pl. ^oldstein, Anton Hayne in še rsta drugih slikarjev. Vedute wnlskc Pa nam Je ohranil £dl Josip Wagner (1842 - 48). JJj°Se je ob koncu 19. stoletja r J.Pri nas vse bolj uveljavljal nQ zem. je postalo priljublje-jj tudi slikanje na prostem. br»* domači akademsko izogni slikarji brata Janez in mnogo širši značaj, saj so sodobniki v njih prepoznavali tipiko slovenske krajine. Krajinsko slikarstvo pa se je v delih domačih slikarjev končno uveljavilo šele v povojnem obdobju. Kar precejšnjo novost je predstavljalo fauvistič-no vrednotenje krajinske motivike v delih Albina Polajnarja. Na shematičen način, z velikim poudarkom na prikazovanju svojevrstne plastičnosti in monumentalnosti, se je krajine, ki so jo zaznamovale premišljene poteze in oblike, loteval Ive Šubic. V akvarelih Aladina Lanca je krajina zaživela na liričen način. Ne glede na to, da so v mladostnem obdobju Ljuba Ravnikarja vrednotenje krajine zaznamo- vali vplivi ekspresionzma ter simbolizma, pri katerem je drevesa pojmoval kot živa bitja, se je vodilni mojster akvarelnega slikarstva podal na pot realističnega beleženja narave. Druga svetovna vojna, ki io je prebil v internaciji v Italiji, je le predstavljala preveliko prekinitev v razvoju tega ustvarjalca. Seznam tem v marsičem sorodnih ustvarjalcev bi bil lahko seveda še mnogo daljši, seveda pa med njimi prevladujejo predvsem dosledni realisti, kakršen je npr. Marjan Belec, ki upodablja tudi arhitekturno krajino. Gorenjsko likovno gibanje V nekaj let trajajočem obdobju pred in po letu 1970 pa je na Gorenjskem z deli Franca Novinca, Hermana Gvardjan-čiča, Borisa Jesiha, Henrika Marchla in še vrste drugih slikarjev zaživela "nova krajina", ki pravzaprav predstavlja edino gorenjsko likovno gibanje. "Nova krajina" je vnesla vrsto novosti v upodabljanje krajine, hkrati pa "gorenjsko" slikarstvo poživila v nadvse razburljivem in kar prelomnem obdobju. V slovenskem slikarstvu sta namreč tedaj za prevladujoča in aktualna načina slikarske prakse veljala abstrakcija in informel, ki pa na Gorenjskem, razen v delih redkih izjem, nista bila uveljavljena. Ob koncu šestdesetih let pa se jima pridružita ekspresivna figuralika in neo-konstruktivizem, s svojimi projekti so se pojavljali tudi OHO-jevci. To vrenje pa se ie na svojevrsten način odrazilo tudi v delih domačih slikarjev. Na Gorenjskem so namreč do tedaj, kot že rečeno, prednjačile tradicionalne, v realizmu Eogojene umetnostne smeri, rav "novokrajinski" slikarji, rojeni predvsem v štiridesetih letih, torej zastopniki takrat najmlajše slikarske generacije, Ea so uveljavili sodobne sli-arske postopke, hkrati pa so z vsebino svojega slikarstva dokazovali, da želijo še vedno ustvarjati v tradiciji domačega slikarstva. Boris Jesih, Dvojica, 1975, grafika Krajina, ki se je odražala v delih "novokrajinskih" slikarjev, ni bila več takšna, kot smo je bili vajeni pri starejših slikarjih in jo determinira npr. pogled na visoke gorske vrhove, spomenike kmečke arhitekture ipd. Poimenovanje gibanja "nova krajina" je pravzaprav govorilo tudi o tem, da slikarji slikajo predvsem novo, likovno preoblikovano krajino. FOTOGRAFIJA KOT SPOROČILO SOČLOVEKU (a angleSki fotografski reviji je bila pred c7o°T °.bjavljena tale zgodba: Premožen litd *' ie nakupH najmodernejšo in kajpak i najdražjo fotografsko opremo, ki jo je bilo "Pa°Če dobiti na trgu. Ko si je bil bleščečo n^vratur° dodobra ogledal, je ugotovil, da bi ati S%a<*nie moral začeti z njo tudi fotografirali ja' ^eJ: nikJer m bilo ničesar, kar bi se nik? ? vredno ujeti v svoj objektiv, skratka, taj 'tr n} našel nobenega motiva. Zato je pisal bobUt0 fotorevijo, naj mu tam pomagajo. resn. Je sicer nekaj običajnih nasvetov, toda Zač /°e mU naJnrŽ niso povedali. Daje namreč Pred n° naPa(nem koncu. Da je inspiracija °Premo, ki nič ne koristi, če prve ni. In k Kal je to fotografska inspiracija? Zai°lo8rila krajina, ki se pojavlja v njihovih delih, še vedno značilno gorenjska. Prav tovrstna ikonografija po svojih formalnih lastnostih uvoženo slikarsko prakso - likovni postopki, ki so jih slikarji uporabljali, so bili zato seveda nadvse aktualni -opravičuje za povsem domačo, saj so bili z vsebino svojega likovnega slikarstva povsem samosvoji. Ne glede na to, pa "nova krajina" še malo ni ostajala lokalno omejena, saj so se tvorci gibanja že takrat uveljavili tudi v širšem slovenskem prostoru. Gorenjskim "novokrajinar-jem" je bila v tem času seveda sorodna tudi vrsta drugih slikarjev. Katalog razstave "Nove smeri v oblikovanju krajine na Slovenskem", ki je bila konec leta 1976 na ogled tudi v Mestni hiši v Kranju, navaja kar 39 sodelujočih, med njimi tudi Marjana Dovjaka, Ivana Seljaka - Čopiča, Milana Ri-javca, Vido Slivniker - Belan-tič, Jureta Cihlarja, Vladimirja Potočnika, Silvestra Komela, Marka Šuštaršiča, Izidorja Ur-bančiča, Štefana Planinca, Zmaga Jeraja, Kostja Gatnika in Franca Mesarica ter seveda tudi vrsto domačih slikarjev. Vseh 39 avtorjev, našel pa bi se še marsikateri, si je delilo podobna izhodišča - vztrajanje na naknadni interpretaciji krajinskih motivov in s tem na preoblikovanju njihove podobe, ki govori o poglobljenem pristopu h krajini ipd., vendar so le gorenjski avtorji predstavljali enotno skupino. Kljub skupnemu izhodišču pa so dela "novokrajinskih" slikarjev zaznamovale povsem različne vsebinske, formalne in marsikdaj tudi slogovne značilnosti, kar je kmalu začutila tudi dovolj previdna likovna kritika, ki jih ni več poskušala združevati za vsako ceno, saj so slikarji že na začetku ubrali povsem različna ustvarjalna pota. Medtem ko so nekateri začrtano krajinsko usmeritev gojili dalje, se je pri drugih slikarska vsebina do današnjega dne korenito spremenila. Od Marchela do Jesiha Najstarejši med njimi, Henrik Marine I (roj. 1929) je bil sicer najmanj tipičen med vsemi "novokrajinarji". V okvir "nove krajine" ga zato lahko pridružimo le pogojno. Njegova dela so si le včasih nadela značilnosti krajinskih vsebin, mnogokrat je krajinska inspiracija, kot v začetni informelni fazi, ostajala le slutena. V obdobju "nove krajine" pa je slikal barvno in oblikovno močno reducirane krajine, ki so v primerjavi s kasnejšimi deli marsikdaj učinkovale celo asketsko, saj je slikar barvi nadel vlogo nosilca svetlobnega valovanja, zato le v umetnikovem izboru barv, značilnemu kolorističnemu bogastvu njegovih del, lahko zasledimo npr. daljne odmeve barvne podobe letnih časov ali določenega motiva. Henrik March-el se je namreč znova podal na pot abstraktne gestualnosti, ki pa je tudi danes v resnici skrbno urejena in premišljena, kot je to značilno za njegovo generacijo, ki tudi v nepred-metnosti ni bila vajena iskanja naključnih učinkov. Na slikarsko tradicijo domačega okolja je svoje slikarstvo močno navezal Franc Novine (r. 1938), ki je v obdobju "nove krajine" izstopal tudi kot eden od pripadnikov ekspresivne figurahke, domače inačice ameriškega pop-arta in evropskega novega realizma. V krajine je najbolj izrazito vključeval tudi simbolne elemente. Njegove slike so namreč govorile o vrednotah zemlje in kmečkega dela, bogatili pa so jih odkriti ruralni poudarki (krompir, kupi gnoja, polja valujoče ajde). Jate pre-letavajočih vran, voluminozni oblaki in še vrsta nenavadnih motivov pa so pričali, da so marsikdaj tudi v hiperrealistič-ni maniri izdelana dela močno simbolno zaznamovana. Povsem drugačne pa so bile slike, v katere je že skorajda na robu abstraktnega slikar ujel svetlobne odseve krajine. Novin-čeve upodobitve krajine, ki tudi danes niso izgubile svoje svežine, je vedno odlikovala agresivna barvitost - umetnik namreč upodablja najširšo barvno skalo in barve, ki ne sledijo naravnim danostim, v njihovi intenziteti in kontrast-nosti. ka, pri katerem frenetična poteza s čopičem marsikdaj prehiteva misli. Posebno poglavje pa predstavljajo umetnikove risbe in akvareli, saj krajina, ki jo slikar dojema skorajda kot "živo bitje", ogroženo s civilizacijo in odmevom sodobnih stisk pa tudi svojevrstno zavetje, enakovredno zaživi tudi na drobnih kosih papirja. Herman Gvardjančič zato nedvomno velja za največjega domačega krajinskega intimista. Lirična krajina, ovita v jutranjo meglico, v katero so se zamaknili tudi ženski akti, je zaživela na grafikah in slikah Borisa Jesiha (r. 1943). V razpoloženjskosti njegovih del {'e bila pogosto odveč celo >arva, zato se je omejil na svetlo, nežno barvno gradnjo. Čeprav je slikar konkreten, je bil zato učinek njegovih slik največkrat skorajda sanjski. Faktografskih odsevov njegovih motivov, pri slikanju se je posluževal tudi pomoči fotografskega aparata, si je povsem podredila atmosfera. Se bolj nenavaden učinek pa so prispevala matematično natančno zarisana znamenja, s katerimi je slikar po krajini porazdelil geometrične poudarke. "Novokrajinski" so bili tudi silhuetno zaznamovani monumentalni zariši gorskih in dru-gih krajinskih motivov Hermana Gvardjančiča (r. 1943), katerega slikarstvo verjetno predstavlja največjo oblikovno transformacijo, kar jih je pri nas krajinska tematika, ne da bi izgubila svojo dorečenost in prepričljivost, doživela pri enem samem umetniku. Takratne, najlažje bi jih označili kot cinemaskopsko delujoče, po uporabi formalnih sredstev sicer dokaj skromne slike so kljub velikim dimenzijam predstavljale meditativne zapise umetnikovih razmišljanj. Danes pa slikar gradi svoja pomensko nasičena dela tudi s pomočjo navidezne naključnosti nalaganja barvne substance, slikarskega postop- Je krajina "domača" krajina? "Nova krajina" je bila sposobna kreativno spodbuditi tudi bolj realistično usmerjene umetnike, kot npr. Kamila Legata (r. 1935), ki je krajine z linearnim členjenjem tonalitete stiliziral v koeksistentne sklope dekorativnih barvnih ploskev. Strog likovni red njegovih slik je bil povsem drugačen od podobno nastalih, vendar bolj sproščeno grajenih krajinskih slik Mana Petriča (r. . 1925). Za simbolična pa bi lahko označili dela Alenke Kham Pičman (r. 1932), vendar se je simbolika marsikdaj intenzivneje navezovala le na vključeno figuraliko. Mnogo bolj se je smernicam "nove krajine" približala v seriji abstraktnih variacij, ki pa so bile že kasnejšega nastanka. Simbolično zasnovana krajina pa je ob geometrijskih pogledih na krajino našla svojo prostor tudi v delu raznolikega Viljema Jakopina (r. 1939). V drugi polovici sedemdesetih let se je krajine oprijela tudi vrsta mlajših ustvarjalcev. Med njimi še danes za najprepričiji-vejša veljata Škofjeločana Mirna Pavlovec (r. 1953) in Janez Hafner (r. 1950). Iskanje odrazov minimalistične zimske kra-jine, povezano tudi s tradicionalnim simbolizmom letnih časov, je značilno za Mirno Pavlovec, ki se je oprla na realistično tradicijo. Kot eden od novodobnih zasledovalcev ekspresivnih tendenc pa se je z eruptivnimi potezami, ki so nosilke barv kontrastnih vrednosti, polotil krajine Janez Hafner. Ob ekspresivno naglašeni figuraliki se je krajini enakovredno posvetil tudi Črtomir Frelih (r. 1960) z gestualnimi, dokaj mračnimi krajinskimi impresijami. Na samosvoj način se je krajini približala Brigita Požegar Mu-lej (r. 1955). Zdi se, da se s serijami slik, poimenovanimi "Velika narava", znova vrača na sam začetek, k realistični sliki in celo k romantičnemu vrednotenju krajine in za njo slutene narave kot vzvišene entitete. Dokaj nenavadno pa je, da je najmlajša generacija gorenjskih slikarjev skorajda Eozabila na domačo krajino, fa njihovih delih se krajina resda pojavlja, a predvsem kot odsev ustvarjalčevega doživljajskega sveta, ali v slabšem primeru samo kot vsebinsko neproblematična likovna igra ali sestavljanka in zato predvsem krajina brez identitete, ki je sicer neredko zasnovana na nadvse monumentalen, a vsaj zdi se, da tudi na mnogo manj iskren način kot v delih starejših slikarjev. KOMENTAR Zgodba brez konca Jože Novak: Miklavži prihajajo Vine Bešter November je ' ponavadi mesec, ko se začnejo dolgočasni in pusti dnevi, toda dogajanje v politiki se ne zmeni za vreme. Politikov se loteva volilna vročica, kajti v začetku decembra bodo lokalne volitve. Volilni štabi strank ie delajo s polno paro. Zato je razumljivo, da je sedaj izbruhnil konflikt Pe-terle-Drnovšek zaradi odnosov z Italijo, in da je v torek Peterle napovedal, da se bo zavzel za izstop krščanskih demokratov iz koalicije. O pogajanjih z Italijo smo lahko ie prebrali različne komentarje. Levičarski komentatorji kritizirajo Peterleta, ker naj bi italijanski strani v Ogleju preveč popustil. Vendar pa stvar vseeno ni tako preprosta. S potekom pogajanj je bila ves čas seznanjena vlada in predvsem predsednik dr. Drnovšek. Zato je potrebno odgovornost za popuščanje Italiji enakomerneie porazdeliti med Drnovška in Peterleta. Seveda je Peterle naredil nekaj napak. Zadnja je bila njegova pot v Rim, ko je odlete! na pogajanja kot kak Drnovškov kurir. V Rim je odpotoval kot minister v odstopu in zato ni imel nobene avtoritete. Zato je razumljivo, da ga je nasprotna stran poskušala čimbolj izsiljevati. Toda vsa zgodba se ie začela z obljubo Slovenije, da bo spre- menila ustavo, s čimer bi omogočili tujcem nakup nepremičnin. Potem so Italijani zahtevali, naj Slovenija omogoči nakup nepremičnin Italijanom, ki so po drugi svetovni vojni zapustili cono B na Primorskem. Tako so tako rekoč izsilili pogajanja o stvareh, ki so bile urejene ie z Osimskimi sporazumi. Italijani so seveda pogajanja pogojevali z njihovo privolitvijo začetka pogajanj o pridruie-nem članstvu Slovenije v Evropski uniji. Tako se je slovenska diplomacija znašla še v časovni stiski in Italijani so lahko še bolj izsiljevali. Slovenski politiki, predvsem dvojica Peterle-Dmov-šek, so v tem času naredili kup napak. Najbolj pomembna je predvsem, da sedaj v Evropi nimamo trdnih zaveznikov. Poljska in Češka imata z Nemčijo podobne probleme, kot Slovenija z Italijo. Po drugi svetovni vojni so iz Poljske in Češke izgnali Nemce. Zato bi Slovenija lahko poiskala zaveznike med driavami Višegrajske skupine. Poleg tega bi se glede teh problemov z Italijo dogovorili s Hrvaško, česar slovenska diplomacija tudi ni storila. Drugo napako sta Peterle in Drnovšek naredila takrat, ko nista na italijanske zahteve odgovorila s protizahtevami npr. po povračilu vojne odš- kodnine, kot je predlagal Janša. Italijani so med vojno poiigali na Primorskem in Dolenjskem, kljub temu Italija nikoli ni plačala vojne škode Jugoslaviji. Ko sta obljubila spremembo ustave, sta naredila naslednjo napako. Če danes Slovenija dovoli Italijanom nakup nepremičnin v nekdanji coni B, potem lahko jutri podobne zahteve postavijo Avstrijci in Nemci, ki so po drugi svetovni vojni zapustili Slovenijo. Vsa stvar ima tudi simboličen pomen. Če bodo Italijani lahko pokupili hiše, potem bo to pomenilo, kot da smo Slovenci bili poraieni v drugi svetovni vojni, ne pa Italijani. Na zadnjih volitvah v Avstriji se je Haider okrepil, in če bomo popustili Italijanom, potem tudi Mock in Vranitzky ne bosta mogla preslišati Haider-jevih zahtev, da naj tudi Avstrijcem dovolimo nakup nepremičnin in začela bi se razprodaja Slovenije tujcem. V torek je Peterle napovedal, da bo SKD izstopila iz koalicije. Dan kasneje je o izstopu razpravljal izvršilni odbor krščanskih demokratov, toda dokončno se krščanski demokrati spet niso odločili in s tem še podaljšujejo svojo nevzdrino pozicijo med kladivom in nakovalom, oziroma s trebuhom na oblasti in srcem v opoziciji. Koliko časa bo še trajala takšna agonija krščanskih demokratov? Da ni bolj I stare reči na svetu, kot je en dan star časopis, je jasno, kot je jasno, da lahko v tistih nekaj minutah iivljenja papir prenekateremu popolnoma zagreni iivljenje. Če so politiki in predvsem "politiki" še preteklo številko časnika, ki ga ravnokar prebirate, preleteli zgolj na malooglasni strani, bodo od danes naprej pa vse do 18. decembra vročično iskali odtisnjeno svojo sliko ali vsaj ime. Slednjega bodo prav otroško veseli, da le ne bo vse skupaj objavljeno na predzadnji strani. Zbudile se bodo politične stranke in skupinice, ki so sicer pretekla štiri leta dodobra prespale in nenadoma začutile potrebo, da driavljane, v teh dneh izključno v vlogi volivcev, seznanjajo vse od problematike rasti trave naprej. Pri tem bo pravzaprav najbolj hecno opazovati, kaj vse se bodo ieleni novi lokalni veljaki spomnili, da bi le prišli, zastonj seveda, v medije. Če je več ali manj ie jasno, da tokratnih volitev - 10 tisoč kandidatov za člane občinskih svetov in tisoč kandidatov za iupane - republiški mediji ne bodo mogli podrobnejše spremljati, potem bo palica močno padla po lokalnih časopisih in radijskih postajah. V praksi bo to na Gorenjskem, če vanjo prištejemo sedanjih 5 občin, pomenilo, da bo bitka za prve strani tekla poleg Gorenjskega glasa še na Radiu Kranj, Triglav, Žiri in Triič in kakšnem od televizijskih kabelskih omre-Hj. Ker so politične stranke pri višini denarja za izvedbo predvolilne kampanje tokrat prvič, hvala bogu, zakonsko omejene, bodo morali ljudje, ki se gredo volilne štabe, kar dobro pretresti uporabo to-larčkov. Prav zato gre še toliko bolj pri tistih političnih druščinah, ki so igro vzeli zares in resnično nameravajo jurišati na oblastniški prestol, pričakovati, da bodo poskušali priti v medije skozi novinarsko obdelavo. To bo ob brezplačnosti poteze seveda tudi daleč najbolj atraktivno, če pri tem odmislimo mnoiico tistih, ki se skozi dosedanje javnomnenjske ankete izrekajo, da jih na volitve ne bo, oziroma da jih decembrski cirkus sploh ne zanima. Zgodba, ki prihaja, pa bo v veliki meri, tokrat gre namreč za povsem konkretne figure iz sosednje stolpnice, bliinje hiše, pokazala na način profesionalnega novinarskega dojemanja načela enakosti. Bolj kot to, da se bodo spet našli strankarski rokodelci, kt bodo preštevali sekunde in lepili vrstice, je namreč Za medije pomembno, da obdr-Ujo kritično razdaljo prav do vseh kandidatov in se na ta način ne poskušajo "poravnati zamere za nazaj in vnaprej". Če bo namreč za naslednje lokalne volitve odločilna obrabljenost oblastniških škarij, bo za kredibil-nost medijev, ki se bo nenazadnje skozi logiko trga poznala pri naročilu plačani!1 oglasov, poskrbelo prav obnašanje v času, ki se danes tudi uradno začenja. Delo občinskih parlamentov in vlad bo marsikje zastalo na ravni vegetiranja, saj se bo preneka-teri predsednik spustil v novo tekmo. Našli pa se bodo tu® bistroumnejši, torej takšni, & bodo hoteli svoj današnji uradni poloiaj do zadnjeg0 izkoristiti. Tako ne bo praV nobeno presenečenje, če boste nekatere videvali prav povsod. Celo na dom bodo prihajali, samo pokličite jih- V Sloveniji smo res neka] posebnega, toliko Miklavžev, kot jih bomo imeli letos, 1X1 boste zlepa našli prav nikjer rfj svetu. A narobe svet, Miklavž naj bi prinašali, aktualna tiso-čerica pa bo bolj odnašala. GORENJSKI POSLANCI za GLAS pip GORENJSKI SVETNIKI za GLAS 3 Prazne obljube poslancev "za" jezerjansko občino Irena. Oman, poslanica E>Z Apetiti za še večjo javno porabo Franc Grašič - državni svetnik: Sredina popoldanska seja driavnega sveta je bila poleg obravnave pobud in vprašanj driavnih svetnikov med drugim namenjena obravnavi ter odločanju o predlogu