slovensko Ijudst'
ta. verc.dpfti o^ža
Izhaja vsaki četrtek ob S. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaSa <a celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 150. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge dežele izven Avstrije S kron.
Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna" v Oorici, ulica" Vet-turini St. 9.
Naročnino in naznanila sprejema upravnišlvo, Gorica SemeniSka ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po « vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 11 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
XIX. letnik.
V Gorici, 30. marca 1911.
13. številka.
pe culoffe".
Cel svet govori o „jupe culotte".. Iz Pariza se je izdala beseda, da morajo ženske hlače nositi. In svet nima boljše naloge, ko baviti se z neumnostmi potratnih pariških dam. Ženska noče biti več ženska, ampak moški. Izneveriti se hoče večno ženskim idealom, ki so jej določeni po naravi in po božji naredbi. Hlače hoče nositi, v kratkem morda celo sabljo in puško! S ciga-retko v ustih bo hodila po ulicah! To je ženska emancipacija, ki nam jo ponuja propadajoči francoski narod.
Ali res nima dandanes človeški rod boljšega opravila, ko baviti se z ne-čimernostjo ženske? In mi Slovenci, ali res nimamo drugega dela, ko gledati ženske hlače? Ali ni sramotno, ako začnejo Slovenci prvi s takimi neumnostmi in babarijami. „Soča" z dne 23. marca je vabila na dramatični večer goriškeslov. mladine, na katerem je bila glavna točka, ki jo je z debelimi črkami natisnila: »Pridite vsi moški in ženske, gospodje in delavci, dijaki in kandidatinje, gledali boste gčno v „jupe culotte"!" Zraven je bilo čitati še: Model tvrdke
I.	Steiner 1 Tako sc dela za narodne trgovce v Gorici!
To je res žalostno, da se naša »telegenca" daje tako voditi za nos in da nima zmisla za boljše reči, kakor so ženske hlače. Italijani se natn smejejo, ko vidijo, kako potratne so nekatere slovenske dame in gospodične v mestu. Slovenci imamo v mestu in na deželi sto in sto važnih nalog, gospodarskih, socialnih in narodnih, ki čakajo rešitve. Rešitev teh nalog bi bila v brezmejno korist slovenskemu narodu na
Goriškem. Pri vseh teh nalogah bi lahko vsestranski pomagale tudi ženske, ako bi hotele umeti svoj vzvišeni poklic! Razume se pa, da take ženske, ki se zdaj pačijo z neumnostjo ženskih hlač, niso za nobeno delo ne v družini, ne v društvih, ne drugod.
Ako pogledamo v sveto pismo, kjer je govorjenje o ženskem spolu, vidimo, kako visoko in idealno je stališče, kije zavzema v človeški družbi ženska po naravni in božji postavi. Ženska, ki živi in dela, kakor zaukazuje naravna in božja postava, je uzor, za katerimi tekajo vsi moški zavidajoč jo.
Sedaj pa hočejo ženske ta uzor zapustiti, hočejo postati moški. To je narobe svet! Taka ženska je spaka, ki je Bogu neljuba in moškim zopernal
Prav smešno je, kar piše „Soča“ z dne 28. t. m. o izidu omenjenega dramatičnega večera: „Na vsporedu je bila godba, igre, petje ter nastop neke gospodične v j upe culotte, ki je tudi pela primeren k u plet o hlačnem krilu! Goriška slovenska mladina je pokazala dobro voljo pečati se tudi s čim drugim in ne le s plesom. Bilo je dosti smeha. Najbolj radovedno je bilo občinstvo seveda na nastop g. č n e v hlačnem krilu. Korajžno je nastopila, se k r e t a I a t e r p e I a. Žela je obilo pohval e."
Na to rečemo le: Smešno tako občinstvo, ki je radovedno le na ženske hlače!
0 delavskem zavarovanju.
V	naslednjih vrsticah hočemo podati nekaj misli in podatkov iz govora, ki ga je imel dr. F. Tomažič na prvem delavskem tečaju v Ljubljani.
