p a , res v k rogu sam o na jo ž je d ruž ine . T a k o je p rija te lj Savnik b rez zad n jeg a slovesa, b rez za stopn ikov G e o ­ grafskega d ru š tv a , b rez vencev in g ovo ra , sk ro m n o , k ak o r je živel vse ž iv ljen je , odšel od nas, zapustil pa nam je svo je veliko delo in lep zgled p o š ten e g a , de lovnega , neseb ičnega k u ltu rn ika . F rance P lan ina Umrl je akademik IMilisav V . Lutovac (1901-1988) R ojen 7. m arca 1901 v vasi D apsiču pri današn jem Ivangradu (prej B erane), je po gim naziji v B eranu in študiju geografije na beograjski univerzi (1924-28) v jugo ­ slovanski prestolnici dok torira j (1929) s tezo G ospodarstvo , p rom et in naselja v Ro- žaju in B ihorju. Po profesuri na gimnaziji se je 1931-1932 izpopolnjeval pri tak ra t najbolj slavnih francoskih geografih v Parizu in na Sorbonni drugič doktoriral iz geo­ grafije s tezo M etohija , an tropogeografska študija. Po letu 1937 izredni p rofesor beo­ grajske ekonom ske faku lte te , v letih 1 945^8 spet srednješolski p ro feso r, se je leta 1949 v ključil m ed sodelavce G eografskega inštitu ta Jovan Cvijič SA N U . Bil je od 1958. leta izredni in 1961. redni p rofesor na Filozofski fakulteti, k jer je predaval an- tropogeografijo in ekonom sko geografijo. Srbska akadem ija znanosti in um etnosti ga je izbrala leta 1961 za izrednega in leta 1964 za rednega člana. V letih 1972-78 je bil d irek to r G eografskega inštitu ta Jovan Cvijič in vm es urednik inštitutskega glasila Z born ik radova. U pokojil se je leta 1972. M ed najvidnejšim i pokojnim i jugoslovanskim i geografi ima pokojn i Milisav L u­ tovac prav posebno m esto. M ed njegovim i okoli sto članki in študijam i se jih nekaj res ukvarja s vprašanji vse države (npr. K m etijstvo Jugoslavija - naravne osnove). T oda velika večina jih obravnava posam ezni kraj ali p redel m ed dom ačo Č rno goro in D onavo. Poglejm o si sam o nekaj toponim ov iz naslova njegovih objav: K atunski krš, Ivangradska kotlina, P ešter, Lukavica, S in jajevina, Polim lje, K olašin, P rok le tije , M etoh ija , Šar p lan ina, Užička oblast, Jasenica, R itopek , T im očka K rajina, N egotins- ka K rajina, B or, K učaj, R tan j, porečje M lave. Skoraj vse te študije so nastale s te ­ renskim opazovanjem in geografskim razglabljanjem . Č eprav analitiki Lutovčevega dela delijo ob jave na ekonom sko-geografske, družbenogeografske, na tiste, ki se u k ­ varja jo z geografsko transform acijo , m igracijam i in etničnim i procesi, je vendarle vsem skupna vpetost v geografski okvir obravnavane regije. V osp red je res izstopa agrarna geografija in v ranih delih planinsko pašništvo - s tem i deli si je pokojn ik p ri­ dobil sloves najboljšega jugoslovanskega ekonom skega geografa - to d a n ik jer ni za­ nem arjen regionalno geografski koncept v vsej geografski in kulturni širini, ki si jo je pokojn i akadem ik pridobil v šoli dejanskega in idejnega učitelja Jovana Cvijiča. N je ­ govi m etodi je ostal Lutovac zvest učenec. To pa ne pom eni tudi izbire snovi, saj je postal iz m ladega opisovalca starosvetnih dejavnosti - deset let je bil šef ka ted re za etno log ijo Filozofske faku lte te - v zrelih letih reg istra to r p reobrazbe podeželja v oko­ lici B eograda. R egionalno koncipirane Lutovčeve študije brez računalniške obdelave statistič­ nih podatkov m ed mladim i jugoslovanskim i raziskovalci niso naletele na kaj prida posnem ovalcev. K ljub tem u osta ja nesporno dejstvo , da pom eni L utovčevo delo , p o ­ vezano s srbsko zem ljo , žlahtno tradicijo klasične srbske geografije iz prvih desetletij tega sto le tja , brez katere tudi danes ni geografije. Srbsko geografsko društvo je M. Lutovcu leta 1966 dodelilo najvišje znanstveno- geografsko od likovanje - m edaljo »Jovan Cvijič« in mu leta 1981 posvetilo G lasnik SG D . G eografski inštitu t Jovan Cvjič, ki mu je posvetil največ svojih organizacijskih moči, mu je posvetil 31. letnik Z born ika radova. V obeh zvezkih in v G lasniku SG D 1971 sta tudi pokojn ikova biografija in bibliografija. Ivan G am s