odloiil-nega veta na zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev in obravnavi ter sprejemanju stališč do vladie-ga predloga rebalansa letošnjega driavnega proračuna. Bralce ielim na kratko seznaniti s sprejetimi odločitvami in tudi z mojim odnosom do obravnave tematike. Naj za uvod omenim, da je med večjim številom pobud in vprašanj najbolj dvignila temperaturo pobuda driavnega svetnika g. Danijela Boiiča, s katero je predlagal sproiitev ustavnega spora glede določil zakona o zastavi, grbu in himni. Na ta zakon smo na eni prejšnjih sej sprejeli odlo-iilni veto, vendar ga je driav-ni zbor ponovno sprejel v nespremenjenem besedilu. Problem je v nedefiniranju zastave in himne narodne skupnosti. Ker to ni določeno, je utemeljena bojazen, da bo to kar zastava in himna sosednje driave. O sproiitvi ustavnega spora se še nismo odločili, smo pa v povezavi s to tematiko z veliko večino sprejeli predlog, da mora ariavni zbor sprejeti obvezno razlago ustreznih členov omenjenega zakona in sicer v tem smislu, da zastava in himna narodne skupnosti ne sme biti enaka zastavi in himni italijanske oziroma madiarske driave. Ker v driavnem svetu zastopam interese delodajalcev, in ker tudi sam delam v gospodarstvu, so za mene še posebej pomembne tiste teme, ki so v določeni povezavi z gospodarstvom. Tokrat sta bili dve točki dnevnega reda povezani z obsegom javne porabe in tako tudi z obremenitvami delodajalcev in davkoplačevalcev. Driavni zbor je 26. oktobra sprejel zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev, s katerim se bo driavna uprava močno razširila. Zakon predvideva kar 18 (osemnajst) novih republiških upravnih organov in upravnih organizacij. Take spremembe pomenijo tudi več potrošnikov proračunskih sredstev, višjo javno porabo ter tako tudi višje davke in obremenitve delodajalcev, ki ie sedaj daleč presegajo evropske standarde na tem področju. Vse to so bili razlogi, da smo driavni svetniki z veliko večino sprejeli sklep, na podlagi katerega bo driavni zbor ponovno odločal o sprejetju zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev. Driavni proračun oziroma njegova višina je v tesni povezavi s pogoji gospodarjenja. Vlada republike Slovenije predlaga driavnemu zboru povečanje (rebalans) letošnjega proračuna. Tudi obravnavi te tematike se v driavnem svetu niso hoteli izogniti. Če je ena od osrednjih nalog tekoče ekonomske politike zniianje inflacije, potem je teiko razumeti vlado, ko s povečanjem proračuna inflacijo spodbuja. Skrajni čas je ie, da bi se tudi znotraj vseh proračunskih porabnikov začele nujno potrebne racionalizacije in zniianje stroškov, kar je stalnica v vseh podjetjih in druibah, ki so vsak dan pod udarom trga. Že v veljavnem proračunu je bila predvidena 13-odstotna inflacija, s predlaganim povečanjem bo ta kar 16,5-odstotna. Ob tem izvozniki za eno nemško marko dobijo v začetku novembra letos le 5,8 odstotka več tolarjev kot v začetku leta in za ameriški dolar kar 8,3 odstotka manj. Ta podatek kaie, v kako različnem polo-iaju so tisti, ki dobivajo sredstva iz proračuna, in tisti, ki jih morajo ustvariti na svetovnem trgu ob naši tečajni politiki. Driavni svetniki so v razpravi podali nekaj predlogov, za katere je v proračunu denarja preveč in za katere premalo. Ugotovljeno je tudi bilo, da se s predlagano spremembo realno zmanjšuje tisti del proračuna, ki je namenjen gospodarstvu. Iz vsega tega povedanega ni bil mogoč drugačen zaključek, kot nes-trinjanje driavnega sveta s predlaganim povečanjem proračuna in tako je naše sporočilo driavnemu zboru, ki bo o tem odločal. Dnevno ča- strankarsko, pa toliko bolj kot (SND), Korošec (ZESS). sopisje je ie pisalo o tem, da gorenjska poslanka moram cijančič (ZLSD) se je v tref je bil amandma poslanca izraziti začudenje nad tistimi, obravnavi premislil £ Braneta Eriena, ki je v zako- ki niso spoštovali dogovora, glasoval proti, prav tako Go1' nu o ustanovitvi občin ter ki so se tik pred zdajci enjca Thaler (LDS) in /P? določitvi njihovih območij, premislili, ki jim argumenti moiič (SKD) in Poszony terjal izločitev Jezerskega iz niso bili zadostni. Tako v (Narodnosti). Za samostojt1". preddvorske občine in ustano- drugi kot v tretji obravnavi občino Jezersko pa v trejl vitev samostojne občine, edi- smo amandma podprli vsi obravnavi nismo uspeli Pr^°l ni, ki je imel realne moinosti, poslanci SPS (Erien, Verzo- biti treh glasov poslance da bi bil sprejet. V drugi lak, Oman), trije poslanci Hvalica, Šiftarja, PuČni* obravnavi spremembe zako- ZLSD (Avberšek, Bavdek, (SDSS), S kukove (S K"'' na jih je od 59 poslancev, ki so Ribičič), trije poslanci SLS Pavlice (ZLSD) in petih P0.' prijavili sklepčnost, 29 glaso- (Karner - Lukač, Vindiš, Za- slancev, ki v času sprejemanj. vato proti, 25 pa za. Po goien), dva poslanca SND amadmaja v tretji obravnđ* pregledu računalniškega izpi- (Lap, Poljšak), dva poslanca niso bili navzoči v dvoranu sa glasovanja se je dalo kaj SKD (Polajnar, Oman) in drugi obravnavi pa so amana hitro ugotoviti, da bi bilo poslanec DS (Peršak). V ma podprli: Sisinger, PeiaJ\ tretji obravnavi, v kateri je *r^*"fc i ;n**olavse sklepčnost prijavilo 47 poslancev, je za samostojno občino Jezersko glasovalo 24 wt.r,.vr,. m ii.».»6u.i.v poslancev, proti pa 35. Za erugi ^pH, .irviv — ^ amandmaja in Samostojna Jezerjane so svoje glasove boste dobili prej ali slej, J poslanska skupina v celoti pa dali Bučar (DS), Dobrajc, bodite pa tako "hudobni",0: nismo pričakovali tolikšne Kuinik, Jelinčič, Kopše bi, kot ste obljubljali, vse, ki™ nediscipline in nekorektnosti (SNS), Metelko, Podobnik niso dali podpore, gnali skup0) nekaterih poslancev. Prav nič M., Matuš (SLS), Stanič ovcami na znameniti bal- mogoče dobiti pet glasov in amandma je bil z veliko optimizma ponovno predlo-ien v glasovanje v tretji obravnavi. Predlagatelj Koiuh - Novak, Lipoglavl (ZLSD) in Madon (SLS)- Dragi Jezerjani, svojo obt*° ODMEVI 3 (Ne)moč poslanske besede Odgovor na članek g. Eržena, poslanca v driavnem zboru Načeloma sodniki ne od- fovarjamo na takšna pisanja, ot si ga je privoščil g. Brane Erien, poslanec v driavnem zboru pod naslovom Kdo laja in grize, ki je bilo objavljeno v tem časopisu dne 28. oktobra 1994. Praviloma sodišče z javnostjo (oziroma strankami) komunicira na javnih narokih in preko svojih pismenih odločitev, izjemo od tega pa urejajo posebna navodila o obveščanju javnosti. Na podlagi omenjenega si g. Brane Erien ne bi prisluiil odgo- vora, vendar pa njegovo pisanje terja ustrezno pojasnilo iz razloga objektivnosti informiranja, saj mi v svoji polemičnosti odmerja nekaj, kar je z njegove strani krepak odmik od resnice. Kakšne (politične) cilje pri tem zasleduje, je pač njegova stvar, saj se v njegove politične vzpone in padce ne spuščam, o tem bodo sodili volivci, ko se mu izteče status "privilegiran-cev", med katere se prišteva sam. V tem trenutku pa ga tudi poslanski status ne opravičuje, da na rovaš moje sodniške funkcije zapisuje neresnična in izkrivljena dejstva, ki bi sicer zasluiila ustrezno zakonsko ukrepanje, vendar imajo sodišča Že tako ali tako preveč opravka z raznimi sklicevan- ji na imuniteto. Javnos y seznanitev in poslane osveiitev razrahljanega mina pa sem dolian pos ^ s sledečimi preverljivi neizpodbitnimi dejstvi- v Tisto, kar g. Brane tr^0-svojem besednjaku in P°j vanju sveta okrog sebe ^ enuje politični pamflet, ^ njemu in g. Lapu z a. strani očital, da sta u,*ti/i jeno osumljena PnP in $■ atentata na £. Kučana ;( Zgolj in samo sounu » v tev, konkretno odrta ft opravi hišne P^iskfara^' takratnih osumljencih o <& tu Erienu in SašuJ^f^ odredbo z dne 27. p. sem izdal in podpis* *« stt^' Nadaljevanje na Petek, 4. novembra 1994 PONEDELJEK, 7. NOVEMBRA TOREK, 8. NOVEMBRA TVS 1 9.20 Tedenski izbor 9.50 Znanje za znanje, Učite se z nami 12.15 Emperatriz, serijski film 13.00 Poročila 14.50 Tedenski izbor 15.40 Umetniški večer: Odisej ob jamboru, portret Borisa Pahorja 15.50 Obzorja duha 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Radovedni Taček: Zbirka 17.25 Hroščosned, ameriška nanizanka 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.30 TV dnevnik 20.05 Stradivari, italijansko-fran- coska nadaljevanka 20.50 Lokalne volitve 94 22-20 TV dnevnik 22.40 Sova: Show Jackieja Tho- masa, ameriška nanizanka 23.05 Med vrsticami zakona, angleška nanizanka TVS 2 13.00 Euronevvs 14.35 Utrip 14.35 Utrip 14.50 Zrcalo tedna 15.05 Nedeljskih 60 16.05 Poglej me! 16.50 Sova, ponovitev 18.45 Onstran prihodnosti, avstralska znanstvena serija 19.15 Sedma steza 20.05 Gospodarska oddaja: Made in Slovenija 20.55 Romeo in Julija, produkcija RTV Slovenija in švedske TV 21.45 Tri ljubezni, švedska nadaljevanka 22.40 Večer jazza v studiu 1: Big band RTV Slovenija 21.55 KANALA PO GOLEM NAKLJUČJU ameriški barvni film; igrajo: Giuliana de Slo, Michele Placido, Kate Capshovv, David Naughton in drugi; Koordinatorka modnih revij ima poročenega ljubimca, čeprav vsi vedo, da je vezan, njegovo obnašanje tolerirajo, saj je izredno šarmanten. Toda nezvesti mož se naveliča ljubice in po zdravnikovem nasvetu poišče novo žrtve, s tem pa prizadene vse... HTV 1 7-55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 šolski prodam 11.30 Jaz, lutkar 11.45 ^'sanka 12.00 Poročila 12.05 ™ koledar 12.15 Emparatriz, nadaljevanka 13.00 Monoton 17.00 Hrvaška danes 18.00 počila 18.05 Kolo sreče 18.35 ioola Barbara, nadaljevanka /»■30 TV dnevnik 20.15 Hrvaška m svet 20.55 Drama 21.50 oročila 21.55 Dokumentarna oddaja 22.30 Slika na sliko g-3p Poročila v angleščini **-50 Sanje brez meja mojstrovin 15.00Musikan-tenstadl 16.45Evroturizem 17.00Zakladnica zemlja 17.30 Lipova ulica 18.00 Naš hrupni dom 18.30 Srček 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.15 Anna-Maria - ženska gre svojo pot, nemška serija 21.07 Helmut Zilk - javno življenje 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.35 šport 23.05Prospero's books 1.10Klasične risanke 1.35 Videostrani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ PROGRAM TELEVIZIJE KRANJ ODSLEJ TUDI V TRŽIČU! 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok 19.10 Športni konec tedna, Prometna varnost na gorenjskih cestah 19.30 Kamera med vami 20.00 Danes na Videostraneh 20.03 EPP blok 20.10 Ministrsko rolkanje - Tržič 93 20.40 Predstavljamo vam Kolesarski klub Sava Kranj - 1. del 21.25 EPP blok, Danes na Videostraneh 21.30 Skriti gost v studiu (v živo) ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI HTV 2 18.00 TV koledar 19.15 Risanka '9.30 TV dnevnik 20.15 Clarisa, nadaljevanka 21.10 VVatergate, genska dokumentarna serija ^■50 Jazz Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Narodni običaji v Železnikih - 1. del dokumentarnega filma v okviru 32. čipkarskega dne 20.00 Vozel - odrska predstava igralske skupine "Scena" iz Železnikov (3. del) 20.50 Brez komentarja 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.30 Napoved programa 5.40 Prometne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasvet za kosilo 8.40 Od tu in tam 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Koristni nasveti 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda še niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Meda polna skleda 17.00 Otroško mladinski program 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Saša Gerdej 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL vodi Mile Jovanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice BBC 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1-glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 14.45 RGL poslušajo študenti 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 16.55 LOTO 17.00 Anketa 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.15 Minute za zdravje 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantines, glasbeni kviz 21.00 Voque 22.00 Sršeniada 1.00 Technomania D. J. ALF 2.00 Satelit TVS 1 8.20 Zlati srček, posnetek festivala otroške popevke 9.25 Vojni poročevalci, angleška dokumentarna oddaja 10.15 Onstran prihodnosti, avstralska znanstvena oddaja 10.40 Kupčija stoletja, ameriški film 12.15 Sedma steza 13.00 Poročila 14.10 Sobotna noč, ponovitev 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Arabela, češka nadaljevanka; Moja enciklopedija živali: Medved 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Beli konjiček, koproduk- cijska nadaljevanka 20.30 Nor na reklame: Reklamni spektakel, 3. oddaja 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 22.45 Sova: 22.45 Ko zakon postane navada, angleška nanizanka; 23.15 Med vrsticami zakona, angleška nanizanka 21.40 TVS 2 Jo in Milou francoska drama; Jo je prestola zaporno kazen in se vrača na svobodo. Po naključju sreča mladega taksista Milouja, ki jo vzame v svoj avto in jo odpelje domov. Jo spozna fantovega očeta, ki ima potno težav; popiha jo z avtom in denarjem... Nekega dne se Jo in Milou spet najdeta. Dekle ima odlično zamisel, kako priti do denarja: treba ga je krasti bogatim, ki ga imajo preveč. Tako se začne nevarno, vznemirljivo, a uspešno sodelovanje. TVS 2 13.00 Euronevvs 15.35 Obraz mode, zadnji del, ponovitev 16.25 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 17.25 Sova, ponovitev 18.45 Lastninjenje, zadnji del 19.00 Borza in borzništvo, ponovitev 19.15 Videošpon 20.05 Izkoristimo svoj um: Obvladovanje stresa, znanstvena serija 20.35 Laser v medicini: V urologiji, znanstvena oddaja 20.45 Roka ročka 21.35 Jo in Milou, francoska drama 23.05 Svet poroča KANALA Jjj Borza dela 12.00 Na veli-2J5 platnu 12.15 Luč svetlobe, Ponovitev 13.05 Helena 13.50 ozitiv + 14.25 Spot tedna 0.35 Na velikem platnu 16.55 17^a video 9lava. ponovitev •50 Tropska vročica, ameriška 'anizanka 18.45 TV bazar 19.00 oročila 19.10 Luč svetlobe, Afriška nadaljevanka 20.00 p"?a v glasbeni deželi 20.40 isti?0, Prosim, španska humor-2i 4? nanizanka 21.35 Poročila g';45 Okus Slovenije 21.55PO flE?? naključju, ameriški barvni s'n 23.35 Ameriških deset 0.10 Dia? tedna 0.20 Na velikem p'atnu 0.35 CTM R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 19.30 do 24.00 Večerni program - Ti, jaz in najin otrok R TRŽIČ Oštrija 1 Je?n as v sliki 9.05 Očarljiva sen; !e- Ponovitev 9.30 Klub za fWrie, Ponovitev 10.15 Ada-kom IeDro' ponovitev ameriške svn?50,ie 11.50Živali našega Hovif 12.00 Sporni primeri, po 13 nn a12'20 Šiling, ponovitev Pon« Cas v sliki 13.10 Mi, Ij lovita 13.35 pravica do «viui i l4-°° Doktor in ljube Pes" 14-45 Najlepše otroške 17 On J5,00 Otroški program v »iiE M|ni čas v sliki 18.00 Čas Oddajamo od 16. do 19. ure z oddajnika Kovor na UKV 95 Mhz ter SV 1584 Khz in z oddajnika Grad na UKV 88,9 Mhu. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 športni pregled 13.30 Gorenjci na cestah 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 23.05 TVS 1 MED VRSTICAMI ZAKONA Tony se ukvarja s primerom Michaela CarsWela. Ta trdi, da so policisti pri njegovi aretaciji kršili vsa pravila, kasneje pa so proti njemu krivo pričali in ponarejali dokaze ter ga tako za dve leti spravili za rešetke zaradi zločina, ki ga ni zagrešil. Ko se med preiskavo pojavi ime Tonyjeve ljubice Jennifer, mora Tony od primera odstopiti... GLAS ZA VAŠ STIK Z GORENJSKIM TRGOM v si k ^,3° Wildbach 19.30 Čas aren ' * 00 Sport 20.15 Športna «1 is q 07 Pogled' od strani radio GLAS ljubljane ^ 99,5 MHz, 100,2 MHz, 104,8 MHz rogieai ou sirarn arnerj?, UP dvoma. 1/2 del ameH^ga'filma 22.50 Vrt zla, lOOrjl fllm 1-55 Videostrani/ Miki jnojstrovin KINO OŠTRIJA 2 1* Vremenska panorama Las v sliki 14.50 Tisoč CENTER amer. vvestern drama WYATT EARP ob 17. in 20. uri ŽELEZAR amer. komedija FORREST GUMP on 17.30 in 20. uri TRŽIČ Filmsko gledališče: amer. psih. thriller KALIFORNIJA ob 17.30 in 20. uri HTV 1 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Mali svet 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Emparatriz 13.00 Monotoni 5.50 Hrvaška danes 16.55 Poročila 17.00 Hrvaška danes 18.35 Kolo sreče 19.05 TV razstava 19.30 TV dnevnik 20.15 Usode, dokumentarna oddaja 21.00 V velikem planu 22.35Zabavnoglasbena oddaja 23.10 Slika na sliko 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Sanje brez meja HTV 2 17.25 TV koledar 17.40 Clarissa, ponovitev 18.25 VVatergate, ameriška dokumentarna serija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 V večernem hladu, humoristična nanizanka 20.45 Clarissa, nadaljevanka 21.35 Dokumentarna oddaja 22.30 Sovražniki Sherlocka Holmesa, angleška nanizanka terno 21.55 Strup dvoma 23.30 čas v sliki 23.35 Beg v Ssan Francisco, ameriški akcijski film 1.10 Poročila/Tisoč mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 15.00Lipova ulica 15.30Grad v najem 16.20lzlet v včerajšnje dni 16.30Češki gradovi in graščine 17.00Velja za vsak dan 17.300rientacija 18.00Naš hrupni dom 18.30 Tista stvar je 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki/ Vreme 20.00Kultura 20.15 Die Zillertaler 21.07Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.35Klub 2 O.OOChocolat - Prepovedano hrepenenje, francoska melodrama 2.00 Videos-trani/1000 mojstrovin_ TELE-TV KRANJ PROGRAM TELEVIZIJE KRANJ ODSLEJ TUDI V TRŽIČU 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok 19.10 Dihamo skozi Kranj (v živo) 19.30 Kamera med vami 20.00 Danes na Videostraneh 20.03 EPP blok 20.10 Utrip Kranja 20.30 Otvoritev novih poslovnih prostorov Adriatica PE Kranj 20.55 EPP blok, Danes na videostraneh 21.00 Tema: Begunci med nami (v živo) 22.00 Zvoki citer: Rado Kokalj (z glasbo in pogovorom v Gostilni Ančka v Šenčurju) SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI KANALA 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.10 Alica v glasbeni deželi 13.50 Video igralnica 14.20 Spot tedna 14.30 Na velikem platnu 15.50 Polno, prosim, španska nadaljevanka 16.45 Po golem naključju, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.45 TV bazar 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Ro-deo, glasbena oddaja 20.40 Kdo je ubil Alana Svinjo?, zadnji del angleške nanizanke 21.40 Karma, oddaja o duhovnosti 22.40Pohištveni sejem 23.150kus Slovenije 23.25 Spot j tedna 23.30 Na velikem platnu 23.10 CTM AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki 9.05 Naš hrupni dom, ponovitev 10.30Vrt zla, ponovitev ameriškega vestema 12.05Vzemi sonce z mize 12.15Športna arena 13.00 Čas I v sliki 13.10 Mi 13.35Pravica do ljubezni 14.00Doktor in ljube živali 14.55Najlepše otroške pesmi 15.00Otroški program 17.00Mini čas v sliki 17.10Wurlitzer 18.00Čas v sliki 18.30Wildbach 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15Karneval živali 21.07Pogledi od strani 21.20Fitness klub 21.45 Ambo Vsak dan • VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 29.