Zakonodaja se je za delavstvo začela brigati šele v XIX. stoletju. Rudarski zakon iz leta 1854 predpisuje ustanavljanje bratovskih skladni c, obrtni red iz 1. 1859 pa ustanavljanje tovarniških bolniških blagajn. Ti zakoniti predpisi se niso povsem izvrševali Leta 1879 je bilo 369 bratovskih skladnic in' 860 obrtnih podpornih blagajn za skupaj 400.000 delavcev. Torej 400.000 delavcev je bilo preskrbljenih za slučaj bolezni, večina delavcev pa je bila brez vsake opore. Sedaj je v Avstriji proti nezgodam zavarovanih nad 2,500.000 delavcev, proti bole/ni pa skoraj ravno toliko. To je pac * precejšnja razlika med številom leta 1879 zavarovanih delavcev in med sedanjim.
Za širše zavarovanje delavcev se je avstrijska država pobrigala šele zadnja desetletja. Najprvo je stopilo v veljavo zavarovanje proti nezgodam, in sicer z zakonom z dne 28. decembra 1SS7, drž. zak. št. 1 iz leta 1888.
Potem je prišlo na vrsto zavarovanje proti bolezni z zakonom z dne 30. marca 1888, drž. zak. št. 33.
Leta 1909 je vlada predložila državnemu zboru zakonski načrt o zavarovanju delavcev za starost in onemoglost. Ta zakonski načrt počiva sedaj v zavarovalnem odseku poslanske zbornice.
Pastirček Pepce.
Črtica - 1910. 14. IV.
Spisal: S m u d i n s k y.
(Dalje.]
Zamišljeno je gledal Pepce tja doli po dolini, tako da ni slišal očeta, ki je vstal in prišel s skednja.
— Hej, Pepce kaj boš posedal tod okoli, vzemi vrv in pojdi tja za Brezen in naloži si vejevja, saj vidiš, da ni kaj det na ogenj.
— Saj grem, oče.
In vzel je Pepče vrv in odšel tje gori v klanec.
Strm je bil ta klanec in grd, zbadalo je Pepčka, ker je bil bos in ker je bilo kamenje ostro. Ob klancu so rastle temne stoletne bukve; njih veje so se majale v lahkem jutranjem vetriču. Pepče je bil žalosten.
Videl je pisana polja naokoli, na katerih se je majalo zlato žito; videl je med njivami rdeči mak, ki je kimal nagajivo in kljuboval vetriču, a on se ni razveselil, zajokal je, ker ga je pač vse to tako živo spominjalo na umrlo mamico. Videl jo je sredi polja, videl jo je tam v bregu z grab-
ljami, ko je sušila in grabila seno; povsod jo je videl veselo in pridno — a pri tem se je spomnil na mrtvaški oder in na njen bledi in opadli obraz. In zajokal je Pepče na glas, tako da so se vstrašile pisane cvetke, da so se vstrašile drobne ptičke in prenehale se svojim petjem.
V	gozd je prišel, v oni gozd, ki ga je sicer tako veselil. Vsakikrat, ko je prišel v njegovo sredino, se mu je razširilo otroško srce in prsa. Vesel je bi! zelenega gozda. A danes ? Kako bi se vendar veselil, ko je preplavila njegovo srce žalost kot morje globoka. Kako bi se vendar veselil, ko je gledala iz vsakega grma v či no oblečena njegova mamica? Tja je šel na ravnico za brezen in začel nabirati vejevje; oče mu je tako ukazal in muditi se ne sme. Njegovo voljo mora spolnjevati, sicer bo jezen nanj in ga bo tepel. Nabral in nalomil je že dovolj in povezal butaro. Že se je odpravljal domov, ko se je spomnil, da sta sedela lani poleti z mamico prav tam na oni zeleni trati nad breznom. To je bilo krog svetega Ivana, ko je prišla v gozd po listje in mu prinesla kos sladke pogače.
In napravil se je Pepče še enkrat na oni prostorček, da ga pogleda še enkrat. Z
upognjeno glavo je šel in z žalostjo v srcu; prav ob robu biezna je šel, žalosten tako, da ni pazil nanj A bilo je prvo jutro, solnce še ni posijalo sem in tla so bila še mokra. In tedaj se je zgodilo, da se je Pepčku zdrsnilo; zamajalo se je njegovo drobno telesce in zginilo v prepadu. Še par pretrganih besed je odmevalo tja po gozdu in nastala je smrtna tišina.
Dolgo je čakal doma Pepčka oče, a Pepčka ni bilo. In tedaj se je prestrašil še Boštjan, ki sicer ni bil vajen strahu. In brž popoldan je šel s sosedom iskat Pepča. Srce mu je trepalo, skoraj da niso odmevali njega udarci tja po gozdu.
—	Da, za brezen sem ga poslal, davi ob šesti in še sedaj ga ni, kaj se je moglo vendar zgoditi ? !
Prišla sta na mesto. Zlato solnce je obsevalo sive stoletne pečine. Zatrepetalo je Boštijanu srce ob tem pogledu. Zagledal je te pečine in zazdelo se mu je, da je ravno ta prepad, ki mu bo prinesel nesrečo. Iskala sta Pepčka z Jakobom kroginkrog, a ga nista našla. L.e butaro sta dobila nabrano in povezano. In zašepetalo mu je srce nekaj groznega, nekaj strašnega. In povedal je tudi Jakobu to temno slutnjo. (Konec prih.)
lidino za rudarje imamo v Avstriji širše zavarovanje, namreč proti nezgodam in boleznim ter za onemoglost; za te veljajo zakoni z dne 28. julija 1889, drž. zak. šl. 127, z dne 17. januarja IS90, drž. zak. št. 14, z dne 30. decembra 1891, drž. zak. št. 3 iz leta 1892, in 17. septembra 1892, drž. zak. št. 17S.
Načelo vseh vrst delavskega zavarovanja v Avstriji je predvsem:
1. Zavarovalna dolžnost in
2. Zavarovalnino prispevajo delodajalci in delojemalci.
Brez zavarovalne dolžnosti se ne da uspešno izpeljati delavskega zavarovanja. Mnogi ali — lahko trdimo — večina delodajalcev in tudi delojemalcev bi se branili plačevati zavarovalne prispevke. Pri današnji svobodni konkurenci bi bilo to tudi umevno.
I.	Zavarovanje proti nezgodam.
Pred m e t tega zavarovanja je nezgoda, ai se je hipoma pripetila v obratu v zvezi z obratom.
Proti posledicam nezgod se morajo zavarovati: Vsi delavci in uradniki, dalje tudi učenci, volonterji (prostovoljci) in praktikantje: 1. v tvor-meah, 2. v plavilnicah. 3. v rudnikih za nepridržane rudnine, 4. v ladjarnicah, 5. na ladjarnlčnih odrih in 6. v kante-nolomih, kakor tudi v napravah, spadajočih k naštetim obratom, dalje 7. v stavbnih obrti h, S. v obratih, kjer se izdelujejo ali uporabljajo raznesilne (eksplozivne) tvarine, 9. v drugih obrtih ali poljedelskih in gozdarskih podjetjih, pri katerih se stalno uporabljajo stroji, 10. pri železnicah, II. v obratih vseh drugih podjetij, ki se obrtoma pečajo s prevažanjem oseb in stvari po suhem in po morju, 12. v grabačijah (bage-rijali), 13. v podjetjih, ki se obrtoma pečajo s snaženjem cest in poslopij (oken, streh itd.), 14. v obrtoma obra-tovanih skladiščih. 15. v stalnih gledališčih (tudi igralci). Nadalje so podvrženi zavarovalni dolžnosti 16. gasilci po poklicu, 17. čistilci kanalov, 18. dimnikarji, 19. kamnoseki, vodnjakarji (studenčarji) in konstrukterji z železom in slednjič 20. avtomobilski šoferji.