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Koncert KPZ "LOKA" - 2. del 20.00 Modna revija ob tednu otroka v Železnikih, 2. del 20.50 Brez komentarja R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - 911 turbo Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.00 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Otroške pesmi 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasvet za kosilo 8.40 Od tu in tam 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.10 Devizni tečaiH.OO Zabava in glasba 12.00 škofjeloških 6 13.30 Morda še nise slušali 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Sindikat 17.00 Novice17.30 Za ljubitelje narod-nozabavne glasbe 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz-5.00 Jutranji program - vodi Irena Ulčar 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne na RGL vodi Jelena Stepanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.45 Borza znanja 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.00 Popoldanski program z Jožetom Logarjem 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Zdenka Kahne svetuje 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Bančne informacije LB 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.15 Okrogla miza - tema tedna 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Samo glasba 22.00 Moj gost - vodi Mile Jovanovič 24.00 Slovenska balkaniada - Vanja Vreg 2.00 Satelit 064/22-11-33J •SAVNA* R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na frekvencah UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz iz Kovorja ter UKV 88,9 MHz iz Tržiča. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej -oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/ popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 22.45 TVS 1 KO ZAKON POSTANE NAVADA 2/6 del angleške nanizanke; Barry očita Gen, da dela v postelji, medtem ko njemu ne dovoli, da bi v spalnici gledal televizijo ali bral pri nočni svetilki. Ati bo po enaindvajsetih letih zakona prišlo tako daleč, da bosta spala v ločenih posteljah? Vendar se vse še poslabša. Gen prinese domov prenosni računalnik, da ponoči opravi čim več dela, in Barry sanja o privlačni sosedi. KINO CENTER amer. vvestern drama WYATT EARP ob 17. m 20. uri ŽELEZAR amer. komedija FORREST GUMP ob 17.30 in 20. un KINO SORA Filmsko gledališče ob 20. uri NAGRADNA KRIŽANKA Današnjo križanko prispeva GORENJSKA MLEKARNA Kranj. Z njenimi kvalitetnimi izdelki se vsak dan srečujete na policah in v hladilnih vitrinah v trgovinah in po prodaji sodeč imajo Gorenjci svojo mlekarno kar v časteh. Za srečne reševalce razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada 8.000 SIT 2. nagrada 6.000 SIT 3. nagrada 4.000 SIT Vse nagrade so v obliki protivrednosti izbranih izdelkov v diskontu Gorenjske mlekarne, Smledniška 1, Kranj. Tri nagrade v vrednosti po 2.000 SIT pa prispeva Gorenjski glas. Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na kuponu pa nam do prihodnjega četrtka, 10. novembra, do 8. ure pošljite na naš naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj. Rešitve lahko na kuponu (brez poštne znamke) oddate z turističnih pisarnah TD Cerklje, Jesenice, Bohinj, Radovljica, Škofja Loka, Dovje - Mojstrana, Kranjska Gora ali Tržič do prihodnje srede, 9. novembra 1994, popoldne - tudi te rešitve bodo prihodnji četrtek ob 8. uri v bobnu za žrebanje v našem uredništvu udeležene v žrebu za eno od nagrad. Rešitve lahko (ravno tako brez poštne znamke) oddate tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovne stavbe Zoisova 1 v Kranju. K t k H J MGGAMILK Viktorija, d.o.o., Kranj nagrajuje Primoža, Jelko in Jožico Včeraj natanko ob 8. uri smo spet zavrteli boben za žrebanje v našem uredništvu in izmed 1674 prispelih rešitev nagradne križanke podjetja VIKTORIJA, d.o.o., Kranj (objavljene prejšnji torek v avtomobilski prilogi "Na štirih kolesih") izžrebali 8 prejemnikov lepih nagrad. Z rešitvijo ste nekateri imeli kar precej težav - nagradno geslo je bilo VIKTORIJA KRANJ - FIAT SCIONERI. Vendar, če ste natančneje prebrali prilogo o avtomobilizmu, Vam novi tip avtomobila v bogati ponudbi tovarne Fiat pn reševanju križanke ni bil več neznanka. Sreča, ki je Gorenjsko na široko obšla v nedeljo zvečer pri žrebanju jesenskega 3 x 3, je bila tokrat naklonjena naslednjim: 1. Primož KREVH, Zupančičeva 23, Kranj (prejme radiokasetofon z vgradnjo); 2. Jelka PRA-PROTNIK, Kovor 8/a, Tržič (prejme zvočnike + avtoanteno); 3. Joži TOMAN, Kamna Gorica 47 (prejme avtomobilski pribor) - prve tri nagrade podarja pokrovitelj križanke, podjetje Viktorija Kranj; 4. - 8. nagrado Gorenjskega glasa v vrednosti po 2.000 SIT prejmejo Jelka ROŽIČ, Mevkuš 11, Zg. Gorje; Petra ERŽEN, Jelovška 35/a, Bled; Franc ČERNE, Zoisova 46, Kranj; Janez PUSTAVRH, Žabnica 25 in Rezka VARL, Titova 45, Jesenice. JOŽICA SVETE IZOLACIJA MORSKI PTIC IT. IME MESTA VIDEM RIHARD JAKOPIČ IGRALKA MC GRAVV ENA 00 PROJEKCIJ UNDA EVANS UClTEU, SVETOVALEC KAJNOV BRAT VRSTA 'OMARANČE RAZMERJE VREDNOSTI LDENARJA X)ČISTEG/ ZLATA GL MESTO FRANCIJE HERCE-GOVEC ORGAN VIDA PRIZEMLJE GR. BOG LJUBEZNI IT. IGRALEC FRANCO UTU MUSUM. SODNIK ZIDNI NANOS NASLOV PREŠERNOVE _P1SML 0SVEŽ. PIJAČA ODMEV IT. POMORŠČAK VESPUCCI SL VIOLINIST BRAVNIČAR _CELICA FR. KNJIŽ. L0UIS K30R TORKAR V IND. VERSTVIH PRAOČE ČLOVEŠTVA SNEŽNI ZAMET FR. SOCIOLOG GEORGES 0KR.ZA DOKTOR BODEČ PLEVEL P0VRTNINA TIBET. ZAČETNIK ARIANIZMA REKA V FRANCIJI PRITISK TRUP MORSKI SESALEC ETIOPSKI KNEZ PALICA ZA BILJARD GUSTAV MAHLER ESTONEC HRV. POP SKUPINA ODISEJ (LAT.) TuHi NASLOV ŽUPAN POC FRANCOZI PRIPADNIK OGROV TROPSKA PAPIGA VZKLIK NA BIKOBORBI DOMAČE ŽEN. IME ANG. KRČMA GRŠKA ČRKA MESTO V ŠEjANIJI SVETLO ANG. PIVO REČNA STRUJA DEPARTMA V FRANCIJI MORSKI RAK MEDOVNIK ANICA CEVC MESTO V UKRAJINI DEŽNI PLAŠČ MAKE D KOLO 0RIENT. PRAŠEK ZA LASE PRIPADNIK INKOV ZBIRATELJ STARIN KERMAUNE M0STIČEK OSTROST PESNIK V STILU BAJ-R0NIZMA GTTWT SODNIK MORSKA SKALA SLOV. NACION. STRANKA OBDOBJE ŠKAND MOŠKO IME SLOV. BIV. MRTVIH NAJVEČJI PTIČ DRAŽILNO NASLADILO MEDENO PECIVO VRHUNSKI ŠPORTNIK EGJPČ. BOGINJA PLODNOSTI SESTAVIL f.kalan LANTAN KRAJŠE IME NEKD. GL. MESTA BRAZILIJE ODŽAGAN KOS DEBLA STISNJENA Dl AN PIS. PEROCI PAUL ERLICH DESKET7 ENEGA HI ODA GRŠKA BOGINJA NESREČE PERZIJSK! KRAU AFRIŠKI VELET0K NEKD. MINISTER IVAN PRIPADNIKI UNIATSKE CERKVE DEL KNJIGE ŠAHIST EMMANUEL NIZEK ŽENSKI GLAS 6 petek, 4. novembra 1994 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK 19. STRAN • GORENJSKI GLAS Uvoz slovenskega premoženja iz nekdanje Jugoslavije Blaga ne bodo carinili Ljubljana • Slovenska vlada je na seji prejšnji teden med drugim obravnavala problematiko uvoza premoženja slovenskih državljanov, podjetij in podjetnikov- posameznikov k nekdanjih jugoslovanskih republik v Slovenijo. Vlada je sklenila, da podjetjem in posameznikom pri tovrstnem uvozu (vnosu) blaga oz. premoženja od 20. oktobra dalje ni treba plačati carine. Za podjetja in podjetnike-posameznike je pogoj, da so imeli na dan 25. junij 1991 sedež v Republiki Sloveniji in da so bili lastniki blaga že pred tem datumom; za posameznike pa velja brezcarinski uvoz le pod pogojem, da so imeli na omenjeni dan slovensko državljanstvo. Pri vsem tem gre za enkraten uvoz oz. vnos premoženja. Lastniki blaga lahko uveljavljajo Pravico do brezcarinskega uvoza na podlagi zahtevka in listin, s katerimi bodo dokazovali lastništvo in istovetnost blaga (računi, carinske deklaracije itd.). O zahtevku bo odločala Pristojna carinarnica. • C. Z. Koliko za smučanje Kranj - Zima se približuje in s tem tudi čas smučanje. Koliko bo letos treba odšteti za dnevno, dopoldansko in popoldansko smučarsko karto na največjih gorenjskih smučiščih? (V oklepaju so cene za otroke, stare do štirinajst let.) smučišče dnevna dopoldanska popoldanska Kobla Kranjska Gora Krvavec Pokljuka Soriška plan. Stari vrh Vogel Zelenica Cerkno Velika plan. 2.000 (1.500) 2.500 (1.800) 2.500(1.500) 900 (700) 1.500(1.000) 1.800 (1.300) 2.500(1.700) 1.800 (1.000) 2.000(1.400) 1.700(1.000) 1.300 (950) 1.500 (1.100) 1.800(1.200) (700) 1.100 (700) 1.400 (1.100) 1.200 (800) 1.600(1.100) 1.300 (950) 1.800 (1.200) 1.800(1.200) (500) 1.100 (700) 1.400(1.100) 1.700 (1.250) 1.200 (800) 1.600(1.100) 1.200 (600) Večina smučišča ima posebno ceno dnevne smučarske karte še za "seniorje" - za ženske nad 55 let in moške nad "0 let. Cena teh kart je v večini primerov nekoliko višja °d cene otroške karte, drugod pa ji je enaka ali je celo n»ž]'a. • c. Z. BORZNI KOMENTAR Razmere na trgu so se po zadnjih dnevih strmoglavih naraščanj že v sredo ob koncu borznega trgovanja in pa v četrtek na borznem parketu umirile oziroma zaznale celo korekcijo tečajev navzdol za 24 indeksnih točk. Če bi lahko merili utrip na borzi Z indeksom ob zaključku vsakega trgovanja, potem bi lahko komentirali padce delnic kot predah pred odločitvijo, kako naprej. Dejstvo je, da so bili tečaji nekaterih delnic prenizki, in da rezerve za rast so, verjetno pa drži, da se evforija prejšnjega tedna ni mogla nadaljevati vnedogled. Borzni indeks je dosegel svoj minimum v petek, 21. oktobra, in je znašal 1.131 indeksne točke, po enotedenskem naraščanju tečajev delnic pa se je v sredo, 2. novembra, ustavil na nivoju 1,325 indeksnih točk oziroma beležil porast v višini 17 odstotkov. V četrtek pa se je indeks usmeril navzdol in zaključil na nivoju 1.301 indeksnih točk. V razmerah, ko znaša stopnja revalorizacije v novembru 2 odstotka in je kumulativno v letošnjem letu dosegla nivo 17 % letne stopnje, se zdijo trenutno najzanimivejše tolarske naložbe, glede na mirovanje tako podjetniške kot menjalniške marke, kjer v dneh ni bilo zaznati bistvenih popravkov, pa nasveti za nakup mark ali dolarjev tudi ne bi vzdržali. Večina akterjev na trgu vrednostnih papirjev pričakuje, da se bo nivo tečajev do konca leta še nekoliko umiril, nekateri skeptiki pa želijo najprej imeti v rokah pogoje nove emisije blagajniških zapisov Banke Slovenije, ki bodo znani čez dobrih 14 dni. Takrat bo dokončno jasno, kam se bo usmeril trend gibanja tečajev na borzi. Borzna posrednica Hermina Krt BORZNI IZRAZI INDOSIRM VREDNOSTNI PAPIRJI Vrednostni papirji, ki se prenašajo z indosamentom, na primer imenska delnica. Z izjavo o prenosu pravic preidejo pravice na novega imetnika. INFLACIJA Razvrednotenje denarja zaradi dvigovanja cen. Vzrok za inflacijo je dolgotrajno povečano povpraševanje po dobrinah ob hkratni pomanjkljivi ponudbi. Porast inflacije povzroča beg v stvarne vrednosti (nepremičnine, zlato) oziroma stabilne devize. Delnica zaradi rastočih cen nima nikakršnih koristi (nasprotje: deflacija). INKASO lil Izterjatev dospelih terjatev, npr. menic, čekov, zapadlih vred-Itl nostnih papirjev, kuponov itd. KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKUPM/reODAJN! NAKlTNMSODAfNl NAIOJWI/PR0DAJNI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Kranj, TrScj 78,00 79,80 10,95 11,33 7,55 7,93 AVAL Bled, Kranjska gora 79,10 79,50 11,22 11,30 7,65 7,90 COFIA Kranj 79,10 79,80 11,18 11,33 7.80 7,90 CREDiTANSTALT N.banka Lj. 79,00 80,00 11,20 11,40 7,70 8,00 EROS (Start Mayr), Kranj 79,10 79,20 11,21 11,28 7,70 7,80 GE0SS Medvode 79,10 79,40 11,20 11,28 7,70 7,85 GORENJSKA BANKA (vse enote) 77,90 79,80 10,85 11,34 7,50 7,95 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 79,10 79,69 11.10 11,30 7,50 7,80 HDA-tržnica Ljubljana 79,20 79,50 11,20 11,28 7,70 7,85 IURIKA Jesenice 79,00 79,60 11,10 11,27 7,65 7,90 INVEST Škofja Loka 79,15 7ft,50 11.20 11,27 7,70 7,85 LEMA Kranj 79,00 79,60 11,15 11,25 7,75 7,95 MIKEL Stražitte PBS d.d. (na vseh poštah) 77,20 79,55 10,30 11,23 7,22 7,80 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 79.10 79,60 11,20 11,26 7,80 7,85 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 78,60 79,80 10,70 11,45 7,58 7,95 SLOGA Kranj 78,90 79,90 11,00 11,30 7,50 7,90 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 77,90 - 10,85 - 7,50 - SL0VENIJ ATURtST Jesenice 78,70 79,60 11.10 11,26 7,65 7,85 ŠUM Kranj 79,10 79,40 11,20 11,28 7,70 7,85 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 79,20 79,50 11,22 11.28 7,70 7,88 TALONZg. Bitnje 79,20 79,50 11,22 11,28 7,70 7,88 TENTOURS Domžale 78,90 79,60 11,15 11,35 7,50 7,80 UBK d.d, Škofja Loka 79,00 79,90 11,15 11,35 7,70 7,90 WILFAN Kranj 79,20 79,40 11,20 11,30 7,75 7,90 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 79,10 79,50 11,20 11,29 7,77 7,90 ZORI Kamnik 79,30 79.60 11.19 11,30 7.65 7,90 POVPREČNI TEČAJ 78,86 79,61 11.09 11,31 7,64 7,89 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,20 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. MENJALNICA WILFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 Vpisovanje certifikatov 7.30 - 12.00, 13.00 - 18.00, sobota 8.00 - 12.00 ter na vseh enotah poŠte! [K Kranj. Koroška L Z. 064/21 1-644 Ljubljana, Slovenska c.54, 061/133-11-55 ^lOPAJAMlEs^iEMtOfsilN 1 MAKUER BLED d.o.o. e4260 Bled. Ljubljanska cesta 3. TOl:064/76461. fax:064/77-026 Z Makler Bled v svet prodanih nepremičnin! t**- it" -t.' KRANJ J ŠTR AŽISS# v«nl a Pr' Slu9 v Tr2iču- °biekt je starejši, ac2v kv£>litetno obnovljen. Sestoji se iz stan kih Prostorov v izmeri 156 m2, ter Obi £Yaniskih prostorov v izmeri 149 m2. tui« o v ce,oti Podkleten. Gostilna obra ~)e- Stoji na zemljišču v izmeri 600 m2. Starejša stanovanjska hiša (prej železniška Čuvajnica), ob cesti Bled-Bohinj. Objekt ima 100 m2 stanovanjske površine, stoji pa na zemljišču v izmeri 260 m2. Možen je dokup zemljišča do reke Save. Zanimiv objekt za Poslovno - stanovanjska hiša na zanimivi lokaciji v Stražišču. Objekt z ok. 330 m2 koristne stan. pov. omogoča bivanje dveh družin, v pritličju pa možnost izdelave poslovnih prostorov (100 m2). Možnost kreditiranja pri nakupu. Starejša stanovanjska hiša - dobro ohranjena na lepi, večji sončni parceli v izmeri 900 m2. Stanovanjska površina v izmeri 170 m2. CENA UGODNA 164.000 DEM 0J1- Stoji na zemljišču v izmeri 600 m2. gostinsko - turistično dejavnost ali za bivanje. £^>!^«£.t3SŽR/1i.11ii JAVORNIK -^JESENICE f i 1 ii i2rnera 7°vaniske hise " trisobno stanovanje v Polovica starejše stanovanjske hiše na lepi. s,anru/a • m2 v '• nadstropju objekta. K sončni lokaciji. Obsega dvosobno stanovanje v ^ca in u)U. PriPada tudi zelenjavni vrt, drvar- pritličju zgradbe, pripadajoče kletne prostore, - »i Kletni prostor. JavornTški rovt mi . del podstrešja in polovico zemljišča okrog objekta. Ok. 60 m2 stanov, površine. skora?ri^a hisa v Javorniškem Rovtu na lepen Pravljični lokaciji nad potočkom, ob BftnoL pašn'ku 332 m2 zemljišča, 70 m2 rrfj»J?ke oovršine. Del stanovanjske hiše - trisobno stanovanje v izmeri 66,5 m2 v I. nadstropju zgradbe, še bolj kot za bivanje je stanovanje primerno za poslovno dejavnost, saj je locirano ob glavni jeseniški cesti pri križišču Lipce - Jesenice. Obnovljena kmečka hiša s skednjem in 3.000 m2 zemljišča. Vseljiva, dobro ohranjena hiša. A 98.000 DEM KOROŠKA PRI JESENICAH JA^^N^K^^ Nedokončana gradnja stanovanjske hiše z gospodarskim poslopjem - delavnico. 200 m2 stanovanjske površine v novi hiši ter okrog 120 m2 delavnice. _ Nedokončana gradnja počitniške hiše v IV. gradbeni fazi. 620 m2 zemljišča, 90 m2 stano^j^^povn^ne^^^^ Stara fužinarska hiša zgrajena leta 1671, z vsemi značilnostmi takratnega obdobja. Pribl. 200 m2 stanovanjske površine in 700 m2 zemljišča. Ob hiši stoji tudi skedenj. Hiša je potrebna celotne obnove, bila pa bi idealna za gostinstvo, ali kakšno drugo dejavnost. rtldMAlJIsM! NA IN POGOJI PLAČILA PO DOGOVORU KMETIJSKA ZEMLJIŠČA iN GOZDOVI 1. BLED - MLINO - kmetijsko zemljišče v izmeri 15.000 m2. kultura travnik, pašnik In njiva, cena 69.000 DEM; 2. SLED - DOBE - kmetijsko zemljšče v izmeri 3,075 m2, kultura travnik, cena 6,5 DEM/m2; 3. BLED - DOBE - kmetijsko zemljišče v Izmeri 2.287 m2. kultura travnik, cena 6 DEM/m2; 4. ŽIROVNICA - kmetijsko zemljišče v izmeri 2.184 m2, kultura travnik In njiva, cena 6 DEM/m2; 5. BREZJE - kmetijsko zemljišče v izmeri 5802 m2. kultura travnik, cena 6 DEM/m2; 6. CESNJICA PRI PODNARTU -kmet. zemlj. v izmeri 5481 m2, kultura travnik, cena 114 SJT/m2; 7. TALEZ - JELOVICA - gozdna parcela v izmeri 15.318 m2, cena po dogovoru 8. BLED - DOBE - gozdna parcela v izmeri 6.000 m2 ob Savi, cena 1 DEM/m2; STANOVANJA 1. LESCE - TRISOBNO 76 M2, CENA 82.000 DEM; 2. LESCE - ENOSOBNO 38 M2, CENA 53.000 OEM; 3. BLED - DVOSOBNO 65 M2, CENA 76.000 DEM; 4. BLED - GARSONJERA 27 M2, CENA 54.000 DEM: 5. BLED - DVOETAZNO TRISOBNO 78 M2. CENA PO DOGOVORU; 6. BOH. BISTRICA - DVOSOBNO 60 M2, CENA 74.000 DEM. SEN1ČNO PRI GOLNIKU Prodamo zazidljivo parcelo v Izmeri 688 m2 na izredno lepi lokaciji v novem urejenem naselju. Parcela je opremljena z vsemi priključki: vodovod, kanalizacija, elektrika, urejena javna razsvetljava, asfaltni dostop. CENA 56.000 DEM DELOVNI C/4. S* vsak dan od 9. do 12. ure ponedeljek, torek in četrtek od 15. do 17. ure KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Evropski procesi na gorenjskih tleh Mleko oddaja le še blizu 1.700 kmetij V desetih letih je na Gorenjskem prenehalo oddajati mleko domala 1.200 kmetij. Kranj - Po podatkih gorenjske kmetijske svetovalne službe je 1985. leta na Gorenjskem oddajalo mleko 2.836 kmetij, medtem ko ga je letos februarja samo še 1.665. Količina odkupljenega mleka se je v tem času celo povečala. Proces zmanjševanja števila kmetij, ki oddajajo mleko, ter povečevanja mlečnih čred in količine namolzenega (in oddanega) mleka, kakršen je bil značilen za kmetijsko razvite alpske države, je zajel tudi Slovenijo, še zlasti Gorenjsko, ki velja za govedorejsko najrazvitejšo pokrajino. Leta 1985. leta je bila na Gorenjskem 2.836 oddajalcev mleka, štiri leta kasneje 2.438, 1991. leta 2.348, septembra 1993. leta 1.779 in februarja letos samo še 1.665. Se bo število kmetij, ki oddajajo mleko, še zmanjševalo? Kmetijski strokovnjaki ocenjujejo, da se bo proces nadaljeval, vendar pa upadanje števila oddajalcev mleka ne bo več tako hitro, kot je bilo doslej. Glavni razlog, da so na številnih kmetijah prenehali oddajati mleko, ni odkupna cena, ampak vse strožja merila za oddajanje mleka. Če je nekdaj veljalo za kakovostno že mleko, ki je v mililitru vsebovalo manj kot en milijon mikroorganizmov, pa po spremembi pravilnika velja za kakovostno le tisto z manj kot petdeset tisoč mikroorganizmi, medtem ko je vse ostalo povprečno in podpovrečno. Ker prilagajanje evropskim merilom zahteva tudi precejšnja vlaganja (preureditev hlevov, nakup hladilnih bazenov, ureditev molzišč in mlekovodov), so iz "tekme" z vse ostrejšimi kriteriji najprej izstopile manjše kmetije in starejši gospodarji. Čeprav se je število oddajalcev mleka zelo zmanjšalo, so ostali povečevali čredo in količino namolzenega in oddanega mleka, tako da je skupna količina odkupljenega mleka v gorenjskih mlekarnah v tem času celo narasla. • C. Z. £ ^ v MESARIJA GREGORC FRANC, Kokrica \Q\+9t Jo Golniška 6,64000 Kranj Tel.:213-441 LASTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV Začenja se sečna sezona. TANIN iz Sevnice še vedno odkupuje kostanjev les - bodisi drva ali goli. Les je lahko tudi suh, kriv, grčav. Če lesa sami ne morete posekati, vam to napravimo mi. Vse dodatne infonnacije lahko dobite po telefonu (0608) 41-044 ali 41-349 d.o.o. TRGOVINA - PROIZVODNJA D (M (P © /S TT-IM X (P © /A? T CELULOZNEGA LESA V SKLADIŠČU PAPIRNICE GORICANE V MEDVODAH UGODNO ODKUPUJEMO VSE VRSTE .OKROGLEGA LESA (HLODOVINA, CELULOZNI LES, SUŠICE) INFORMACIJE PO TELEFONU: 061/613-312, int: 230 (Papirnica Goričane) Gorenjska govedoreja nad slovenskim povprečjem Število osemenitev ne upada Franci Pavlin: "Če se bo stalež goveje živine tudi na Gorenjskem morebiti začel zmanjševati, se bo najprej v hribovskem in višinskem območju, kjer so razmere najtežje in težave največje.** Kranj - Čeprav se v nekaterih slovenskih pokrajinah število goveje živine precej zmanjšuje, za Gorenjsko za zdaj to ne drži. Število osemenitev, ki najbolje kaže na gibanje staleža, ne narašča in ne upada. Lani je sicer v primerjavi s predlani upadlo za 39, vendar je to nepomembna razlika. V Sloveniji je bilo lani 6.532 (ali nekaj več kot tri odstotke) manj osemenitev kot predlani in 8.634 manj kot 1990. leta. Na Gorenjskem jih je bilo lani 18.905, predlani 18.944, pred štirimi leti pa 18.388. Ob tem, da v Sloveniji ni nobene pokrajine (območja živinorejsko veterinarskega zavoda), kjer bi število osemenitev naraščalo, je Gorenjska med najboljšimi v Sloveniji. Število osemenitev je lani najbolj upadlo na Primorskem (za desetino) in v Prekmurju (za domala devet odstotkov). Premajhna skrb države za hribovsko kmetijstvo Ali tudi gorenjski govedoreji, podobno, kot je povprečje za Slovenijo, grozi upadanje števila osemenitev in s tem tudi staleža? Dipl. inž. živinoreje Franci Pavlin, sicer svetovalec za živinorejo v gorenjski kmetijski svetovalni službi, meni, da se bo na Gorenjskem morebitno zmanjševanje staleža najprej pokazalo v hribovskem in višinskem območju, kjer so pridelovalne razmere najtežje in težave največje. "Možno je, da bodo že letošnji podatki pokazali manjši stalež, vendar je "čez palec" težko ocenjevati. In če se bo stalež zmanjšal, se bo začelo tudi opuščanje obdelovanja kmetijskih zemljišč. Med kmeti v ravninskem območju je zanimanje za najem "sosedovih" zemljišč, medtem ko ga v hribovskih predelih ni ali ga je bistveno manj," pravi Franci Pavlin in poudarja, da je skrb države in občin za hribovsko in višinsko kmetijstvo še vedno premajhna. Kmetje v gorsko višinskem območju dobijo od 22. septembra dalje za liter mleka pet tolarjev regresa in za kilogram prirasta žive teže §oveda 42 tolarjev, v hri-ovskem območju pa za mleko šitiri tolarje in za pitance 25 tolarjev. "Premije, regresi in druge oblike spodbude bi morale biti višje," meni Franci Pavlin in dodaja, da sta za to le Štirideset tisoč goved Na Gorenjskem je okrog štirideset tisoč glav goveje iivine, od tega približno polovico krav in polovico pitancev ter mlade živine. Med kravami je tri četrtine lisaste pasme in četrtina črno-bele. Gorenjska ima med vsemi slovenskimi pokrajinami največji delež Črnobellh goved dve možnosti: povečati regrese ali po vzoru kmetijsko razvitih alpskih držav uvesti neposredna plačila kot "plačo" za obdelovanje zemljišč, negovanje krajine, za delo in življenje v težavnih hribovskih in gorskih razmerah... Koperacijska reja se je zelo zmanjšala Čeprav podatki o številu osemenitev kažejo, da na Gorenjskem stalež goveje živine za zdaj še ne upada, pa mesarji že nekaj časa zatrjujejo, da je manjša ponudba živine na odkupnih mestih tudi posledica manjšega staleža. "Ocene mesarjev izhajajo iz slovenskega povprečja, ki kaže na zmanjševanje staleža, pa tudi iz tega, da se je kooper-acijska reja telet, pripeljanih s Hrvaške ali drugih delov Jugoslavije, bistveno zmanjšala," pravi Franc Pavlin in dodaja, da je problem s teleti tudi sicer v Sloveniji zelo pereč. Ob tem, da jih primanjkuje, so kajpak tudi zelo draga, saj so teden dni stara že po šeststo tolarjev za kilogram. Kmetje so za "simentalce" še pripravljeni plačati toliko, za ostale pa ne. Če bi klali težja teleta, bi jih več ostalo za rejo Razlogov za pomanjkanje telet je več: število osemenitev v Sloveniji je upadlo, s Hrvatske jih prihaja bolj malo, veliko se jih zakolje, številni kmetje, ki so zaradi vse ostrejših meril prenehali oddajati mleko, so se odločili za rejo pitancev in za to, da mleko pokrmijo teletom... Formalno še vedno velja predpis, ki prepoveduje klanje telet oz. dovoljuje le klanje tistih, za katera veterinar ugotovi, da so neprimerna za nadaljnjo rejo, vendar rejci in tudi mesarji predpis bolj malo spoštujejo. Pa ne le to: koljejo tudi prelahka teleta. Novi pravilnik šteje med teletino meso goved, težkih do 150 kilogramov ali starih do pol leta, potrošniki pa imajo še vedno raje na krožniku meso od mlajšega in lažjega telička. Za kmetijstvo bi bilo seveda bolje, če bi klali težje, saj bi jih več ostalo za nadaljnjo rejo. • C Zaplotnik V bohinjski gozdarsko kmetijski zadrugi Mizarsko delavnico oddali v najem Skupaj z zasebnim podjetjem Orgales Zgoša bodo ustanovili mešano podjetje, v katerem bo zadruga manjšinski lastnik. Srednja vas v Bohinju - Potem ko so v bohinjski zadrugi letos poleti za petnajst let oddali v najem sirarno podjetju A&C ogledna sirarna, d.o.o., iz Žalca, so 12. septembra letos začasno, za dva meseca oddali v najem zasebnemu podjetju Orgales Zgoša še mizarsko delavnico. Zadruga in najemnik bosta ustanovila mešano podjetje, v katerem bo večinski delež imel Orgales, ki ga vodi mag. Franc Dobida, nekdanji direktor tržiškega Zlita in uslužbenec gorenjska sozda GLG (gozdno in lesno gospodarstvo). pohištvo, predvsem postelje in omarice za izvoz v Avstrijo in Nemčijo. Kot je povedal direktor zadruge Mirko Smu-kavec, bodo po preteku najemnega razmerja ustanovili mešano podjetje (z zadružno in zasebno lastnino), ki mu bo zadruga za deset do petnajst let oddala v najem prostore in obstoječo opremo. Ob tem, ko tudi prodajalki v zadružnih trgovinah v Ljubljani nista več na zadružnem plačilnem listu, je v zadrugi (na žagi, v trgovini, v mesno predelovalnem obratu in v upravi) zaposlenih še Sporazum se izpolnjuje Sporazum glede stavkovnih zahtev sklenjen med upravnim odborofif> vodstvom zadruge ter sindikatom OJ stavkovnim odborom, se po beseda" direktorja Mirka Smukavca izpolf' juje. Zaposleni prejemajo celo za *f odstotkov višje plače, kot jih določa kolektivna pogodba, doslej so izP'a' čali že dva obroka regresa, oživili50 proizvodnjo v mizarski delavnici.- 33 delavcev, dvajset pa jih je na pl^1 listi podjetij, ki sta najeli sirarno mizarsko delavnico. Z novim letom zadruga dobila nazaj od Merca*jnji trgovino v upravni stavbi v ^reo vasi, s tem pa tudi štiri zaposlene prav toliko, kot jih je zadruga odo Mercatorju. • CZ. Smukavec je še direktor Ena od točk sporazuma tudi določa, da upravni odbor razreši direktorja zadruge ter takoj razpiše delovno mesto za novega direktorja. Upravni odbor doslej tega ni storil, tako da je Mirko Smukavec, kot je potrdil tudi sam, še vedno direktor. Razmere v zadružni enoti mizarstvo so bile že nekaj časa kritične, zato sta tudi sindikat in stavkovni odbor zahtevala od vodstva, da takoj oz. najkasneje do konca septembra letos pripravi načrt za oživitev proizvodnje. Zadruga je že teden dni po sklenitvi sporazuma glede stavkovnih zahtev med upravnim odborom, vodstvom ter sindikatom in stavkovnim odborom oddala mizarsko delavnico za dva meseca v najem zasebnemu podjetju Orgales, ki je hkrati s sklenitvijo pogodbe prevzelo tudi 12 v mizarski delavnici zaposlenih delavcev. V delavnici izdelujejo masivno Tržiška kmečka zveza Kmetje želijo klavnico v Trzicu Dva mesarja, prvi iz tržiške in drugi iz kranjske občine, Jj| bila pripravljena prevzeti objekt in v njem urediti ttfd klanje živine. Tržič - Kmetje, člani tržiške podruž- nekajkrat dal pobudo, da bi klavnig niče Slovenske kmečke zveze, si ki je bila nekdaj samostojna, ,Yxe-c'j želijo, da bi v objektu, s katerim nazaj v občinske roke, in da bi v J upravlja in gospodari podjetje Mer- spet uredili klanje. Ker občina n> cator- Mesoizdelki Škofja Loka, spet denarja za zagon, se je ob uredili klavnico. pobudah vedno zastavljalo vp '.. Kot je povedal predsednik tržiške sanje, kdo naj bi prevzel klavni ^ podružnice kmečke zveze Miro Bajd, je dejal Miro Bajd in poudari^ d ^ sicer kmet iz Seničnega, so kmetje iz tržiške občine Že bili iz tr/iSkc obCme že precej nejevoljni tedaj, ko so klanje živine iz Tržiča prenesli v Kranj, še bolj pa potlej, ko so začeli živino klati samo še v klavnici v Škofji Loki. "Kot delegat v občinski skupščini sem že zdaj pojavljata dva podjetnika, j*1^ sarja, eden iz kranjske in drug . tržiške občine, ki bi jo bila pnpN« jena prevzeti. V njej bi med |i jr» zagotavljala tudi zasilne *ajc°' jn uslužnostno klanje za tržiske okoliške kmete. • C. Z. petek, 4. novembra 1994 21. STRAN • GORENJSKI GLAS UREJA: Vilma Stanovnik Slovenski podvodni ribiči danes odhajajo na svetovno prvenstvo v Peru TRI DNI NA TEDEN V MORJU Člana Društva za podvodne dejavnosti Bled Mitja Klinar in Boris Tuhačev ter član piranskega društva Robi Podgoršek so tekmovalci, ki bodo Slovenijo zastopali na bližnjem svetovnem prvenstvu v podvodnem ribolovu - Največ skrbi zaradi težkih lovnih razmer. Bled, 4. novembra - Danes zvečer bo na pot proti Peruju Trrrr odpotovala tudi skromna ekipa slovenskih podvodnih ribičev, ki bodo našo državno zastopali na svetovnem prvenstvu v Ilu. Za Jjjjjj* feprezentante bo to svetovno prvenstvo velik izziv in novo doživetje, saj so do sedaj lovili le v sredozemskem morju, lovni Pogoji v oceanu pa so precej drugačni. Pred odhodom na veliko tekmovanje so se že po tradiciji zbrali pri enem svojih stalnih sponzorjev GT Bled v trgovskem centru na Bledu. "Res bo letošnje svetovno prvenstvo za naše predstavnike posebna preizkušnja, saj bodo na tekmovanju preizkušali čisto nove razmere. Imamo sicer informacije organizatorjev iz Peruja, da je v tamkajšnjih vodah veliko rib, da pa so težke lovne razmere. Morje je hladno, saj ima le 12 do 16 stopinj, je pa tudi kalno in z močnimi tokovi. Poleg tega je treba pričakovati tudi velike oceanske valove," je povedal Lovro Legat, predsednik komisije za podvodni ribolov pri PZS. Pri podvodnem ribolovu je ena pomembnih prednosti pos-rneznika in ekipe, da pozna "teren". Naši tekmovalci pri tem ne bodo imeli prednosti. "Predvsem ekipe iz Južne Amerike imajo pred našimi °gromno prednost, pa tudi ostale favorizirane ekipe, med katerimi je treba omeniti zlasti Talijane, ki imajo v svojih vrstah svetovnega prvaka, pa tudi Špance in Francoze, ki so na kraju tekmovanja že od sredine oktobra. Za seboj imajo precej denarja in velik strokovni štab. Tako našim prav gotovo ne bo lahko. Vseeno pa bomo skušali doseči kar se da dober rezultat, morda celo boljši od tistega izpred dveh let z Mallorce. Vendar pa dobra uvrstitev ni vse, pomembno je tudi naše športno ambasadors-ko poslanstvo, promocija Slovenije," pravi Lovro Legat. Ne dosti manj kot poznavanje terena pa je pri podvodnem ribolovu pomembno tudi poznavanje rib. "Tudi vrsta rib m njihovo obnašanje nam je popolna neznanka. Zato v Ilo, kraj na jugu Peruja, potujemo že teden dni prej, tako da bomo vsaj delno odkrili zakonitosti tamkajšnjega podvodnega ribolova. Nekateri primerjajo način lova s tistim, ki je bil na lanskem evropskem šampiona-tu na Portugalskem. Tudi tam je bila namreč voda mrzla in kalna, bili pa so veliki oceanski valovi. Nihanje plime in oseke Kako so opremljeni naši smučarski reprezentantje? NA SMUČEH ROSSIGNOL IN ELAN Kranj, 2. novembra - V novi sezoni so nekateri naši smučarji Jn smučarke zamenjali opremljevalce, večina pa jih ostaja pri aitskih. Tako bo večina A in B moške in ženske reprezen-j*n^e smučala s smučmi Rossignol in Elan ter vezmi Tvrolia v 'juirker, več razlik pa je pri izbiri proizvajalcev smučarskih ev'jev: od Alpine, San Marca, Rossignola, Nordica— Ženska A reprezentanca bo zvečine tekmovala s smučmi Kossigno] saj so se zanje odločile tako Urška Hrovat, Katja ^°ren, Alenka Dovžan, Špela Pretnar kot Mojca Suhadolc. " Elanom bo še naprej nastopala Nataša Bokal, ob njej pa iz f.fk'Pe še Špela Bracun (prav tako članica Alpetoura) in J^dija Bijol (SK Bled). Večina tekmovalk B ekipe bo smučala "a Mizunu (Nives Sitar, Maja Škerjanc, Andreja Potisk, Tina vrhunc, Anja Kalan, Mateja Kraševec), Tina Kavčič in Katarina Breznik pa sta izbrali Rossignol. ^ V moški ekipi bodo na Elanovih smučeh tekmovali: Mitja gjUnc.< Jernej Koblar, Miran Ravter, Matej Jovan in Janez 'ivnik, na Rossignolovih pa: Jure Košir, Gregor Grilc, ^ asper Kontrec, Rene Mleku/ in Drago Grubelnik. Dva eprezentanta, Andrej Miklavc in Matjaž Vrhovnik pa bosta °*lla s smučmi Mizuno. Bolj različea je izbor smučarskih čevljev. V domačih, . 'Pininih, pa bodo tekmovali: Katja Koren, Alenka Dovžan, ataša Bokal, Nives Sitar, Maja Škerjanc, Andreja Potisk, fuia Kavčič, Anja Kalan, Špela Bračun in Lidija Bijol, w"dreJ Miklavc, Matjaž Vrhovnik, Janez Slivnik in Rene q ekuž. Jure Košir pa si je podobno kot Mitja Kune in r^gor Grilc izbral čevlje Nordica. ffcfci a rePrczentantje in reprezentantke bodo nosili očala V eiade) Briko, rokavice Invicta in palice Gipron. Med Premljevalci z oblačili pa so tudi letos Ellesse, Mico, RW»ca, Hunvits, M Club in Mura. • V.S. VABILA, PRIREDITVE Ve£ lahk*^° Prvrnstvo senl°r)ev Gorenjske - Šahisti stari 35 let in nastopijo na prvenstvu Gorenjske, ki bo jutri in v v Družbenem domu v Lescah. Začelo se bo jutri ob 15. uri, ićar'i! ^a ?e Je mo^ ure prei- '8™!° se ho 0 krogov po ^ skem sistemu, igralni čas na je 30 minut za vsakega. • V.P. !!edeijo bavit elcip°*?"!'£»/ spored - Ekipa Živil Nakla v nedeljo gostuje pri 'Pa N JUtri m pa Kostuje pri Slovanu. V 3. SNL bodo tekme na sporedu ekio'^aJ Kocevja. Tekma se bo začela ob 13.30 uri. V 2. SNL Ultra na sedmem mestu, bo v nedeljo ob 14. uri gostila ekipo k°do n a' ^esemčwii» ki so trenutno z 9 točkami na 10. mestu, pa SIVjl i cVako V nede,J°' OD 10-30 uri- gost>l' ekipo Telmonta. V gosti../1 ekipi Gorenjskega glasa vjutri ob 13.30, oz. 11.30 uri Hok P' Dravc * V* S-^i\šk°n\*.tni spored - V VII. krogu I. državne rokometne lige za ^v°ran * branja doma gosti ekipo Mlinotesta. Tekma bo v Uloške' na P'anin' Jutri. v soboto, ob 18. uri. V II. državni ligi za Pri pj^T zahod ekipa TAB I. Preddvor gostuje pri Delmariu, Sešir V u ah, Besnica pa jutri ob 20. uri gosti ekipo Kamnik Z. Team. 6k'Panv L-Vn' za zenske - zahod bo v Kranju tekma med ^r'rn Ri anJ B 'n Sava Kranj, Planina Kranj bo gostovala pri ■ Košn L B' LokttSt»r P3 pri Olimpiji B. • V.S. apredka iz Domžal v nedeljo ob isti uri gosti Radeče Papir, P v nedeljo. Ekipa Triglav Creine, ki je z 12 točkami po 11 'igi t f*rk<*r\ki spored - Medtem ko bodo košarkarji v A-l in A-2 Sgu nmovanJc nadaljevali 3. decembra, bo v 1. ženski SKL 8. Ma,^ "a sporedu jutri. Ekipa Odeje Marmorja gostuje pri ŽKD ^irmii l moški SKL - zahod je ekipa Didakte Radovljice *b |g ^°nec> tedna presenetljivo izgubila v Borovnici 70:53, jutri tyane U»' Pa "a dorna^cm 'R"šču gosti ekipo Feniksa iz ^ V. S. Slovenska reprezentanca pred odhodom v Peru (z leve) Robi Podgoršek, Van t- Fortič, Mitja Klinar in Boris Tuhačev. je bilo do 5 metrov, zanimivo pa je, da je bilo največ rib v penah valov pri obali," pravi Vane Fortič, kapetan nase reprezentance. "Tekma v Peruju bo trajala dva dni, po šest ur dnevno. Lovilo se bo na več načinov -kombinirano: potop na globino 5-15 metrov, kratka preža, pregled pod bližnjimi kamni, plavanje po dnu, kratka preža m nazaj na površino. Zaradi napornega tekmovanja bo pomembna dobra kondicijska pri-pravljenost in čimvečja frekvenca potopov. Ker pričakujemo obilo rib, pa ocenjujem, da se ne bo splačalo loviti pod kamenjem, ampak izključno na prostem, " načrtuje Boris Tuhačev. Kljub temu da naši reprezentantje na pot odhajajo precej negotovi, pa so se na to tekmovanje letos dobro pripravljali. Poleti in jeseni so lovili v morju kar tri dni na teden, pod vodstvom profesorja Igorja Slobodnjaka pa so opravili tudi teste vzdržljivosti. Z opremo za tekmovanje so jih oskrbeli pri podjetju Še a way v Ljubljani, pohodniško obleko ter druga oblačila pa je prispeval njihov stalni sponzor Matjaž Globoč-nik iz GT z Bleda ter Elan. • V. Stanovnik PO PET ZLATIH ZA PETRO IN POLONO Minulo soboto in nedeljo je bil v Leipzigu tretji, zdaj že tradicionalni plavalni miting naraščajnikov, ki je letos zbral več kot petsto tekmovalcev iz devetih držav oziroma 31 klubov, med njimi je bil tudi kranjski Triglav. Deseterica mladih Kranjčanov je dosegla imeniten uspeh, kar deveterica se je povzpela na zmagovalne stopničke, dvanajstkrat na najvišjo, šestkrat so bili srebrni in šestkrat bronasti. Ker so točkovali šest prvih mest, je Kranjčanom uspelo zbrati 150 točk, kar je bilo dovolj za šesto mesto. V svojih letnikih sta blesteli predvsem Petra Omejc in Polona Prosen, saj sta obe osvojili po pet zlatih in eno srebrno medaljo, tri medalje je osvojil Blaž Gašperlin, po dve Alenka Sušnik, Jana Bregar in Jaka Kovač in po eno Tina Žerovnik, Neža Kovač ter Klemen Dolžan. Vse plavalce pa bi kazalo pohvaliti ne zgolj zaradi osvojenih medalj, temveč predvsem zato, ker so kljub nemogočim pogojem dela (trenirati hodijo v Železnike, ker v Kranju kljub dvema "zimskima" bazenoma pač ni vode!) plavali blizu svojih najboljših rezultatov, pri čemer je potrebno povedati tudi to, da trenirajo v 25-metrskem bazenu, v Leipzigu pa so plavali v petdesetmetrskem. • Bija Bregar mm TENIS PRVENSTVO ZA MLAJŠE PIONIRJE Minulo soboto je bil v Škofji Loki organiziran eden največjih namiznoteniških turnirjev. Sodelovalo je 80 tekmovalcev iz 26 klubov Slovenije. Vsa pohvala vodju tekmovanja Janu Rantu in vsem drugim, ki so mu bili v pomoč, za odlično izvedbo tekmovanja, tako v organizacijskem, kot v tekmovalnem smislu. Rezultati: 1. Blaž Žitnik NTK Olimpija, 2. Gregor Legiša NTK Preserje, 3. - 4. Žiga Jazbec NTK Križe, Darko Malic NTK Logatec. Od gorenjskih tekmovalcev sta se dobro uvrstila tudi Rok Hari NTK Partizan EGP Škofja Loka od 8. do 16. mesta in Matija Verč NTK Križe od 16. do 32. mesta. • Mitja Snedic tKIH KLJUB REKORDU PORAZ Kranj, novembra - Ženska vrsta Triglava je minuli vikend gostovala pri Fužinarju z Raven in izgubila s 5:3. Čeprav so izenačile rekord igrišča in igrale po oceni trenerja dobro, niso imele športne sreče. Tokrat so izredno igrale domačinke, ki so postavile tudi nov rekord kegljišča z 2528 keglji, prej 2481. Jutri, v soboto, 5. novembra, pa kegljavke Triglava ob 13.30 uri vabijo navijače Triglava na derbi srečanje, ki bo na kegljišču Triglava, ko gostijo kegljavke Gradiš Norika. • Jože Marinček GORENJCEM TRI TOČKE Kranj, 29. oktobra - V četrtem krogu medregijske lige je moštvo Log Steinela iz Stražišča na svojem kegljišču gostilo igralce iz Grosuplja. Tokrat so domači igralci prikazali dobro igro in zanesljivo zmagali z rezultatom 6:2 (5118:4873). Ekipa Jesenic je gostovala na težkem kegljišču v Kamniku in iztržila neodločen rezultat 4:4 (5025:5023). Na lestvici vodi Kamnik s sedmimi točkami, drugi je Log Steinel s šestimi točkami. V naslednjem kolu gostujejo igralci Log Steinela pri ekipi Gradiš Norik, Jeseničani na gostijo na domačem kegljišču igralce Rika iz Ribnice. • M. Silar 1. IPIM RALLY USPEH JEMCA IN TURKA V močni mednarodni konkurenci čeških, avstrijskih in hrvaških voznikov se je na povabilo organizatorjev tudi peščica slovenskih voznikov udeležila 1. IPIM rallvja v Hrvaškem Zagorju. Že v začetku rallvja je vodstvo prevzel Tomaž Jemc z mazdo 323 GTR iz kranjskega Mazda Y.C.C. rally teama, v štirih hitrostnih preizkušnjah pa je nabral več kot 40 sekund