Prostovoljno se lahko zavarujejo pri delavskih zavarovalnicah nezgodam L podjetnik zavarovalni dolžnosti podvrženega obrata, njegov zastopnik in tudi d ru ge osebe v obratu, ki niso zavarovanja zavezani;
2.	podjetnik obrata, ki n i podvržen zavarovalni dolžnosti, vsi njegovi delavci in obratni uradniki; 3. aktivni člani prostovoljnih gasilnih društev in njih zvez. —
Ministerstvo za notranje zadeve pa lahko oprosti posamna podjetja zavarovalne dolžnosti, druga pa lahko tudi pritegne.
Za obratno nezgodo se smatra po zakonu le ona nezgoda, ki
povzroči d el o n c z m o ž no s t za več nego 4 ledne ali pa sni rl.
Vsled obratne nezgode ima ponesrečenec oziroma njegova rodbina pravico do rente. Renta se prične izplačevati šele začetkom petega tedna po nezgodi (štiritedenska karenčna doba).
Da se izračuni renta, poizve se naprej, koliko zaslužka je poškodovanec prejemal v teku [zadnjega leta. Tristokrat toliho, kolikor služi kdo povprek na dan, velja za letni zaslužek. Ako letni zaslužek presega 2400 K, se presežek ne računi več. Letni zaslužek učencev, volonterjev in praktikantov, ki ne prejemajo nič ali prejemajo manj zaslužka, izmeriti je v isti visokosti, kakor najnižji zaslužek polno plačanih delavcev za ono dobo, za katero se uče toda vsota ne sme iznašati nad 600 K.
Renta iznaša:
a) v slučaju popolne nesposobnosti, prislužili so 60 odstot. letnega zaslužka;
b) v slučaju delne nesposobnosti le en del pod a) omenjene rente, a ne več kot 50 odstot. letnega zaslužka.
Poškodovancu ne pristoji pravica do odškodovanja, ako je nalašč po-v/.ročil obratno nezgodo.
V	slučaju smrti vsled obrtne nezgode obsega odškodovanje:
1. pogrebne stroške, katere je odmeriti po navadi v tistem kraju, toda največ 50 K;
2. rentno, katera naj se daje zapuščenim ponesrečenca počenši od smrtnega dne.
(Konec še objavimo.)
Občni zbor Slovenskega sirotišča".
V četrtek, dne 23. t. m., se je vršil občni zbor „Slov. sirotišča". Udeležili so se ga mej drugimi p. n. vl&dni svetnik Leban, ravnatelj Pirjevec, šolski nadzornik Finšger, župnik Grča itd. Podpredsednik in blagajnik dr. Pavlica je zastopal zadržanega predsednika mon-signorja Pavletiča. Poslanec dr. Franko je poslal pismo, v katerem piavi, da mu je žal, da se ne more osebno udeležiti radi poslov izven Gorice.
Podpredsednik pozdravi navzoče, ustanovi sklepčnost občnega zbora in poroča o premoženjskem stanju »Slovenskega sirotišča". Pravi, da se počasi približujemo cilju. Hoteli smo že lani zavod otvorili, a se žal ni posrečilo. Vseli dohodkov v 1. 1910 je bilo K 16.57745 in čisto imetje je znašalo koncem leta, kakur kaže letna bi lanca, K 60.177*27.
V resnici znaša čisto društveno premoženje danes že sto tisoč kron. Govornik piedlaga, naj se izreče posebna zahvala slovenskim deželnim poslancem za izdatno podporo iz deželnega zaloga v znesku 5000 K, dalje zahvala p. n. odboru »Centralne posojilnice", preč. varstvu »Hranilnice". čislanemu društvu »Zvezda" v Sovodnjah, Marijini družbi v Mirnu, g. ravnatelju Pirjevcu, in vsem slavnim županstvom in društvom, katerim ni bila izrečena že na lanskem občnem zboru zahvala. Predlog se sprejme in račun se potrdi.
Občni zbor je dalje odobril sklep odbora z dne 25. jan. 1911 glede prodaje enega dela društvenega zemljišča.