prednosti pred Hrvatom Popovičem, ki je pripeljal lancio skupine A, ki se udeležuje tudi rallvjev za svetovno prvenstvo. Na četri HP je Jemcu počila cev turbine in prednost pred Popovičem je bila v prvem delu samo še 7 sekund. Popovič je hotel spremeniti vrstni red, a je pri tem dobesedno razstrelil svojo lancio, tako da se je za Jemcem vozil letošnji slovenski prvak Darko Peljhan, ki je sicer imel nekaj težav z mehanskim delom turbinskega polnilnika, kar pa ni bistveno vplivalo na njegovo vožnjo. Več težav je imel Jemc, ki je zlomil polos, ob menjavi pa se je vroče olje polilo po izpušnem sistemu in avtomobil se je vnel. Zahvaljujoč izjemni požrtvovalnosti njegovega spremstva, ki je pogasilo požar, se je vse skupaj končalo s samo petminutnim postankom na etapi, vendar žal ni bilo časa za zamenjavo gum in Jemc je v naslednji HP zletel s proge in izgubil še pol minute, kar ga je za 11 sekund stalo zmage pred Peljhanom. Z verjetno najboljšo letošnjo vožnjo se je izkazal tudi Jani Trček, ki s sposojenim sovoznikom Mitjem Češnjem zmagal v skupini N. V skupini N se je na presenetljivo drugo mesto z mazdo uvrstil Kranjčan Bojan Turk s prav tako sposojenim sovoznikom Bogdanom Pušnikom, začasno suspendirani Matjaž Korošak pa je bil tokrat v spremstvu. V F 2000 je brez prave konkurence zmagal Roman Jerneje. • M. G. ZBOR ŠAMPIONOV V IDRIJI Avto-moto društvo Merkur iz Sp. Idrije prireja v soboto srečanje nekdanjih in sedanjih avtomobilskih dirkačev in vseh ljubiteljev tega športa. Dirkači se bodo pomerili v prijateljski dirki z dvema peugeotoma 106, pripravljenima za pokalno tekmovanje v prihodnji sezoni, gledalci pa bodo imeli priložnost na enem mestu videti vse najboljše slovenske voznike v rallvju ter gorskih in krožnih dirkah. Prireditev, po kateri bo še družabno srečanje, se bo začela v soboto ob 9. uri pri tovarni Iles v Sp. Idriji. • M. G. SONET Gorenjska nogometna liga GNEČA NA SREDINI LESTVICE Kranj, 3. novembra - Zadnjo oktobrsko soboto so v gorenjski članski A ligi odigrali X. krog. Rezultati: Bitnje - Jelovica LTH 5:1, Alpina - Šenčur 4:1, Trboje - Sava Športplan 0:1, Zarica -Visoko 0:1, Lesce Bled Stiks - Britof 2:1, Polet - Železniki 2:4. Na lestvici še vedno z največ možnimi, 20 točkami, vodi ekipa Visokega, druge so Bitnje s 16 točkami, tretje Lesce Bled Stiks z 12 točkami, četrta Sava Športplan z 10 točkami, Zarica in Alpina imata po 9 točk, Jelovica LTH in Železniki po 8, Britof, Šenčur in Polet pa 7. Zadnja, dvanajsta, je ekipa Trboj s petimi točkami. • V. S. VABILO MLADIM HOKEJISTOM Kranj, 4. novembra - Iz Hokejskega kluba Triglav so sporočili, da bodo vsako soboto od 8. do 9. ure na drsališču Gorenjskega sejma v Kranju vpisovali nove člane. Vabijo predvsem otroke rojene od leta 1986 do 1988. • V. S. DANES VELIKI DERBI Kranj, Bled, 4. novembra - V 6. krogu tekmovanja v prvi slovenski hokejski ligi so prvaki, Acroniks Jesenice, dosegli nepričakovano visok poraz z Inntalom v Celju. Kljub temu da usoda celjskega kluba še ni rešena, so domačini igrali napadalno, vratar Luka Simšič, pa je Gorenjcem "zaklenil" svoj gol. Rezulat je bil 5:0 (2:0, 1:0, 2:0). Bolj kot Jeseničani so se na domačem ledu upirali hokejisti Sportine, ki so do zadnjega držali favorizirane Ljubljančane. Tudi na Bledu je imel največ zaslug za en sam gol v vratih zelenih razpoloženi vratar. Rezultat je bil 1:3 (1:0,0:1,0:2). Gol za Sportino je dal Rožkov. Z zmago na gostovanju so se v Kranj vrnili hokejisti Triglava, ki so v Zalogu visoko 0:11 (0:3, 0:3, 0:5) premagali Slavijo Jato. Že danes, v petek, pa se na Gorenjskem obeta zanimiv hokejski večer. V Podmežakli se bosta pomerila večna rivala Acroniks Jesenice in Olimpija Hertz, v Kranju Triglav in Maribor, na Bledu pa Sportina in Inntal. • V. S. VABILO NA OGLED HOKEJSKE TEKME Klub navijačev Red Steelers Tržič vabi ljubitelje hokeja danes, v petek, 4. novembra 1994, na ogled hokejske tekme 7. kroga državnega prvenstva. Na Jesenicah se bosta v dvorani Podmezakia ob 18. uri pomerili ekipi Acroniksa Jesenic In Olimpije Hertz. Poseben avtobus bo na derbl odpeljal ob 16.30 uri izpred gostilne Pr'Primožk v Pristavi, prek Tržiča na Jesenice. FOTOKOPIRNI STROJI K0(MQ0 V NOVEMBRU 2Q%P0P\JS1 BIROUSLUGA, D.O.O. KRANJ PLANINA 31 TEL.: 064/328-614 17 Tf^ \ ZA GORENJKE, O GORENJCIH M-jJ V-J-TJl MED GORENJCI PO GORENJSKI Vaše dopisnice, oddane na pošto prejšnji petek in soboto + glasovi v radijskih oddajah minuli petek = skupaj kar 289 glasov v zadnjem, četrtem glasovalnem krogu za GORENJCA MESECA SEPTEMBRA 1994. Prav zadnji krog glasovanja je prinesel neverjeten obrat: od 289 prispelih radijskih glasov in dopisnic je bilo kar 232 glasov za ANDREJA MRAKA in 57 za ANDREJO RAUCH. S tem se je rezultat po treh tednih glasovanja, ko je vodila ANDREJA z 217 : 142, obrnil in ANDREJU ste namenili skupaj 374 glasov v celem mesecu, ANDREJI pa 274. K izidu glasovanja so največ prispevale glasovnice študentov in zaposlenih Fakultete za organizacijske vede v Kranju, ki so za svojega kolega Andreja Mraka napisali za dva centimetra visok kup glasovnic. GORENJEC MESECA SEPTEMBRA 1994 po izboru bralk in bralcev Gorenjskega glasa ter poslušalk in poslušalcev gorenjskih radijskih postaj je ANDREJ MRAK. Čestitamo - priznanja GORENJCEM MESECA v letošnjem drugem polletju bomo podeljevali na Glasovi prireditvi januarja 1995 (podobno, kot smo 16. julija storili na Jezerskem za GORENJCE MESECA v letošnjem prvem polletju). V ponedeljek je bil zadnji oktobrski dan, v torek smo potihem stopili v nov, predzadnji letošnji mesec, ko Vam predlagamo nova kandidata za GORENJKO/GORENJCA MESECA T d,/k BODE IN BOZA 13Mt%\ Dan spomina na mrtve je za marsikoga najbolj naporen praznik v letu: najprej iskanje parkirnega prostora čim bližje pokopališču; potem prenašanje ogromne ikebane in kilogramov sveč; potem prižiganje sveč, ki sproti ugašajo zaradi vetra...TŠfLtfA Praznik je mimo in modna revija, ki se je odvijala na gorenjskih pokopališčih, tudi. WLtFA Za marsikatero damo in prenekaterega gospoda, ki so si nalašč za prvi november nadeli nove "gvante", je bila največja sreča lepo vreme - sicer bi šli nova dragocena obleka + pokrivalo iz butika + italijanski čeveljci "v frante". WL~tK\ Ob tem, ko je jesenski slovenski sejem MODA odpadel, je pravo olajšanje, da bo DMD - Društvo modnih delavcev Slovenije - danes in jutri v veliki dvorani Cankarjevega doma pripravilo letošnji, drugače pa tradicionalni, MODNI BAZAR Wlt%\ In to kar štirikrat: dvakrat danes, dvakrat jutri. fSf£tfi\ Naši obveščevalci sporočajo, da je minister za prostor in okolje Pavle Gantar prešel od besed k dejanjem: na praznično nedeljo je v rojstni Gorenji vas lastnoročno pospravil smeti na gorenje-vaškem pokopališču. f3jl£t%\ Ministrov zgled je bil nalezljiv: pokopališče je bilo urejeno kot iz škatlice. TsfltPi} Smeti ni bilo veliko in jih ni bilo treba deponirati v bližnje opuščene rove rudnika Žirovs ki vrh pač pa je zadoščal bližnji kontejner. Torej dežurni politiki okrog tega ministrovega dejanja za čisto okolje ne bodo mogli delati aferice. Jjfltfj\ Na dan prihajajo imena kandidatov za županje in župane v gorenjskih občinah: ponekod zelo sramežljivo, za nekatere pa dobro obveščeni že poročajo, da so si naročili najboljše fotografe za izdelavo čimlepših slik za plakate. lBtLtfi\ Verjeli ali ne: natanko danes mesec, 4. decembra, bodo lokalne volitve. To bo šele prvi krog, zelo verjetno pa bo povsod treba počakati na končne rezultate v drugem krogu. JWLtfi\ Če vas kakšen neodvisni kandidat pobara za podpis njegove Županske kandidature (zbrati jih mora še 39 poleg vašega), se spomnite, koliko sicer velja lep podpis. IBtltfA Posebno težo ima na čeku, še posebej, če nimate kritja. WLtfA V politiki (kar so lokalne volitve občinskih svetov in županov) je podobno. WDffi\ Ta teden je na gorenjskih avtobusih situacija, ki smo jo že malce pozabili: ker ima mladež en teden počitnic, avtobusi vozijo prazni kot poleti. lRItTA Edina razlika je v ceni: zdaj so prazne vožnje avtobusov občutno dražje kot poleti WUK\ Slaba novica za šolarje vseh stopenj: danes je zadnji počitniški dan. V ponedeljek bo spet treba zavihteti torbe na rame. W£tfi\ Tudi sicer je tale počitniški teden blagodejno vplival na gorenjske razmere: promet je bil znosnejši kot sicer; s parkiranjem je bilo manj težav; pred "fast food" kioski ni bilo nobene gneče; "kafiči" so samevali ...lOILtfA Jure Košir je na preilstavitvi slovenskih alpskih smučarjev pred novo tekmovalno sezono povedal, da prekinja sodelovanje s Slovenskimi novicami. TOKLtfA Morda se bo januarja 1995 popularni Mojstrančan zato lažje udeležil razglasitve "športnika Gorenjske 1994", ki ga bo pripravil Gorenjski glas? MLtTA Ker je Jure eden redkih Gorenjcev, ki ga ne skrbi več, kam ga vtakniti na pravo mesto (certifikat namreč), je jasno, da se bo po belih poljanah zapodil na vse sile in bo - tako kot lani - najresnejši kandidat za lovoriko "Športnik Gorenjske". lOHftfA Oba iz Mojstrane, Alenka + Jure, imata v konkurenci za izbor najboljših športnic/ športnikov še precej pik v dobrem še iz prve polovice leta, zato napoved ni čisto iz trte zvita. ISfltfA OKTOBRA 1994. Spet je bil ožji izbor težak in spet se bo pri glasovanju težko odločiti; med tistimi, ki sta oktobra posebej opozorili nase, pa z Vašo pomočjo predlagamo dve lepi Gorenjki: 1/ RENATO BOHINC iz Kranja, ki šteje šele 15 let in je zmagala na izboru za Miss gorenjskih srednjih šol oktobra na Trebiji; 11 KATARINO STRGAR z Jesenic, ki sicer ni več srednješolka, vendar je edina zastopala Gorenjsko na izboru Miss Slovenije ' 94. Glasovanje, katera od njiju bo GOR-ENJKA MESECA OKTOBRA 1994, se začne danes s kontaktnimi oddajami na Radiu Kranj, Radiu Triglav Jesenice, Radiu Žiri in Radiu Tržič. Vaš glas za RENATO ali za KATARINO nam pošljite tudi na dopisnici na Gorenjski glas, 64000 Kranj - v vsakem glasovalnem krogu (ki traja po en novembrski teden) bomo po pet glasovalcev nagradili s po tisoč SIT vredno nagrado. V zadnjem glasovalnem krogu za GORENJCA MESECA SEPTEMBRA je sreča namenila nagrade naslednjim: Mirni JELOVČAN, Mače 9, Preddvor, Urban ŽEFRAN, Bistrica 13, Duplje;Joze ZUPANČIČ, Staničeva 4y Ljubljana; Sebastjan BAUMAN, Ravne 26, Tržič; Jelka SMID, Posavec 137, Podnart. EJGA potrošniška patrola Zdi dekagram salame 63 tolarjev Pred prazniki je v trgovinah gneča, saj so nakupi večji kot običajno. In tedaj gredo potrebščinev nakupovalno košarico skoraj po tekočem traku. V uredništvu nas je obiskala bralka, ki je po opravljenih predprazničnih nakupih doma malce podrobneje primerjala cene in se zamislila. Ko smo skupaj pregledali nalepke s cenami, smo se zamislili skupaj: foto EJGA... PulTPhJHI I20EL. KUHANA PEČENICA 26.10.94 F1. TPh JMI KUMftNA Pf*! 2^.10.94 TZDEL. ENI Ca ce 1916 0.3QcK? 0.328W° 114 i7.fl V isti trgovini, v isti hladilni vitrini, je bralka našla enak izdelek z različnima cenama, ob tem, da razlika znaša kar celo četrtino! Piščanje pečenice JATA-MESO Zalog, izdelane 26, oktobra, stanejo 513,60 tolarja za kilogram. Popolnoma enak izdelek (kar je dobro razvidno z nalepke), izdelan en dan prej, pa stane 644,40 SIT/ kilogram. Razlika v ceni tega izdelka iz piscančjega mesa znaša v odstotkih več, kot državna statistika (z Vlado vred) prizna letne inflacije v državi. Pa je vsega en dan razlike med 25. oktobrom, ko so v Jati naredili pečenice po višji, in 26. oktobrom, ko so bile zapakirane po nižji ceni. Fotografija petih najboljših slovenskih smučark je po oC*fi moškega sveta po lepoti in sploh prijetnejša na pogled, & pa slika prvih treh slovenskih missic s panoramo Sun CWJ vred. Ker fotografijo objavljamo v Gorenjskem glasu, " treba posebej napisati: prva z leve = Gorenjka; v sredit11' Gorenjka; prva z desne m Gorenjka. j Jutri dekleta začenjajo letošnja tekmovanja za sveto* pokal in cela zimo bomo'držali pesti za slovenske uspeh* J*. PERUTNINA PTUJ P0TR&VA C » «2250 PTUJ SU0VENUA POLI IMIJmMKtlMMUPH MH* 14.10.94 I PERUTNINA PTUJ \ C Vifc POTfiCtVAC K) 62250 PTUJ. SIOVENUA i POLI I DtaOiNH noMSa i: phii'ninsi k« Mit« 18.10.34 450,6 G-516K3 233,01 .11240005711025>eO 569.2 0.520k9 296,0 Z datumi in cenami pa je obrnjen primer obarjene klobase iz piscančjega mesa "POLI", ki jo izdeluje PERUTNINA PTUJ. Naša bralka je salami kupila v različnih gorenjskih trgovinah - tista POLI salama, kije bila izdelana 14. oktobra, stane 450,60 tolarja/kilogram. Vsega štiri dni kasneje narejena salama POLI (datum izdelave 18. oktober) pa ima računalniško izpisano ceno 569,20 SIT/kg. Na kalkulatorju smo izračunali, da se je v štirih dneh POLI podražil za krepkih 26 odstotkov! Oziroma, polkilska salamica je bila 14. oktobra vredna 233 tolarjev, 18. oktobra pa že 296 tolarjev. Da bomo natančni: razlika v teži je en dekagramcek, v ceni pa 63 tolarjev. Verjetno so pri računanju oktobrske inflacije v nakupovalno košarico zašle cenejša POLI salama in cenejše piščančje pečenke, zato jo z dvema odstotkoma uradne mesečne inflacije kar dobro odnesli. Ampak po zagotovilu naše bralke, ki še vedno lovi sapo zaradi teh cenovnih razlik, boste POLI salamo po 450,60 SIT/kg zastonj iskali po hladilnih vitrinah gorenjskih trgovin, ravno tako pa velja za pečenke po 513,60 SIT/kg. nttAe\) Ob vsem govoričenju o udbomafiji v Sloveniji se je v "~\.0rti i dopoldne na prometni obvestilni tabli v križišču v ^nOl&' končno pojavila konkretna informacija: CENTER OD & $e\0 FIJE 40 km (in zraven puščica v levo). Transparent je bingljal ob magistralni cesti Ljubelj - Kranj v ?°naP0fli nedeljskem dopoldnevu in mimodrveči smo si n*>v "firbca". Žal ni moč izvedeti, komu bodo izstavili rac nadure v nedeljo za odstranjevanje transparenta. ^ HALS, HALS, GORENJSKI GLAS Gledališče Dom Bernarde Alba Kranj - V Prešernovem gledališču Kranj bodo danes, v petek, ob 19.30 ponovili Lorcovo dramo Dom Bernarde Alba za abonma petek II, konto in izven. Lutkovna matineja Kranj - V Ragtime klubu bo v jutrišnji sobotni matineji ob 10. uri nastopila Lutkovna skupina Fru-ftu, KUD France Prešeren iz Ljubljane s predstavo Trič-trač. Razstave M Likovniki iz Domžal Jesenice - V razstavnem salonu Dolik bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del članov Likovnega društva Peter Loboda iz Domžal. Čebela kot simbol Radovljica - V galeriji Šivčeve hiše bodo danes, v petek, ob 18. uri §dprli razstavo Si sapis sis apis -Ce si moder, bodi kot čebela. Razstava predstavlja upodobitve čebele kot simbola od pradavnine Pa vse do danes. Avtorica razstave je Ida Gnilšak. Na otvoritvi bo nastopila tudi Milena Grm, igralka y Mladinskem gledališču v Ljubljani. Razstava fotografij Škofja Loka - V galeriji Fara bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli [azstavo fotografij Joca Balanta. »»»»»»»»»»»»» Razstava o Kumerdeju Jled - V knjižnici Blaža Kumerdeja, *' se po novem imenuje po tem razsvetljencu, jezikoslovcu in šolniku z Bleda, je do 11. novembra v&ako popoldne odprta razstava -Pogled bogate rokopisne Kumer-£6ieve zapuščine iz zbirke Branka SJanovica Ureditve vanj, ki so jih pripravili ob obletnici rojstva Jurija Japlja in k razstavi. Izleti Na koline v Slovenske gorice Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in prijatelje "Na koline v Slovenske gorice". Izlet bo v četrtek, 24. novembra, z odhodom ob 7. uri izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejemajo na upravi društva vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. Nakupovalni izlet v Portogruaro v Italiji Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge interesente na nakupovalni izlet v Portogruaro, ki bo v torek, 22. novembra, z odhodom ob 7. uri izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejemajo v društvu vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. »ItltltlrltltltltltltltM Planinski izlet v neznano Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija društva upokojencev Žirovnica vabi na planinski izlet v NEZNANO. Izlet bo v torek. 8. novembra. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7.30 iz Brega in ostalih postajališč do Rodin. Prijave sprejemajo v petek, soboto in ponedeljek do 15. ure pri Marjanu Zefran, tel. 801 -358. Hoje bo 3 ure. Priporočamo vremenskim razmeram primerno planinsko opremo in palice. Obvestila Kam VanJe 0 SV* R*smu Soli " * razstavišču Veronika Ma«!?"*8' v Petek- ob 19- uri tank ernivec predaval o nas-Pfnrt ln besedilu svetega pisma, tavanje sodi v ciklus preda- Čiščenje bregov in obale Sore škofja Loka - Danes, v petek, 4. novembra, se začne že tretja čistilna akcija, ki jo izvajajo ekologi z Metelkove. Poleg čiščenja bregov Sore bodo prebivalci dobili letak, ki opozarja na potrebo po sortiranju in recikliranju odpadkov v Sloveniji. Pri akciji bo sodelovalo 20 ekoloških aktivistov, ki bodo poskušali očistiti bregove vse do Goričan. Udeležite se tudi Vi čistilne akcije. foto bobnar GORENJSKA OD SREDE DO PETKA AMZS • V začetku tedna so odpeljali 13 poškodovanih vozil in nudili 5 pomoči pri raznih okvarah na vozilih. Najdaljšo pot so imeli v Salzburg. GASILCI - Teden se je začel povsem mirno za tržiške in radovljiške gasilce. Kranjski gasilci so reševali dva moška iz blokiranega dvigala. Jeseniški gasilci so pomagali pri prevozu z reševalnim avtomobilom iz Železarne in črpali vodo v Jeklarni II. V škofji Loki pa so gasilci nadzorovali dimnik na kurilnici v naselju. TURIZEM - Blejski turistični delavci so naredili primerjavo zasedenosti njihovih turističnih kapacitet za 10 mesecev, in sicer so imeli lani 1003 gosta, letos pa le 889. V tem času nimajo posebnih gostov in turistična sezona miruje. V Bohinju pa imajo odprta le hotela Bellevue in Jezero. Zasedenost turističnih kapacitet pa je le 20-odstotna. GORENJSKI DOJENČKI - Začetek meseca smo Gorenjci dobili 14 novih malih prebivalcev. Rodilo se je 8 deklic in 6 dečkov. Najtežji je bil korenjak moškega spola s 3.950 grami in najlažja punčica le z 2.550 grami. Najtežji se je rodil v Kranju, najlažja pa na Jesenicah. URGENCA - Ta začetek tedna in hkrati tudi meseca so imeli v jeseniški bolnišnici kar precej dela. Zdravniki so na kirurgiji pregledali in oskrbeli 62 pacientov, na internem oddelku 26 pacientov, na pediatričnem oddelku 14 malih pacientov in na ginekološko-porodniškem oddelku 1 pacientko. SMUČANJE V SMUČARSKEM RAJU GERLITZEN - samo 40 km od meie z 12 žičnicami (od 500 -1911 m) UDOBNA POČITNIŠKA STANOVANJA al)tterf)0f DRUŽINA R + R EBNER ■ 9543 ARRIACH, BERG OB ARRIACH 5 tel. 0043 - 427 - 8160 ZAHTEVAJTE PROSPEKTE I KAM M I^jjLjET4? i DATUM i ODHODA j CENA PREVOZ G0SBNSKE j STORITVE 1 OPIS j POTOVANJA j 4.990.00 SIT j VLAK MARTINOVANJE VINSKA KLET, GRAD,... mmmmmummm wmmmmimmmm mmmmmmmmmmmmmmm* i2411 j 885 dem LETALO NOČITVE Z ! ZAJTRKOM OGLED LONDONA ____ _ KAM NA KOSILO, VEČERJO ? '^GOSTINSKEGA i $0STIUW ZARJA Lit49305 J AVTOSOEA B in B TEL: 22-55-22 'Z P! T 1\ tovoknjak Nakupovalni izlet kazstava ptic za nosečnice in dojenčke S PECI ALI TE TE MENU_ . domače jodi, jodi po TRB0JE I i naročilu, vsak dan krnilo, | Ijkosilo 800 SIT, pizzo, domačo pečenice i zoljom ODPRTO vsak dan 11 23 pet sob. 11-01 torek zaprto Točno to, kar želite! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 7. novembra, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Z novim vozilom IVECO v Avtosoli B In B. Tel.: 22-55-22 MADŽARSKA - LENTI, dne 10. novembra, ČEŠKA: Brno, Blansko 2 dni, dne 17. do 19. novembra. Rozman, tel.: 712-247 Društvo za varstvo in vzgojo ptic "Lišček" Kranj prireja razstavo ptic 5. in 6. 11. v Kulturnem domu v Žabnici. Vabljeni! Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. OBNOVA KADI TEL.: 66-052 Emajliranje kopalnih in tuš kadi s kvalitetnim italijanskim materialom, brez demontaže. Garancija 2 leti. Tel.: 66-052 Razna oblačila za nosečnice in dojenčke. Boutique Orhideja, Tomšičeva 23, Kranj (nasproti gradu Kiesel-stein) TRGOVINA APEL za hotelom Jelen Do 20. novembra Vam nudimo 10 % POPUST za brisače Svilanit Kamnik. V zalogi imamo zopet ODEJE Tekstilane Kočevje, od 1.400 SIT dalje. SE PRIPOROČAMO! ZAMIK PLAČILA -ALI NA VEČ ČEKOV Jeans: Levi's 501, Sexes, Diesel, Joop... Pasovi: EI campero, No limit, Mustand, Diesel... Majice: Gvmnasium, Gas... - z vezalko ali gumbi; termoveiurji, flanela srajce, puloverji. QUENN, Cankarjeva 12, Kranj (nad Svetom knjige) OKVIRJANJE SLIK STUDIO RACE Umetniške slike, fotografije, posterji, plakati, diplome, medalje, gobelini, ogledala. VELIKA IZBIRA italijanskih letvic in karton paspartujev. Bled - Zasip, Sebenje 66, tel.: 77-040 POROČNA OBLAČILA V Sloveniji najcenejša izposoja poročnih oblačil zadnjih modnih trendov, dodatki, konfeti, vabila. VERITAS, Jenkova 1, Kranj, tel.: 312-207 SAVNA KLUB za Globusom Vabimo na savnanje, solarij, ročno masažo in osvežilni bife. Odprto: petek, sobota, nedelja, od 18. ure dalje. Tel.: 211-927 FITNESS IN SAVNA MEFISTO Fitness, kardiofitness, savna frt bar. Savska c. 8, Kranj (pod Jelenovim klancem), tel.: 212-555 SLENDER YOU Stara c 15, Kranj Telovadno gimnastični salon: sprostitev, razgibavanje, odstranitev celulita... Del. čas.: od 9. do 22. Se priporočamo! Tel.: 218-323 AKUMULATORJI VESNA, TOPLA A GRO IZBIR A Največja prodajalna z akumulatorji na Gorenjskem Vas vabi k nakupu vseh vrst akumulatorjev Vesna in Topla. Nudimo brezplačno montažo, servis, možnost plačila na dva čeka. Cene so že od 3.470,00 SIT dalje. Garancija 2 leti. Tel.: 324-802 AVTOŠOLA SEM Tel.: 623-255, 620-211 Spoštovane stranke obveščamo, da bomo decembra zaceli s tečaji CPP tudi v DOPOLDANSKEM ČASU. AVTOSERVIS SUZUKI Pooblaščeni avtoservis, originalni rezervni deli, kleparske in ličarske storitve. Miro Strugar, Jezerska c. 2, Kranj, tel.: 242-779 STENSKE IN TALNE OBLOGE FORTUNA DOM Pestra izbira keramičnih ploščic, sanitarne keramike, mešalnih pip, toplih podov, itisonov, trave ter talne in stenske plute. Fortuna DOM, Gorenja vas 77, tel.: 064/681 -234 AVT ELECTRONIC SERVIS VIDEO, TV, AVDIO Servisiramo vse vrste video, TV, avdio in SAT aparatov. Pogodbeni servis za Selečo, Toshiba, Goldstar, Fenner, Loevve... Ugodne cene novih aparatov. Škofja Loka, Sp. trg 2/a, tel./fax: 064/620-205 RIJ A Izposojevalnica poročnih oblačil Obiščite nas, da boste na vaš najsrečnejši dan v življenju najlepši. RIJA, Ul. bratov Praprotnik 14, Naklo, tel.: 48-737, od 16. do 19. ure MUENCHEN: SEJEM ELECTRONIC A še nekaj prostih mest na našem avtobusu. 3 dni. Cena samo 230 DEM. Kompas Kranj (224-100), Kompas Šk. Loka (620-960) MARTINOVO Dvodnevni izlet skozi Prekmurje na Blatno jezero, odh. 18. 11. Kompas Kranj (224-100), Šk. Loka (620-960) TUNIZIJA Rimski in krščanski spomeniki, odhod 20.11. Kompas Kranj (224-100), Šk. Loka (620-960) TENIS BOR PREDDVOR TUDI POZIMI Na novi specialni podlagi z vsemi karakteristikami peščenih igrišč. Vpisujemo abonmaje za sezono 1994/95. šola tenisa pa Vam poleg številnih športnih aktivnosti nudi tudi savno in bogato gostinsko ponudbo. Vljudno vabljeni! Informacije in rezervacije po tel.: 064/45-080 :,i^'j.r':' : '. .«....... ....•....., 'j; ZAČETNI TEČAJ ASTROLOGIJE organizira Astrološki inštitut Matjaža Regovca v Radovljici. Začetek tečaja 11. novembra 1994. Informacije in prijave po tel.: 327-530 ŠKRAT Tavčarjeva 53, Kranj (za Prešernovim gled) Izredno ugodna ponudba uvoženih jersevjev. Cena samo 800 SIT/m. Se priporoča trgovina z metrskim blagom. Tel.: 222-013 AKUMULATORJI, ANTIFRIZ REZERVNI DELI MOTORNA OLJA, Po zelo ugodnih cenah pa vam nudimo krmila in krmne dodatke, semena, repromaterial ter vse za gozdarstvo - verige, drsnike, čelade, pile, motorne žage. Obiščite KMEČKI STROJ, Godesič 53, tel.: 631-497 adalje vanje s strani 16 turni preiskovalni sodnik, atus osumljencev je obema odelila policija in Temeljno ivno tožilstvo v Ljubljani, nota v Ljubljani, osumljen-ev je bilo po operativnih gotovitvah slovenske poli-ije sicer več. Na področju temeljnega sodišča v Kranju yfa se opremljena s sumi organov odkrivanja pojavila omenjena. Kot krajevno in stvarno pristojen dežurni preiskovalni sodnik sem bil tedaj s strani Uprave za notranje zadeve Kranj postrežen s pismenim predlogom za izdajo odredbe o hišni preiskavi stanovanjskih prostorov pri obeh. Po Zakonu o kazenskem postopku hišno preiskavo lahko odredi le sodišče, rta utemeljen in obrazložen predlog policije, z namenom zavarovanja interesov morebitnega kazenskega postopka, zavarovanja sledov kaznivih dejanj in odkritja predmetov, ki so bili pomembni za kazenski postopek. Zbrano policijsko gradivo je v tem primeru zadoščalo in prepričalo, da je odredbo potrebno izdati, ob kazenski stopnji verjetnosti, da sta osumljena sodelovanja pri storitvi različnih kaznivih dejanj. Odredba o hišni preiskavi je bila izdana popolnoma zakonito in utemeljeno v fazi suma in ne morda dokončnega očitka o zanesljivih dokazih za izvršena kazniva dejanja. Hišna preiskava je ukrep, ki se običajno izvaja še pred samo uvedno kazenskega postopka, nemalokrat ob utemeljenem pričakovanju, da bo rezultat tega vplival na dokončno odločitev javnega tožilca, da začne kazenski postopek zoper predhodno osumljeno osebo. Seveda pa morajo biti na strani sodišča pred izdajo odredbe o hišni preiskavi izpolnjene tiste predpostavke, ki takšen ukrep narekujejo in dovoljujejo (sum kaznivega dejanja, vsebovan v zbranih podatkih policije). V obravnavanem primeru so bili za izdajo odredbe po sodni presoji in oceni zaobseženi vsi pogoji. G. Eržena ne poznam, z njim do sedaj in v času izdaje odredbe nisem imel nobenega kontakta. Delavci UNZ so odredbo o hišni preiskavi realizirali, za kar so tudi zakonsko pooblaščeni, Brane Eržen sodno za ta primer pri Temeljnem sodišču v Kranju ni bil zališan, razgovore z njim je vodila policija po svojih pooblastilih in pristojnostih. Vprašanje nadaljnje usode morebitnega kazenskega postopka zoper njega ni bilo več v moji pristojnosti, očitno pa zadeva še ni končana (ne vodi pa se pri Temeljnem sodišču v Kranju ob dejstvu, da je predkazenski postopek usmerjal javni tožilec iz Ljubljane), kot to sam pove v svojem pisanju. Na podlagi opisanega se tako pokaže, da me poslanec Eržen skuša potegniti v svoje politične vode, saj mi pripisuje vlogo "glavnega statista v poskusu politične diskvalifikacije v predstavi, katere V GORENJSKI BANKI, TOLARSKA SREDSTVA OBČANOV OBRESTUJEMO NA PODIAGI MESEČNE REVALORIZACIJSKE STOPNJE (Rm), KI V NOVEMBRU ZNAŠA 2,0 % OBRESTI ZA NOVEMBER OBRESTNA MERA PRERAČUNANA MESEČNA I.ETNA O. MERA O. MERA HRANILNE VLOGE 55% Rm 1,10% VARČEVALNA KNJIŽICA Rm 2,00% ŽIRO RAČUNI 50% Rm 1,00% TEKOČI RAČUNI pozitivno stanje dovoljeno negativno stanje nedovoljeno negativno stanje VEZAVE - od 10.000,00 SIT do nad 31 dni do 90 dni nad 3 mesece do 6 mesecev nad 6 mesecev do 12 mesecev nad 12 mesecev do 24 mesecev nad 24 mesecev VEZAVE - od 50.001,00 SIT do nad 31 dni do 90 dni nad 3 mesece do 6 mesecev nad 6 mesecev do 12 mesecev nad 12 mesecev do 24 mesecev nad 24 mesecev VEZAVE - nad 100.001,00 SIT nad 31 dni do 90 dni Rm+ 7% 2,57% nad 3 mesece do 6 mesecev Rm+7,5% 2,61% nad 6 mesecev do 12 mesecev Rm+ 8% 2,65% nad 12 mesecev do 24 mesecev Rm+ 9% 2,73% nad 24 mesecev Rm + 10% 2,80% VEZAVE - nad 10.000,00 SIT od 10 do vključno 19 dni 70% Rm 1,40% od 20 do vključno 29 dni 75% Rm 1,50% 50% Rm 1,00% Rm-f-14% 3,10% Rm+ 30% 4,22% 50.000,00 SIT Rm+ 6% 2,49% Rm+6,5% 2,53% Rm+ 7% 2,57% Rm+ 8% 2,65% Rm+8,5% 2,69% 100.000,00 SIT Rm+6,5% 2,53% Rm+ 7% 2,57% Rm+7,5% 2,61% Rm+8,5% 2,69% Rm+ 9% 2,73% 14,24% 27,24% 12,87% 12,87% 45,06% 65,42% 34,88% 35,51% 36,15% 37,42% 38,06% 35,51% 36,15% 36,79% 38,06% 38,70% 36,15% 36,79% 37,42% 38,70% 39,97% 18,43% 19,86% Vse vezane depozite, razen depozite vezane na 31 dni ter 12 mesecev in 1 dan, vam v Gorenjski banki d.d., Kranj razvezemo pred potekom vezave, če sredstva takoj potrebujete. Pri obračunu skupnih obresti za obdobje krajše od 1 leta banka uporablja konformni način obračuna. Gorenjska^ Banka Ha ti k a .* po.* I u ho m režiser je neznan". V nobenem primeru pa takratna odreditev hišne preiskave nima nikakršnega političnega ozadja, čeprav verjamem, da si ga poslanec želi oziroma ga očitno potrebuje. Zato je z njegove strani nedopustno, žaljivo, po drugi strani pa naivno in smešno, ko me uvršča v le njemu znano politiko. Da je temu tako, je razvidno iz trditve, ko pravi, da sem njemu in g. Lapu očital pripravo atentata na g. Kučana in g. Drnovška. Če bi zmogel toliko korajže, za kolikor se je odmaknil od resnice, potem bi se zlahka izkazal z dokumentom (odredbo), kjer je iz vsebine nesporno razvidno, da nikjer ni zapisan očitek priprave atentata na dvoje predsednikov, kar pomeni, da se je obremenil za nekaj več, kot izhaja iz odredbe oziroma je prvotnim sumom sam dodal konkretizacijo, ki kompromitira le njega. Če pa mu je očitek priprave atentatov pre-dočeval kdo drug izven sodne odredbe, se bo tega lahko razbremenjeval brez sklicevanja name. S tem pojasnilom enkrat za vselej, dokončno in enostransko končujem časopisni način komuniciranja s poslancem g. Erženom in zaključujem, da je javnost sedaj opremljena s pravimi podatki. Kot sodnik moram pač vsakodnevno razgaljati resnico na podlagi dejstev, takšen pristop pa bi prišel prav tudi g. Erženu. Za konec pa še tole: V preostalem delu članka "kdo laja in kdo grize" poslanec polemizira z načinom izvolitve prvih sodnikov v trajni mandat, in pojasnjuje, kako se je kot pozicijski poslanec do tega opredelil. To je pač legitimno poslančevo početje, kipa prevedeno v moj primer utemeljeno vzbuja skrb, saj naj bi se na njegovem rešetu zaustavil prav zaradi sedaj razjasnjene odredbe o hišni preiskavi. Več kot očitno je, da kljub poslanski pravici odločati o trajnih sodniških mandatih, nima izčiščenih meril, komu od sodniških kandidatov bo podelil ali odrekel svoj odpustek, česar pa me je strah za druge, ki jim v svojem pisanju evidentirano napoveduje "opraviti svojo dolžnost". Vseeno pa je odveč njegov pomislek, kako ga bodo sodniki s trajnim mandatom obravnavali (tisti, ki jih ne bo podprl). Zagotovljeno mu je korektno in zakonito sojenje na podlagi Ustave in Zakona. Sodnik Anton Šubic 11 15 let radia žiri radia občine Škof)a Loka KMEČKI STROJ, d.o.o. Sv. Barbara 23 64220 škofja Loka Zaposlimo: 3 PRODAJALCE-KE (vodovod, ogrevanje, elektro, gradbeni material) 1 PRODAJALCA-KO (kmetijsko blago, semena, repromaterial) 1 KOMERCIALISTA (vodja oddelka kmetijske veleprodaje) 1 SKLADIŠČNIKA tehničnega in kmetijskega blaga Pogoji: 5 do 10 let delovnih izkušenj. Prijave pisno v 15 dneh na gornji naslov. Delo se bo opravljalo na Kidričevi 26. DELOVNI ČAS od 9. do 12. ure od 15. do 19. ur« sobota od 9. do 12. ure TV»HI - Fl»VIDEO JGHHESHEflBETl TV37cm OD 41.634 TV51cm,TTX OD 53.460 TV55cm,nX OD 61.560 TV72cm,TTX \b\JHm Videorekorder OD 46.170 i Hi-Fi stolp OD 44.955 Trgovina in storitve do.o., Kidričeva 2, Kranj, teL 064-212367,211142 ^^^^^ MALI OGLASI m 223-444 V petek, 4.11., {ZBOR MS DISKOTEKE ARX Ptedizbor za lepotico leta Slovenije Gost večera MIRAN RUD AN APARATI STROJI PANASONIC telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV. 0632- 595 22989 Prodam AVTO RADIO Blaupunkt Montreux RCR 44 RDS. 0631-102 24545 Prodam litoželezno trajnožarečo PEČ Kuppersbusch. Sučeva 9, Kranj - Primskovo 24630 PISALNI STROJ Olimpia, prodam za 11.000 SIT. 0 328-533 24639 Prodam stroj za ravnanje trakovne pločevine. 0 065/81-907 24699 Dvoredni PLETILNI STROJ Singer z mizo, malo rabljen ugodno prodam. Kupcu podarim pletivo.P 323-121 Prodam trajnožarečo PEČ na premog in drva, cena po dogovoru. 0 83-576 24718 Prodam 4.5 kW TERMOAKUMULA-CIJSKO PEČ. 0 311-015 24748 Prodam 2 leti staro MIZARSKO KOMBINIRKO Steton, 3 operacije. 0 696-060 24668 Prodam SATELITSKO ANTENO. 0 218-802 24681 Prodam rabljen OLJNI GORILEC VVeishaupt. 0 51-29 2 24688 VILIČAR Indos - elektro 1.5 T, s prečnim pomikom, ugodno prodam. 0 061/482-480_2469i_ Prodam DROBILEC za koruzo. 0 57-632 po 15. uri 24798 TOPLOTNO ČRPALKO LTH in BOJLER ugodno prodam. 0 622- 311 24801 Prodam novo CISTERNO 3000 litrov, za kurilno olje. 0 422-851 24803 Prodam najnovejši HI-FI stolp Samsung, še v garanciji. 0 57-786 24813 GLASBILA Diatonično HARMONIKO Melodija, novo, B, ES, AS, prodam. O 65-073 Prodam lepo ohranjen GLASBENI STOLP MTC za 300 DEM. 0 84-684 GR. MATERIAL IZDELUJEMO in PRODAJAMO SUHE SMREKOVE OBLOGE raznih dolžin in širin, ladijski pod, klasični parket, hrast, bukev, jesen ter deske za prekrivanje s tegulo. 064-103 Furnirano HRASTOVO OBLOGO, prodam po 1200 SIT/m2. 0422-193 OKNA v velikosti 230 x 195 cm masivnega lesa, ugodno prodam. 0 622-575 24802 gala MARTINOV PLES v hotelu Transturist v Škofji Loki v soboto, 12. novembra, zvečer Vabljeni! Rezervacije po tel 064/621-261 SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE KRANJ Slovenski trg 1 64000 KRANJ Komisija za oddajo stavbnih zemljišč objavlja na podlagi 46., 49., 50., 51. in 52. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list RS, št. 18/84 in 33/89), Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o oddajanju stavbnih zemljišč (UVG, št. 19/86) ter sklepa 27. seje Komisije za oddajo stavbnih zemljišč, ki je bila dne 25. 10. 1994 JAVNI RAZPIS za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanjsko-poslovnega objekta, ki se nahaja ob Cesti talcev in Ulici Juleta Gabrovška na Planini. Območje se ureja po zazidalnem načrtu Planina II. RAZPISNI PODATKI IN POGOJI: 1. Predmet oddaje je nezazidano stavbno zemljišče, pare. št. 355/ 9 in 356/6 vse k.o. Klanec, v izmeri 490 m2. 2. Na zemljišču bo možno graditi stanovanjsko-poslovni objekt s pogojem, da bo stanovanjska namembnost prevladujoča, in da bo poslovna dejavnost ne-moteča. 3. Cena stavbnega zemljišča in sorazmerni del stroškov za pripravo in opremo zemljišča z že zgrajenimi komunalnimi napravami na dan 28. 10. 1994 znaša 13.720,00 SIT/m2. Celotna vred-nost zemljišča pa je 6.722.800,00 SIT. V ceni je zajet tudi prispevek za spremembo namembnosti zemljišča. Cena zemljišča se valorizira na dan sklenitve pogodbe s povprečnim indeksom za stanovanjsko gradnjo. 4. Zemljišče je opremljeno s komulanimi napravami: cesta, elektrika, vodovod, kanalizacija, telefon in vročevod. Tudi stroški plačila prispevka za priključno moč za posamezne naprave bremenijo vlagatelja. Prodam 10 % ceneje sedežno garnituro - umetno usnje, bojler 80 I kombiniran, vrata 6 kosov mahagonij (vse še zapakirano), rabljeno etažno centralno - komplet, cena po dogovoru. 0211-664 24603 Ugodno prodam GRADBENO BAR-AKO. 0 725-165_ 24678 Prodam stara kompletna VRATA 3 kom in OKNA 9 kom. Kranj, Potarjeva 2.0 216-804_ 24687 Prodam ŽAGAN LES od iubadaric 0 46-283 24775 IZOBRAŽEVANJE UČITELJ uspešno instruira MATE-M ATI KO in FIZIKO. 0311-471 23*» Instruiram MATEMATIKO za srednje in osnovne šole. 0 332-605 2^ Iščem INŠTRUKTORJA za slovenski jezik, poklicne šole 3 letnik. 0 325- 184 24675 Uspešno instruiram MATEMATIKO in FIZIKO za vse stopnje. 0 43-131 24733 KUPIM Odkupujemo vse STARINSKO POHIŠTVO in ostale starinske predmete, nudimo zelo kvalitetne restavratorske usluge. 053-401 20253 __ Odkupujemo vseh vrst hlodovino, celulozni les ter bukova in kostanjeva drva. 0620-749 in 621-849, dopoldan_21^2 Kupujemo HLODOVINO smreke, bukev, jesen, hrast, oreh, češnja^ 064-103 2312* LESPROMETodkupuje les na panju, za takojšne plačilo. 0 621-779 P° 15. UH_238Z1 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit; kovance, razglednice...Nudimo tuđ1 kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA. Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 48-545 2^ Kupim TELIČKE starega 10 dni. # 66-704___24666 Kupim BIKCA SIMENTALCA starega 10 din in težkega do 300 kg. 0 nei 841-108_ Kupim cementno STREŠNO OP&° Vesna. 0 51-292__j4^ Kupim staro in starinsko POHIŠTV?' GLASBILA, RAZGLEDNICE, SLlKt-0 45-655__2^1 Kupim KOLESA - bicikel - 50 ^ f stara in rezervne dele. 0 45-655 24774 ^# 5. Rok plačila je 8 dni po podpisu pogodbe o oddaji zemljišča. 6. Rok za začetek gradnje je najkasneje eno leto po sklenitvi pogodbe o oddaji zemljišča. 7. Davek na promet nepremičnin poravna uspeli ponudnik. 8. Ponudnik si mora pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje. 9. Interesenti morajo ponudbi priložiti: - potrdilo o plačilu varščine na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine Kranj, št. 51500-654-45062, ki znaša 10 % od vrednosti zemljišča. Varščino bomo uspelemu ponudniku vračunali v ceno stavbnega zemljišča, neuspelemu ponudniku pa vrnili v 8 dneh po končanem postopku javnega razpisa, če uspeli ponudnik odstopi od pridobitve stavbnega zemljišča in ne sklene pogodbe, zapade varščina v korist Sklada; - programske zasnove pozidave z opisom dejavnosti: - prikaz načina financiranja gradnje. 10. Če bo več ponudnikov izpolnjevalo razpisne pogoje, ima prednost tisti: - ki ponudi višjo ceno - ki ponudi krajši rok za dokončanje gradnje. Interesenti naj pisne ponudbe pošljejo v zaprti ovojnici v roku 15 dni po objavi tega razpisa na naslov: SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE KRANJ, Slovenski trg 1, Kranj, z oznako JAVNI RAZPIS. Pravočasno prispele ponudbe bo obravnavala Komisija za oddajo stavbnega zemljišča ter o izbiri najugodnejšega ponudnika vse prijavljene ponudnike obvestila v 30 dneh po preteku roka za predložitev ponudbe. Vsa pojasnila v zvezi z razpisom dobite na DOMPLAN-u KRANJ,Bleiweisova c. 14, tel.: 214-440, int. 23. KOMISIJA ZA ODDAJO STAVBNIH ZEMUlSČ LOKALI V poslovnem centru Deteljica Trž^j! oddamo TRGOVSKI LOKAL v izme' 223 m2, v kletni etaži, neoprenriljejl/ Možnost delitve na dva dela. O 0 tf 301-521 dopoldan_ 2^. PONUDBA TEDNA: nudimo najej več pisarniških prostorov v Kranju-okolici, K3 KERN Kranj, d.o.o. j* 221-353_ PONUDBA TEDNA: v najem nud*5j kava bar z odkupom inventarja, -KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 247»" 221-353 PONUDBA TEDNA: v ZupanČ jami jami prodamo trgovino 50 nj* opremo in lastnim parkirnim ProSnS-om. K3 KERN Kranj, d.o.o., KOme'' kega 7. O 221-353 ^J^, V KRANJU oddamo opremljaj? okrepčevalnico z ročno avtopr 90; V RADOVLJICI, KRANJU, v ŠENČURJU neživlsko trgovino v ŠENČURJU skladišče 400 rr> APRON 0 331 -292, 331 -366 ?4' TEHNIČNA TRGOY£&t TEHNIČNA TRGOvuvg TV - VIDEO - HI-FI - kam»21 SIEMEN> MIDI STOLP DUAL 2X30 W S8.550 9i' DUAL2X50W8ASS0S' SIEMENSST.TTC 55cm 87.550 S SIEMENS ST.TTX 63 cm 127,5505' SIEMENS RADIOKASETOFONI OD 8.5505' MINI STOLPI een,rr AIVVA OD 54.550 SIT 54j§0^ - ZAUPAN J£ V KVAlirtTO V A* \m ---------......i „rurNS.iiS* mini m niiut miAl SICMVjL RifU.iii,ii.M.ii.MIUJ3Sw^j VOOOHVĆm 17 MOHORJE« tt*^1 nUOMflUTM Tj|Hj||. ODPRTO OD lOh • 12»i iN OD 16rt - I^OBSOJtilg— Petek, 4. novembra 1994 MALI OGLASI, OBVESTILA 25. STRAN • GORENJSKI GLAS Oddam SKLADIŠČE 30 m2 200 2<6m mesečno v Britofu. 3241-526 Najugodnejšemu ponudniku oddajo LOKAL 62 m2 v I. nadstropju v starem delu mesta za trgovsko ali gsamiško dejavnost. Šifra: LOKAL Na atraktivni lokaciji Mi centra v Kranju, Primskovo.Mirka Vadnova 7, kjer že imata svoje poslovne prostore salon pohištva Mi Modemi interieri in prodaja obutve Turboschuh, oddamo 80 m2 prodajnih in 12 m2 skladiščnih prostorov. Informacije po telefonu: 064/242 233 NAJAMEMO TRGOVSKE IN GOSTINSKE LOKALE NA GORENJSKEM. NAJEMNINO PLAČA NAJEMNIK. ^HPON, a 331-292 24795 Balinarski klub Lesce daje v najem ^OSTINSKE PROSTORE na Vodnici 3, Lesce. Vse podrobne informacije a 715-311, ponudbe sPrejememo do 12.11.199 4 24soo Prodam REPO za kisanje in menjam jalovo telica za brejo. a 061/824- 375 24636 Prodam sladek MOŠT in kupim 14 dni starega TELIČKA simentaica. a 48-051 24641 KRMILNO PESO prodam. a 49-252 24643 REPO in ČRNO REDKEV, prodam. Zalog 32, Cerklje. 24648 JABOLKA za ozimnico in mošt, prodam. » 311-618 24649 ZELJE v glavah in rdeč KORENJ-ČEK, prodam. Škofjeloška 33, Kranj. REPO prodam. B 061/824-166 24664__ Prodam MESO mladega goveda. B 733-170_24676 KRMILNI KROMPIR, prodam. S 422-180 24708 Prodam hlevski GNOJ. Kovor pri Tržiču B 57-376 »4?.w KOLESA ion0dam ZAMAHA XT 600 E, letnik J^g3, kot nova, B 58-111 24694 GILERA 125 SP 02, letnik 1994, lepo ^ranjena, ugodno prodam, B 633- najdeno Našlo se je žensko GORSKO KOLO. g 48-525 24695 OBVESTILA Novoletna darila za vašo firmo. ©46-234 24041 Dne 10-12.11. in 17.-19.11. organi-^ramo nakupovalni izlet v Brno in u|ansko. Prijave in informacije. B 325-737 24426 Trgovina z avto deli ADP iz Tržiča fjudi razprodajo. Ugodne cene! B 214-33 9 24717 OBLAČILA prodam RUTKO za žensko narodno 2gSQ, Q 421-602 24663 ^•R. OPREMA J^odam OTROŠKO POSTELJICO. ^fl18-248 24722 1UF TV - video - RUDIO CD pioimcgr marantz SONY JMw, KEF IIB L jama MINI STOLP: «MIMMltMT PIONEER 2x50 W 103.990 SIT PIONEER 2x70 W 131.190 SIT GORENJE 51TTX 45.990 SIT SONY E-180 630 S T SONY UX-60 260 SIT PREIZKUŠANJE ZVOČNIKOV, HI-FI KOMPONENT IN SURROUND SISTEMA. ODPRTO OO B.h DO 12.h IN OD 15.h DO 19.h OB SOBOTAH OD 9-h DO 12.h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kranj tel.: 222-055_, POSESTI °STALO uRvm arri suna razžagana bukova ^skovo39^6^39, "sL; 2^r°dam suha DRVA. B 633-215 hial?dam PRIKOLICO za hlode s «^P°m ali brez. B 64-248 248io Pridelki T^r°dam HLEVSKI GNOJ. Kovor 52, ■^^057-376__24200 Bre>darT1 lePa JABOLKA. Peračica 6, ->»«25_ 24618 &°dam krmilni KROMPIR. B 324- 24622 ^°RUZO v zrnju ter SENO prodam. "9 49-529 24634 ČREVARSTVO MAJER V_J MESARJI 00STINCI, TRGOVCI... Varstvo Majer vam nudi po ugodnih cenah: ~ vse vrste (uvoženih) kalibriranih naravnih črev • umetne ovitke - mrežice - aditive iz programa TKI Hrastnik - nože Dick, Tukan (Solingen) " za trgovine vse vrste vakuumsko pakiranih naravnih črev (paketi po 10, 25, 50 m) re"a in vse ostalo lahko dobite v maloprodajni trgovini . v Ihanu, Goričica 1C, Ihan, Domžale, ra* In tel.: 061/722-263 in v času od 4. 11. 1994 do 15. 2. 1995 na ljubljanski tržnici. ^ Ihanu pa od 1. 11. 1994 naprej dobite tudi vse, kar potrebujete za koline. Se priporočamo! HOTEL JELOVICA BLED V MESECU NOVEMBRU SMO ZA VAS PRIPRAVILI IZBOR JEDI IZ MADŽARSKE KUHINJE. VABIMO VAS, DA PREŽIVITE PRIJETEN VEČER OB NEŽNIH ZVOKIH VIOLINE. REZERVACIJE PO TELEFONU 79 60 ALI TELEFAXU 741 550 PONUDBA TEDNA: skoraj končano atrijsko hišo v Drulovki pri Kranju prodamo za 190.000 DEM, v kletnih prostorih je možna poslovna dejavnost. K3 KERN Kranj, d.o.o., Ko-menskega 7. B 221-353 24786 PONUDBA TEDNA: parcelo 2.800 m2 med Bledom in Bohinjem, ob glavni cesti prodamo za 80.000 DEM. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. Q 221-353 24790 NAJEM: v najem nudimo več hiš ali polovico hiše. K3 KERN Kranj, d.o.o., komenskega 7. a 221-353 24791 V KRANJU prodamo hišo, staro 16 let, 300 m2, na parceli 1.000 m2 na Hujah polovico starejše hišev z garažo, v ŠENČURJU 26 let staro 160 m2 na parceli 550 m2 in polovico hiše, 80 m2, na parceli 300 m2. APRON, a 331-292, 331-366 24796 Na Gorenjskem KUPIMO PARCELE ZA STANOVANJSKO IN POSLOVNO GRADNJO TER HIŠE OZIROMA ZAČETNO GRADNJO Z ZEMLJIŠČEM. APRON, Likozarjeva 1 a, Kranj, a 331-292, 331-366 24797 Ugodno prodam lepo ohranjeno kombinirano OMARO za dnevno sobo. Ošlaj, Zoisova 17, Kranj, a 215-625 24659 Ugodno prodam kotno SEDEŽNO GARNITURO, a 76-060 24667 SEDEŽNO GARNITURO novo ugodno prodam, e 621 -742 24720 Prodam GARAŽNA VRATA 220 X 200, 2 kosa, BIDE Gorenje, beli, nov. a 46-442 24765 Prodam PISALNO MIZO, predalnik in skrinko. a 45-655 po 20. uri 24773 STORITVE Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese v različnih barvah in izvedbah. Naročila na 8213-218 22508 PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, BOJ-LERJI, HLADILNIKI - popravilo, obnavljanje, čiščenje, a 325-815 22766 Nudim PREVOZE do 16 oseb. a 064/65-461 23858 OBNOVA OKEN - izvajamo obnovo oken brez zidarskih-pleskarskih del, majhna izguba svetlobe, dobra izolacija. 0064/421-256 24113 V Dragočajni pri Smledniku prodam HIŠO v IV. gradbeni fazi 10x13 m na parceli 809 m2 za 210.000 DEM. Q 633-291, zvečer 24561 V Komendi ugodno prodam zazidljivo PARCELO v izmeri 830 m2. a710-071, zvečer 24595 Oddam GARAŽO, registrirano za trgovino v centru Strazišča. Pogoj adaptacija. a241-526 24600 Starejšo hišo ali zazidljivo parcelo v Kranju ob glavni cesti kupim. B324- 304 24608 Obdelovalno zemljo vzamem v najem, na relaciji Kranj - Preddvor, a 45-451 zvečer 24637 Novejšo HIŠO cca 180 m2 z vrtom, v Radovljici prodam ali zamenjam. Šifra: SAMOSTOJNA 24780 PONUDBA TEDNA: prodamo po-slovno-stanovanjsko hišo v centru Tržiča, v pritličju trgovine in delavnice, skupne površine 300 m2, K3 KERN Kranj, d.o.o., KOmenskega 7. a 221-353 24785 ŽIVILA IN ^S572^ vabita odrasle če ste sami, v dvoje, družbi v Restavracijo PARK e sobotni ples ob živi glasbi • plesni tečaji ob četrtkih In nedeljah 1900 In 20.30 • plesna rekreacija zs plesalce ob nedeljah 18.00 • 19.30 e sodobna gostinska ponudba Del restavracije prenovljen za ples I Dc«tnvracijn|BBWH| P/iDK STEPby STEP TEL.: 214 441 ■ 9 ■ 327308 PRIREDITVE Glasbo za ohceti in silvestrovanje nudi trio Bonsaj. a 421-498 23088 TRIO JURČEK vam igra na ohcetih in zabavah, a 65-459 23443 VEČER DRUŽABNIH PLESOV v soboto 5. novembra 1994 - Dom KS Stražišče. VABLJENI! 24604 SVET GIMNAZIJE JESENICE TRG TONETA ČUFARJA 1 64270 JESENICE objavlja na podlagi 19. člena statuta Gimnazije Jesenice javni razpis za imenovanje RAVNATELJA Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, še naslednje pogoje: - da izpolnjuje pogoje za učitelja ali sodelavca z visoko izobrazbo, - da ima opravljen strokovni izpit - da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja, - da ima organizacijske, poslovodne in strokovne sposobnosti za vodenje šole, - da je pri svojem pedagoškem delu dosegel delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge ravnatelja. Ob soglasju ustanovitelja bo izbrani kandidat imenovan za štiri leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v osmih dneh po objavi na vodstvo šole z oznako ZA RAZPIS - NE ODPIRAJ. Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. URŠKA - plesna šola v Kranju, Radovljici, Škofji Loki in na Jesenicah VPISUJE nove plesalce. a064/ 41-581 24606 POZNANSTVA Ali ne iščete življenjskega partnerja tudi vi? Pokličite AFRODITO 324-258 in se obenem prijavite za VESELO MARTI NOVANJE! 24599 RAZNO PRODAM Zaradi selitve poceni prodam 2 zamrzovalni skrinji in zamrzovalno omaro, ter verige, prtljažnik in vlečno kljuko vse za Z 750. Gole Zdenka, Kidričeva 6 a, Kranj 24591 TERMOAKOMULACIJSKO PEČ Infra in dekliško pony kolo, prodam, a 327-083 24664 Prodam FIŽOL in PEČ Feroterm. cešnjevek 8, Cerklje 24767 Prodam ZEMLJO za travitev, oddam material izkopa, a 421-265 24776 STAN. OPREMA KUHINJSKO dvanajstdelno posodo, ugodno prodam, a 312-385, po 20. Un. 24646 Računovodske, administrativne in pravne storitve za podjetja in podjetnike posameznike -OPRAVLJAMO AŽURNO IN KVALITETNO. Informacije po tel. 631-462. SagPSŽaggaaa Kidričeva 55, Škofja Loka. ELEKTROINSTALACIJE, priklop gor-ilcev, po ugodni ceni. B 725-103, od 7.do 7.30 ure in od 20.00 do 21.ure 24255 MONTAŽA TV ANTEN, popravilo, dograditev A kanala in MMTV. a 215-146, 57-420 24282 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. a621-443, po 19. uri 24323 Čistilni servis METOD vam nudi čiščenje prostorov, sedežnih garnitur, stekel, tapisonov, premazi talnih oblog, kristalizacija ali premaz marmorja! B326-325 24475 SERVIS TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto od 9. do 17. ure. a 329-886 24581 ROLETARSTVO BERČAN vam nudi žaluzije, lamelne zavese ter rolete! a in fax:061/342-464 ali 061/342-703 (stanovanje) 24590 Montaža oljnih grelcev in napeljava avtomatike za ogrevanje stanovanjskih objektov - meritve - ESA. a 327- 3 1 9 24619 OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne, šivalne stroje, štedilnike. a 211-140 24620 Nudim PREVOZE do 5000 kg. a 324-634 24621 TABULARIA RAČUNOVODSKI SERVIS vodi poslovne knjige po konkurenčnih cenah, a 325-526 24625 Izdelujemo snogolovilce za vse vrste streh, a 324-468 24628 POPRAVILO VOZIL Citroen, Renault, Peugeot, rezervni deli novi in rabljeni zagotovljeni, a 422-098 24533 Pozdravim z bioeneroJio. a 51-521 Zidar sprejme vsa zidarska dela, grobe omete, pozidam dimnike, betoniram podne in položim tla-kovce. Delo je kvalitetno, a 312-368 24710 GLOBINSKO ČIŠČENJE notranjosti avtomobilov. Cena 1.000 SIT. a 46- 149 24760 SERVIS ELEKTRIČNIH APARATOV Iskra, Bosch, Black & Decker, Maki-ta, Gorenje, a 47-490 24769 ELEKTROMEHANIKA previtje elektromotorjev in vseh vrst rotorjev, a 47-490 24770 Delamo vsa zidarsko fasaderska dela ter keramičarska dela. a 76-755 zvečer 24805 Polagam keramične ploščice, a 65- 705 24809 foto bobnar STANOVANJA V Škofji Loki prodam 1-sobno STANOVANJE. a631-770 24593 Prodam samsko SOBO, za prostor najmanj 2 x 3.80 x 2.35. a 331-099 24632 Na kmetiji oddamo družini dve SOBI s kuhinjo in uporabo kopalnice. Markun, Grahovse 18, Tržič 24635 V Kranju na Planini III prodamo 2.5 sobno STANOVANJE, 75 m2. a 329-447 24751 r Cesta na Okroglo 8, tel.: 064 47-393. Iščete sadno drevje? V trgovske centru DOM Naklo boste našli bogato ponudbo: 19 vrst jablan 9 vrst hrušk tri vrste sliv dve vrsti marelic tri vrste breskev tri vrste češenj in še ameriške borovnice, rdeči in črni ribez, robide in josto. Vse to od 5. novembra po ugodnih cenah, ki so za imetnike Merkurjeve kartice zaupanja še najmanj 4 % in največ 8 % nižje! Pa še to! Širok izbor vrtnic: sadika SAMO 269 SIT! Enosed raztegljiv v posteljo, prodam, a 211-373 24651 »MERKUR J VESELO MARTINOVANJE VHOTELU m CREina 12. novembra ob 20. tiri Igra ansambel TIP - TOP Rezervacije in informacije 1 Đ 213 - 650 «/>• SAVNA »SOLARU SKB BANKA D.D, PREGLED LETNIH IN MESEČNIH OBRESTNIH MER TOLARSKIH SREDSTEV OBČANOV SKB BANKA d d. od 1. 11. 1994 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne mesečne obrestne mere obrestne mere VPOGLEDNA SREDSTVA - hranilne vloge 80 % mesečne 1,60% -žiro računi stopnje rasti cen - računi tujih fiz. oseb na drobno -tekoči računi - dovoljena prekoračitev Rp+15% 3,18% - nedovoljena prekoračitev Rp*25% 3,89% VARČEVANJE - nad 12 do 24 mesecev Rt* 10,5% ■nad 24 do 36 mesecev «+11% - nad 36 mesecev Rt* 11,5% VEZANI DEPOZITI -od 31 do 60 dni Rp + 7,5% 2,61% -od 31 do 60 dni* devizna klavzula D* 10% -od 61 do 90 dni Rp + 8% 2,65% -od 91 do 120 dni Rp + 8,5% 2,69% -od 121 do 180 dni Rp + 9% 2,73% - od 181 dni do 1 leta Rp+10% 2,80% - nad 1 leto Rt* 10,5% -nad 2 leti Rt+11 % ■nad 3 leta Rt* 11,5% Glavni pokrovitelj slovenskih olimpijskih reprezentanc Banka obračunava obresti na konformri način. Opombe: Rp-rast cen na drobno v preteklem mesecu Rte tast cen na drobno v tekočem mesecu * Najnižji znesek vezave z devizno klavzulo je 1.000 DEM v tolarski prolMednosti. Pri vezavi de poz tov nad 100.000,00 SIT se obrestni meri prišteje odstotne točke glede na višino zneska de poz ta: odstotoe točke ■ nad 100.000,00 do 500.000,00 SIT 0,50 ■ nad 500.000,00 do 1.000.000,00 SIT 0,75 ■nad 1.000.000,00 SfT 1,00 Obiščite nas v. - poslovnih enotah na Gorenjskem: Titov trg4bv Škotji Loki, tet 064/622-955, Koroška 5, Kranj, tel: 064/212-750, 212-751 - ekspozituri Kranj, C. Staneta Žagarja 30, tel: 064/217-663 - agenciji Radovljica, Šer cer jeva 18, tet: 064/714-409 • agenciji Škofja Loka, Novi svet 22, tel: 064/622-567 - agenciji Bled, ljubljanska 4, tel: 064/76-044 Naša ponudba tudi v letu 1994 MAU OGLASI DO 10 BESED - BREZPLAČNO V Gorenjskem glasu boste Vaše male oglase lahko objavljali brezplačno, če nam boste tekst oglasa v obsegu največ 10 besed poslali na oštevilčenem kuponu iz časopisa. Kupon nam lahko pošljete po pošti ali prinesete osebno v malooglasno službo na ZOISOVI 1 v Kranju. Po telefonu brezplačnih malih oglasov ne sprejemamo, ravno tako naša ponudba ne velja, če je mali oglas daljši od 10 besed, če želite objavo "pod šifro" oz. "naslov v oglasnem oddelku" -takšne oglase zaračunamo po ceniku malooglasnih storitev, ki so za naročnike Gorenjskega glasa 20 odstotkov nižje! Ko vpisujete Vaš tekst v kupon, ne pozabite v obseg največ 10 besed vključiti celotnega besedila, ki naj bi bilo objavljeno (v obseg največ 10 besed vštevamo tudi objavo podatka, kako interesenti z Vami vzpostavijo kontakt, torej Vašega naslova ali telefona, ki naj bo objavljen!). Na telefon 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite In poiljite na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ Ime In priimek, naslov: Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu •SAVNA* SOL ARU •(/) PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva. 0325-981 23iee Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, registriran do 3/95, cena 2700 DEM. Hrastje 171 a, Kranj 23779 GOLF III 1,8 , letnik 9/1992, nekaramboliran, 21.000 km, bele barve. 0 241-016 24617 Prodam R 4 TL, letnik 1983, 98.000 km, nova armtura, reg. do 6/1995. 0 57-782 24623 Prodam GOLF diesel letnik 1987. 0 332-610 24670 MONTAIMA d.o.o. KRANJ FIAT UNO 1.0 LE KAT 12.490 DEM FIAT UNO 1.1 LE KAT 13.490 DEM FIAT UPO 1.4 LE KAT 16.990 DEM FIAT UPO 1.6 IE KAT, KLIMA 18.990 DEM FIAT TIPO 1.9 TD GT 18.490 DEM FIAT TEMPRA 1.6 SX KAT, KLIMA 18.990 DEM FIAT TEMPRA KARAVAN, 4x4, MAX. OPREMA 26.990 DEM MONTANA, d.o.o., Celovška 135, Ljubljana Tel.^61/159-30-30,0609-615-648 PONUDBA TEDNA: ugodno prodamo garsonjero 24 ali 29 m2 v Šorlijevem naselju v Kranju. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. 0 221-353_24783 PONUDBA TEDNA: prodamo več starejših stanovanj v mestnem jedru Kranja po ugodnih cenah. K3 KERN Kranj, do.o., Komenskega 7 0 221- 353 24784 Panasonic telefaksi za prave poslovneže SERVIS Z ORIGINALNIMI DELI POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON TROOV1NA - SFRVI3 Uprava M: 064 222 888 fix 064 222867 UuBUANA.tel/fa>t:061 1590 232 KRANJ. tol/fOK.: 064 222160 KUPIMO garsonjero ali enosobno stanovanje v KRANJU, ŠKOFJI LOKI ALI RADOVLJICI. APRON 0 331-292, 331-366_24792 NAJAMEMO STANOVANJA IN STANOVANJSKE HIŠE NA GORENJSKEM. NAJEMNINO PLAČA NAJEMNIK. APRON 0 331-292, 331-366 24793 Auto - Krainsr] Vdikermarkterstr 184 tel.: 0043-463-38330 RIBJA RESTAURACIJA TABOR Podbrezjc246,tel.064/70-462 mtobM VOZILA DELI GUME 165 in 175/70x13, rabljene, prodam. 0 214-072 24856 Prodam dve ZIMSKI GUMI na platiščih, nove, za VVartburg. 0 43- 110 24680 VOZILA PRODAJA - ODKUP in svetovanje pri prodaji rabljenih vozil. 0217-528 ali zvečer po 20. uri na 0325-659 21944 Prodaja novih vozil: DAEVVOO IN MITSUBISHI.ter vseh modelov rabljenih vozil FIAT. Vse informacije ©242-300, 242-600 ali 325-981 Prodam AUDI 100 CD letnik 1986, metal siva barva, cena 11.500 DEM,. 0 84-682 24672 Ugodno prodam Z 850 AK letnik 1985. 0 70-490 24673 Prodam karamboliran GOLF. O 725- 165 24677 Prodam Z 101 MEDITERAN, letnik 1979, dobro ohranjena, cena po dogovoru. 0 632-918 24682 Prodam FIAT TIPO 1.4, letnik 1/ 1991, 32.000 km, garažiran, kovinsko srebrne barve, za 12.600 DEM. 0 718-313 24683 Prodam Z 101 SKALA 55, letnik 1990. 0 323-526 po 14.uri 24684 Ugodno prodam Z 101 GTL 55, letnik 1984, za 1.000 DEM. Ka-menčič, Savska 42, Kranj 24666 Prodamo GOLF diesel letnik 1988. 0 325-981 24689 Prodam R 5 letnik 1992. 0 46-451 24693 Prodam Z GTL letnik 1987, reg. do 20.7.1995. 0 84-030 24697 Prodam LADA karavan letnik 1985, malo po generalni. 0 46-161 24700 CX 20 RE karavan, letnik 1984, prodam. 0 328-780 24701 XM 3.0 VS letnik 1990, prodam. 0 328-780 24702 Prodam OPEL OMEGA 2000 i GL, letnik 1988. 0 325-585 UJM Prodam FORD ESCORT letnik konec 1981 ali menjam za cenješi avto. 0 310-537 24709 GflNTflR 64202 NAKLO, Bratov Praprotnfc f 0 TeteforVtax 064/47-035 KONSIGNACIJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI DIANA letnik 1979, reg. do 5/1995, Prodam OPEL KADETT letnik 1986. ugodno prodam. 0 51-457 24714 reg. do 3/1995. 0 46-327 2*7# Ugodno prodam FORD TAUNUS 1.6 Prodam ŠKODA 120 L, letnik 1983, letnik 1977, dobro ohranjen. 0 403- reg. do 31.8.1995, 64.000 km, cena 27 8 24715 po dogovoru. 0 65-128 248iz Prodam R 9 TL ekskluziv metalno sive barve, 72.000 km, letnik 12/ 1988, dobro ohranjen, po zelo ugodni ceni. 0 061/627-178 24721 Prodam YUGO 45 35.000 KM, letnik 6/1990, lepo ohranjen. 0 311-943 24724 Prodam SEAT IBIZA Special letnik 1993. 0 83-586 24725 Prodam VW SCHIROCKO letnik 1985, dobro ohranjen, cena po dogovoru. 0 84-623 24728 Prodam OPEL KADETT GSI 2.0 letnik 1988, cena po dogovoru. 0 723-153 24731 R 4 GTL letnik 1990, prodam. 0 45- 276 24638 Prodam Z 101 letnik 1984, tudi menjam: Filipovski, Trg rivoli 3, Kranj Prodam POLONEZ, letnik 1982, dobro ohranjen. 0 061/627-215, od 12 do 17. ure. 24647 ŠKODO FAVORIT GLX, letnik 1993, prodam. 0 41-504 ali 41-079 24655 AUDI 100, predzadnji model, prodam za samo 9.500 DEM. Slibar, Zgoša 15, Begunje 24660 Prodam ali menjam MERCEDES 608 z aluminijasto komoro za osebni avto Golf ali kombi. 0 58-190 24661 Prodam sreberno siv HYUNDAI PONY GLS letnik 1991. 0 70-553 24662 GS 1.3 letnik 1979, reg. do 7/1995, obnovljena pločevina, cena 1.000 DEM. 0 81-618_24669 Prodam YUGO KORAL 55 letnik 12/ 1988, rdeč, 60.000 km, radio, prevleke, cena 3.400 DEM. 0 41-893 C0RSA, ASTRA VECTRA NOVAOMEGA U0DEU 95, UGODNE CENE, KRATKI DOBAVNI ROKI SPREJEMAMO NAROČILA ZA: FIAT TIP01,4 SX/94 19.500 OEM 1,6SX/93 20.700 OEM OPEL ASTRA 1,4 GL 82KS/94 23.700 DEM LANCIA DELTA 1,6 IE/93 (novi Up) 23.500 DEM VRBA,d.o.o.,STRUŽEV04, KRANJ, Tel.: 064/211-090 Prodam LADA SAMARA odlično ohranjena, letnik 1990, prvi lastnik. 0 45-803 24734 GOLF JGL letnik 1979, reg. do 20.9.I995, dobro ohranjen, ugodno prodam. 0 70-086 24741 Prodam YUGO 55 bele barve, letnik 1985, reg. do 11/1995. 0 741-650 24746 Prodam GOLF letnik 1977, zelo dobro ohranjen. 0 46-507 24750 SAMARA 1500/5 letnik 11/1992, rdeča, prodam za 8.200 DEM. 0 620-273 po 18. uri 24754 GOLF letnik 1987 bencin, KOMBI TRAFIC letnik 1985, DAEVVOO RA-CER letnik 1993, CHARADE letnik 1990. 0 325-981 ?47w POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA PEUGEOT Prodaja po sistemu staro za novo.Nakup vozil na kredit ali leasing. AVTO MEHANIK A Raiko Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju tel.:064/43-142 -"" mo»o7i AVTOMEHANIKA KRMEU PIMOC ■avtokleparstvo»avtoličarstvo \-rimvro„ ■avtoelektrika CITROEN SERVIS Gorenja Dobrava 7, 64224 Gorenja vas, Tel./fax.: 064/681 094 Prodam GOLF diesel letnik 1982 in AUDI 80 letnik 1977, ugodno. 0 323-851 24757 Ugodno prodamo MITSCUBISHI PAJERO 2.5 TD, letnik 1990, MOSK-VIČ ALEKO 1600 letnik 1992. ŠKODA FAVORIT letnik 1991, možen kredit. 0 422-522 2475« Prodam UNIS GOLFA JXD letnik 1986, cena 8.500 DEM. 0 312-255 24761 Odkup, prodaja in prepis vozil 0 312-255 24762 Prodam AX letnik 1991, cena 10.000 DEM. O 312-255_24763 FORD ESCORT 1.6 CLX letnik 1991, cena 18.800 DEM. 0 312-255 24764 Prodam Z 101 starejši Jetnik, zelo ohranjen, registriran in ŠTEDILNIK, dobro ohrnajen. Cirilova 10, Orehek. 0 332-027 24772 KADETT GSI 1.8 i, letnik 1986, rdeče barve, zelo ohranjen, prodam za 10.600 DEM. 0 733-038 24777 Prodam GOLF letnik 1979, 0 47 658, Sp. Duplje 68 b 24778 GOLF letnik 1980, reg. do 30.6.1995, prodam, cena 2.800 DEM. Bohnec, Golnik 19 24779 ZAPOSLITVE Z našo pomočjo bi lahko prišli do denarja. Možna pa je tudi redna zaposlitev v DZS. Pokličite v petek od 12. do 18. ure 0 52-123 236* Takoj zaposlimo KUHARJA ali KUHARICO. 0422-700 24230 Zaposlim GRADBENEGA TEHNIKA za vodenje gradbenih del na področju telefonskih omrežij. 0324-914, 331-090, 0609/620-471 2425« DZS, D.D. vam za predstavljanje novega programa nudi visok honorar in redno zaposlitev. 059-041 2*3M Gostilna Zarja Trboje zaposli Kv KUHARJA. 049-305 24547 Bistro v Kranju redno ali honorarno zaposli DEKLE V STREŽBI. « 331-654 ali 222-430_____ Nudimo delo v naši delavnici al' njenem domu osebi, ki je vešča šivanja sobnih copat. Resne P0' nudbe sprejemamo od 16-20. ure na 0323-034 2457° Iščem DELO šoferja (B kategorije), kurirja, čuvaja itd. Imam lasten pre' voz. 0332-706_ agg Zaposlimo NATAKARICO doma iz okolice Kranja. Gostilna Labore, Ljubljanska 16, Kranj, 0 221-233 24826 ^ Iščemo zastopnike komunikativne, urejene, z voljo do dela - dober zaslužek. Informacije 0 211-373 24652 BISTRO NOČ išče ml. dekle za delo v strežbi. 0 802-173 246fj Discoteka ARX išče ČISTILKO *J čiščenje ob koncu tedna. 0 ' «. 873, Uroš 24^ Zaposlim KV KUHARJA. 0 49-0fi8 24658 Takoj zaposlimo KV KUHARJA'n honorarno zaposlimo NATAKARIC0' 0 49-220 24fl«8 Redno zaposlimo KV KUHARJA ' CO s prakso za pripravo jedi a la ca"; Šifra: DOBER ZASLUŽEK ^24871 Zaposlimo MIZARJA in delavce. & 41-098 ali 421-781 246« Gostilna v Kranju zaposli mlajšega kuharja ali natakarico. 0 332-122 24896 _ Takoj zaposlimo delavko za deloy šanku na kranjskem drsališču. W 222-233 z<703 KUHARSKO POMOČNICO za delo* kuhinju v gostilni v Tržiču, iščemo. W 53-410 2470J Takoj pogodbeno zaposlimo simp3' tično NATAKARICO z izkušnjami. delo je popoldansko. 0 41-2332471*, Zaposlimo VOZNIKA C in E kategorije na mednarodnih prevozih (Rusijaj Makedonija). 0 224-169 J4^ • Zaposlimo KV NATAKARJA-CO-Šifra: ZAPOSLITEV TAKOJ J4^ Zaposlimo samostojnega KV KIJ' HARJA. 0 dop. 51-002, pop., po '* uri 56-009 2474« Zaposlimo 3 PRODAJALCE-KE (vodovod, ogrevanje, elektro gradbeni material) en skladiščnik tehničnega in kmetijskega blaga, in en prodaja lec kmetijskega blaga. Pogoj vsaj do 10 let delovnih izkušenj. Pnjav» pismeno v 15. dneh na n?s,ia kmečki stroji, Sv. Barbara 23, Skorja Loka. Delo se bo opravljalo n" Kidričevi 26 2474 Podjetje JOY, d.o.o.. iz Kopra išče zastopnike za prehrambene artikle, z lastnim dostavnim vozilom, za območje Goriške, Dolenjske in Gorenjske. Prijave pošljite na naslov J0Y, d.o.o., Pristaniška 14, 66000 Koper. Petek, 4. novembra 1994 ZAHVALE, MALI OGLASI 27. STRAN • GORENJSKI GLAS K & L D.O.O. KRANJ MAISTROV TRG 11 vabi k sodelovanju NATAKARJA Pogoji: * srednja gostinska šola, smer natakar * zaželena praksa Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. 0 izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh do zaključka °bjave. Kandidati naj svoje vloge z dokazili pošljejo v 8 dneh Po objavi na naslov: K & L, d.o.o., Kranj, Maistrov trg 11. Prodam PRAŠIČKE, odojke ali za rejo. Voglje, Kotna pot 7. 0 49-252 24644_ Prodam čistokrvne PERZIJSKE MUCKE, stare 2 meseca, brez rodovnika. 0 631-892 po 19. uri 24679 Ugodno prodam triletnega plemenskega sanskega KOZLA. Kamenčić, Savska 42, Kranj_24686 Prodam LABRADORKI stari 14 tednov, cepljeni, po simbolični ceni. 0 49-302 24706 Oddam 3 mesečnega PSIČKA. Trata 17, Cerklje 24716 BELE PIŠČANCE ZA ZAKOL ALI DOPITANJE PO 240 SIT/kg IN RJAVE KOKOŠI PRED NESNOSTJO PRODAJAMO. PERUTNINARSTVO MOSTE 99 PRI KOMENDI TEL: 061/841-471 Prodam PSIČKO novofundlanko, brez rodovnika, cena 100 DEM. 0 312-405 24627 Kupim BIKCA SIMENTALCA starega 1 teden. 0 65-411 in 65-565 24723 Oddam 3 MUCKE. BI 221-51024726 Prodam TELETA SIMENTALCA. 0 421-580 24727 Prodam TELIČKO SIMENTALKO do 140 kg in bikca 100 kg. 0 58-094 24729 KRAVO SIMENTALKO 8 mesecev brejo prodam.Jezerska 86 c, Kranj. 0 242-719 24732 Prodam TELICO brejo 6 mesecev. 0 631-058 24735 BIKCA SIMENTALCA ali mešanca do 70 kg kupim. 0 802-726 24738 Prodam plemenskega OVNA ali zamenjam za ovco ali kozo. 0 627- 81 5 24740 Prodam KRAVO SIMENTALKO s 2. teletom. Sp. otok 24 pri Podvinu Prodam brejo TELICO in KOBILO primerno za šport. Milje 26, Visoko 24743 Prodam TELIČKO sivko 105 kg za zako ali rejo. Zalog 51, Cerklje 24745 Prodam PRAŠIČE za zakol Pivka 3, NaklO 24752 Prodam BIKCA SIMENTALCA 140 kg. 0 43-352__24753 n$E??m, l8 mesecev staro ŽRE-BICKO Nonk, z rodovnikom. 0 45- 331 _24768 Dobrim ljudem oddamo 2 meseca Iao%% psička " 0VCARJA. 0 ^2'5'7__ 24799 2w7dam KRAV0 za zako)- Q 77-629 2«<£dam 0VC0 ZasiP a 77-629 Prodarn PRAŠIČKE težke 25 do 30 kg. Zg. Duplje 26, Šparovec 24811 e; Ste dober samostojen KV KUHAR S m'slite, da niste dovolj plačani. Nidite in prepričajte se, da je pri nas _e- Šifra: ODLIČNI OD 24737 Zai občasna dela v strežbi zaposlimo gg*W ali fanta. 0 214-369 24749 Zaposlimo KUHINJSKO POMOČ- 2PO; » 45-038_24758 Kdor dela ima denar. Ga vi imate? 0 po 16. uri_mtk 228re'mem de,° na domu- Nudimo dela za terensko delo, 'uaimo redno zaposlitev, tedenska JfPlačila. 0 petek od 15. do 20. ure KO UGASNE ŽIVLJENJE AKRIS, D.O.O. NOVA VAS 7, Radovljica GORENJSKA POGREBNA DRUŽBA NOVOlOBRATOVALNICA V ŠKOFJI LOK! NA MESTNEM POKOPALIŠČU VELIK IZBOR DEKORATIVNIH ZAR IN KRST. POKLIČITE NAS IN Ml VAM UREDIMO VSE POTREBNO ZA POKOP SVOJCEV. NAROČILA SPREJEMAMO OSEBNO ALI PO TELEFONU 24 UR NA DAN TEL: 064/733-365 IN 328-373 V SPOMIN Leto in dan sta minila, odkar smo se poslovili od naše drage žene, mame, stare mame in babice MARIJE PRAPROTNIK po domače MAME IZ VRTOV, z Brezij pri Tržiču 49 Vsem, ki se je spominjate, iskrena hvala. Žalujoči: mož, hčerke, sin, vnuki in pravnuki 736- 24804 ŽIVALI KRAVO jalovo zamenjam za mlado ^goko brejo. 066-848_24548 Prodam PRAŠIČE 30-35 kg težke. ^49-540 24594 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrla BETKA ŽONTAR ptt upokojenka Pogreb je bil 2. novembra 1994 na pokopališču v Stari Loki. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Delavci PE PTT Kranj ZAHVALA Ko smo v 101. letu starosti za vselej izgubili dobro mamo, sivo mamo, prababico in teto IVANKO POGAČAR roj. Zupan smo bili deležni obilnega sočutja. Zato se sorodnikom, znancem in prijateljem ter vaščanom Vrbe iskreno zahvaljujemo za spremstvo na njeni zadnji poti za darovano cvetje, sveče in prispevke v dobrodelne namene. Prav posebno zahvalo pa smo dolžni zdravnici dr. Cegnarjevi za dolgoletno zdravljenje in dr. Mandeljčevi in osebju oddelka CIT bolnišnice Jesenice, ki so se trudili, da bi nam drago mamo ohranili. Hvala tudi pevcem iz Zabreznice za zapete žalostinke, ki so s svojim petjem vsako leto počastili njene visoke jubileje in Gasilskemu društvu Zabreznica za spremstvo. Iskrena hvala g. župniku Klunu za lepo opravljen pogrebni obred in občutene besede, s katerimi se je spominjal njenega življenja. Hvala še enkrat vsem, ki ste jo imeli radi in jo obiskovali v letih njenega dolgega življenja. Hvala vsem in vsakemu posebej. V žalosti sin Branko in hčerki Tončka in Nena z družinami Vrba, oktobra 1994 ZAHVALA ^ nekaj zadnjih letih smo ob starosti, bolezni in smrti staršev spoznali mnogo dobrih ljudi, ki Se imajo čas prisluhniti in pomagati drugim. Po smrti ata in mame AVGUSTA IN SLAVKE MENCINGER z Murove 1 na Jesenicah ?e ^ato zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ju obiskovali in jima Kakorkoli pomagali. Posebej se zahvaljujemo gospe Rezki Jeklar, sosedi gospe Marici Kalan in gospodu Simu Jovičiču ter njegovi družini, staršem ste postali nepogrešljivi. Žalujoči otroci: Avgust in Jože Mencinger ter hčerka Marinka, poročena Noč. Radovljica in Ljubljana, 2. novembra 1994 ZAHVALA V 61. letu nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica JOŽEFA PIRNAVER roj. Mesarko Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Prav prisrčna hvala tudi g. župniku župnije Zlato polje, podjetju Navček za organizacijo pogreba in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mami in sestre MARIJE PAGON roj. Pfajfar se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu dr. Hribarju za obiske na domu v času njene bolezni in gospodu župniku za lep pogrebni obred. VSI NJENI Ribčev Laz, Bohinjska Bistrica, Nemški Rovt, 2. novembra 1994 ZAHVALA Tiho, kakor zdrsne deževna kaplja z veje, tako se je utrnilo življenje naše drage žene, mame, babice, sestre, sestrične in tašče ANICE LONČARIČ roj. Štular, iz Kokre Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Alpetourja, tovarni Sava, šoli Preddvor, pevcem iz Predoselj, Navčku z Visokega in Društvu upokojencev Preddvor in praporščaku. Ob najtežjih trenutkih ste bili z nami, nam izrekli sožalje, pokojni pa poklonili cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred in besede tolažbe. Dala nam je veliko lepega in ostala bo v naših srcih. Mož Maks, sin Branko, Jelka in brat Franci z družinami, sestra Dragica z možem, teta Angelca in drugo sorodstvo Kokra, 28. oktobra 1994 V SPOMIN Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa ialost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otoien, ker te več med nami ni. 5. novembra minevata dve leti žalosti, odkar nas je nepričakovano zapustila dobra mami, hčerka in sestra ZDENKA Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. mami, ati, sina Gregor in Tomaž, sestre z družinami, brat Zmago z ženo Etno in ostalo sorodstvo. Voglje, Kranj, novembra 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka JANEZA BERGANTA cestarja v pokoju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se-od njega poslovili in ga v tako velikem številu spremljali na zadnji poti. Hvala vsem tudi za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Habjanu za dolgoletno zdravljenje, medicinski sestri Dragici in patronažni sestri Francki za obiske na domu. Zahvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za lepo petje ter Cirilu za lep poslovilni govor. Žalujoči: vsi njegovi Brezplačno drsanje na kranjskem ledu Drsanje na ledu! To so počitnice! Kranj, 4. novembra - Prve od letošnjih enotedenskih šolskih počitnic so že skoraj mimo, čez slaba dva meseca bodo že druge. Počitnice so seveda najlepši del pouka in vselej prekratke. Ste se naspali, se razmicali, nadihali polna pljuča svežega zraka; V sredo smo kranjske počitnikarje obiskali na ledeni ploskvi Gorenjskega sejma, kjer so med pol enajsto in dvanajsto lahko drsali zastonj. Bilo je prav živahno. Štirje so se nam tudi predstavili. Janja Buček s Kokrice, 1. letnik srednje ekonomske šole: "Drsam že od malega. Možnost brezplačnega drsanja z veseljem izkoriščam. Led v dvorani mi je kar pogodu, zdi pa se mi, da je šolarjev ta teden na njem manj kot običajno med počitnicami. Ni tudi pravega "vzdušja", prevladujejo manjši otroci. Moji vrstniki najbrž še spijo." Katarina Tugandžič s Planine, 1. letnik srednje ekonomske šole: "Rada drsam. Ponudba za brezplačno drsanje na kranjskem ledu je v redu, moti me le, ker je led premalo očiščen. Običajno drsam tu, pozimi včasih tudi na Čukovi jami. Kaj še počnem te dni? Nič, dolgo spim, klepetam s prijateljice, zvečer greva skupaj ven." Klemen Korenčan iz Naklega, mali šolan "Ta teden imam tudi jaz počitnice, sicer hodim v vrtec v malo šolo. Sestri, ki sta že večji, pazita name, skupaj gremo dopoldne drsat. Čeprav včasih na ledu tudi padem, že kar dobro drsam. Z vrtcem sem bil v šoli drsanja." Franc Rozman iz Čirč, dijak srednje tekstilne in obutvene šole: "V tej sezoni sem prvič na ledu, kar dobro mi je šlo. Prišel sem sam, tu smo se dobili s prijatelji. Led je ob tej uri že nekoliko slabši, sicer pa sem vesel, da se šolarji lahko zastonj drsamo. Hodil bom ves teden, tudi poleti bi šel, če bi bil v dvorani led." • H. Jelovčan, foto: G. Šinik Med prazniki kar šest pobegov Kranj, 4. novembra - Že v zadnjem Gorenjskem glasu smo poročali o številnih primerih pobegov povzročiteljev s krajev prometnih nesreč in podatek podkrepili z dvema primeroma iz minulega vikenda. Po minulih dneh kar šest prometnih nesreč s pobegi. Sicer pa se je promet na Gorenjskem na 1. novembra kljub zgoščenosti dokaj normalno odvijal, tudi po zaslugi številnih dežurnih praznikih pa je prometni inšpektor UNZ policijskih ekip, ki so bile tokrat za spre Kranj Ivan Demšar povedal, da je bilo v membo deležne pohval voznikov. Štirje ranjeni Zminec - V torek ob 8.15 je 26-letni Janez B. iz okolice Poljan z oplom kadettom vozil od Gorenje vasi proti Škofji Loki. V Zmincu je v ostrem desnem ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas ter čelno trčil v golfa, s katerim je pravilno po svoji strani ceste pripeljala 56-letna Kranjčan-ka Ivana E. Oba voznika sta bila v nesreči lažje ranjena, prav tako pa tudi sopotnik v oplu Simon L., star 19 let, iz Poljan in sopotnik v golfu Franc Č., star 62 let, iz Kranja. Poškodbe bi bile gotovo hujše, če ne bi bili vsi pripeti z varnostnimi pasovi. Prometni policisti so za povzročitelja nesreče Janeza B. odredili odvzem krvi za analizo, saj je elektronski alkotest pokazal 1,10 grama alkohola na kilogram krvi. Serija pobegov Jesenice - 28. oktobra ob pol sedmih zvečer je neznani voznik golfa temno modre barve sunkovito speljal s parkirišča na C. maršala Tita ter izsilil prednost vozniku stoenke, ki je vozil od Javor-nika proti Hrušici. Ta je zaviral in se umikal v levo, na mokri cesti ga je zasukalo, takrat pa je nasproti pripeljala voznica škode favorit in s prednjim delom vozila trčila v zadek stoenke. Povzročitelj pa je s kraja nesreče mirno odpeljal. Mošnje - 28. oktobra ob pol devetih zvečer je počilo pred gostilno Sraka v Mošnjah. Voznik Z 126 P je nenadoma Boh. Bistrica - V ponedeljek ob 23.55 je voznik kombija z Boh. Češnjice pripeljal iz smeri Boh. Bistrice in se v Bitnjah pravilno postavil na pas za zavijanje v levo proti Jereki. Takrat je za njim pripeljal sunkovito zapeljal nazaj in voznik neznanega vozila rdeče trčil v ford sierro, potem pa barve (podobnega stoenki) in odbrzel po svoje. Radovljiški policisti so ga izsledili, gre za 20-letnega domačina Alaina L., ki je imel na avtu ročno izdelane registrske tablice iz kartona. kombi začel prehitevati po levi strani. S prednjim desnim delom in bokom svojega avtomobila je trčil v zadnji levi blatnik in vrata kombija, nato pa odpeljal naprej proti Bledu. • H. J. Detomor Jesenice - Kriminalisti tudi še preiskujejo domnevni detomor, ki ga je osumljena ena od begunk na Jesenicah. V stanovanju naj bi po porodu umorila novorojenčka. Streljanje v Dami Kranj - Policisti so 33-letnemu P. D. iz Kranja zasegli pištolo, ki jo je po streljanju v lokalu Dama na Planini odvrgel na Gogalovi ulici. Bilo je na dan mrtvih, ko je P. D., očitno pijan, sicer pa honorarni varnostnik, v lokalu Dama izza pasu potegnil pištolo kalibra 9 mm in prek točilne mize štirikrat ustrelil v omaro, vrata, ogledalo in registrsko blagajno. V Dami je bilo takrat kakšnih deset gostov, ki so se prestrašeni razbežali. 42-letni Kranjčan S. M. je prijatelja miril, nazadnje sta skupaj odšla ven, kjer je P. D. slednjič tudi odvrgel pištolo. Policisti so orožje zasegli, zanj P D. nima ustreznega dovoljenja, zato ga bo vzel v roke sodnik za prekrške, prav tako pa bodo policisti predlagali v postopek pri sodniku za prekrške tudi natakarico iz Dame, ker ni poskrbela za red v lokalu in strelca ni prijavila. Tega bodo verjetno ovadili tudi zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. »TO VP\KA. KA? ZA loisJo VOLJO PA AH nt 5***1 VtAOA.TO oe s* Ameriški vesoljec v domovini prednikov • Predsednik republike Milan Kučan se je med svojim obiskom v Združenih driavah Amerike srečal z ameriškim vesoljcem slovenskega rodu in znanstvenikom dr. Ronaldom Sego. Njegove korenine segajo v Loški Potok. Dr. Sega je kot član veseljsko posadke Discoverja poletel v vesolje 3. februarja letos in odnesel s seboj tudi slovensko zastavo. Dr. Ronald Sega je v začetku tedna na povabilo predsednika republike Milana Kučana prišel na obisk v Slovenijo. Driavi Sloveniji in predsedniku je izročil plaketi njegovega poleta z originalno zastavo, ki jo je odnesel v višave (na sliki), pred tem pa je obiskal domačijo svojega dedka in babice v Loškem Potoku. Pripravili so mu prisrčen sprejem, najbolj pa ga je bih vesela njegova prateta, 80-letna Pavla Bencina. Dr. Sega je obiskal Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (podpredsedniku dr. Robertu Blincu je izročil vesoljski posnetek Slovenije), Inštitut Jo-iefa Štefana ter znane slovenske turistične kraje. Danes bo predaval v Unescovem centru za kemijske študije, obiskal letalski del slovenske vojske. Zaielel nam je veliko uspeha pri graditvi slovenske vojske. • i> Košnjek, slika L. Jeras Ljubitelja cerkvenih nabirkov Radovljica - Radovljiški policisti bodo ovadili 18-letnega M. J. iz Radovljice in mladoletnika iz Lesc, ki naj bi od 14. do 17. oktobra storila kar štiri kazniva dejanja. Fanta naj bi se dvakrat s čolnom odpeljala do Blejskega otoka, tam odprla steklen pokrov škatle, v katero obiskovalci mečejo denar, in iz nje vzela 13.000 tolarjev. Obiskala naj bi tudi cerkev v Zg. Gorjah in vlomila v "puščico". Izkupiček je bil skromen, le 10 tolarjev, saj ie Župnik nabiralnik le malo prej spraznil. Več sreče sta imela V župniŠču na Bledu, kjer sta iz vikarjeve pisarne speljala 500 šilingov. • H. J. ^MERKUR Preurejate, popravljate, dograjujete? Novica kot nalašč za Vas... V Merkurjevih prodajalah TEDEN OKOVJA IN VIJAKOV od 7. do 12. novembra. Za vse jzdelke iz bogate ponudbe 10% POPUST * pohištveno okovje, odmične spone, ročaji, obešalne kljuke,... * stavbno okovje za okna in vrata, kljuke, ključavnice,... * vijaki, žičniki in drugi žični izdelki. Popust velja pri takojšnjem plačilu ali pri nakupu s potrošniškim posojilom! Z Merkurjevo kartico zaupanja - okovje ali vijaki še ceneje! 3 A DIO V PONEDELJEK, 7. 11 OD 16h DO 18h na