K besedi se oglasi preč. g. župnik Grča, ki zastopa tudi slavni županstvi v Šempasu in Oseku in predlaga, naj odbor poskrbi, da se čimpreje otvori prepotrebni zavod. V ta namen naj se po časopisih in potom okrožnic opozori javnost in zlasti čislana županstva, da bo »Sirotišče" začelo s I. okt. t. I. sprejemati otroke v zavod po 20 K na mesec. Občine naj urede oskrbovanje sirot tako, da jih bodo mogle oddati na jesen v zavod. To bi bilo v dobro ne
le sirotam, ampak tudi občinam samim. Dr. Andr. Pavlica se pridruži predlogu g. župnika Grča, pojasni veliki pomen »Slovenskega sirotišča", po katerem si lahko rešimo cel rod, ki bi bil drugače za narod popolnoma izgubljen. »Slovensko sirotišče" je zlasti za goriške Slovence velike važnosti. Na stotine slov. otrok se potika po mestu brez vzgoje in od časa do časa slišimo o prestopkih, s katerimi ima sodnija opraviti.
Občni zbor sprejme predlog župnika Grča in izrazi soglasno željo, naj bi se zavod, ako le mogoče, otvoril že prihodnjo jesen.
Ko je predsednik zaključil zborovanje, nabrala se je med navzočimi še lepa svota za zavod. Bog poplačaj vsem in blagoslovi naše delovanje, da bi mogli kmalu priti do zaželenjega cilja!
Politični pregled.
Konec poslanske zbornloe.
Na podlagi cesarskega odloka je bil državni zbor v pondeljek odgodjen. Vladni korespondenčni birfl opravičuje ta odlok tako-le:
»Ta odredba je postala potrebna, ker je del opozicijskih strank sklenil ovirati pravočasno rešitev proračunskega provizorija, da bi na vsak način pritisnili večino in vlado v ex-lex stanje. Ker ni vsled tega računati na plodno delovanje parlamenta, a se je bilo od druge strani bati, da bi se s poskusi, zlomiti upor, utegnilo izzvati le poostre-nje nasprotstev, zato bi nadaljevanje razprav ne imelo nikakega namena."
Odgoditvi pa bode sledil gotovo v najkrajšem času tudi razpust poslanske zbornice. Kdaj se bodo vršile nove volitve, še ni znano.
Prišlo je do tega, ker se je slovanska opozicija naveličala hlapčevati Slovanom sovražni vladi in Nemcem. Slovanska opozicija je morala vendar enkrat dokazati, da se v Avstriji'•ne sme več vladati brez Slovanov in proti Slovanom, da se Slovanom ne smejo več nalagati le dolžnosti, marveč, da se jim morajo dati tudi jednake pravice, kakor jih imajo Nemci, ki tvorijo manjšino avstrijskega prebivalstva. Dokazala je, pravimo, da mora biti enkrat konec dosedanjemu krivičnemu vladnemu sistemu in da morajo uživati v Avstriji vsi državljani enake dolžnosti in enake pravice.
* *
*
V	torek je bil ministerski svet. Bavil se je s političnim položajem. Kakor poročajo listi, se je ministerski svet načelno izrekel za razpust poslanske zbornice. Istega popoludne je baron Bie-nertli poročal cesarju o sklepih mini-sterskega sveta. Govori se pa, da se krona še ni odločila za razpust. Proti razpustu poslanske zbornice so razne parlamentarne stranke, kakor nemški kršč. socialci, nemški nacionalci, nemški liberalci in tudi Poljaki. Poljaki so se baje obrnili na načelnika generalnega štaba barona Hiitzendorfa, naj bi ta posredoval pri cesarju ter mu odsvetoval razpust posl. zbornice.
Češki list »Češke Slovo" piše, da je izvedel iz najzaneslivejšega vira, da je bil v soboto poklican k cesarju proti volji barona Bienertha, bivši finančni minister Bilinski. Bilinski je baje cesarju odsvetoval razpust posl. zbornice, vsled česar je cesar baje preklical tozadevno pooblastilo dano Bienerthu že v petek.
Sploh prinašajo listi najrazličnejše vesti in kombinacije v zadevi razpusta in nerazpusta poslanske zbornice. Do sobote bode javnost skoro gotovo v tem pogledu na čistem.
Dr. Korošec o odgodenju
O položaju je izjavil poslanec dr. Korošec : „Ker se je zamudilo ustvariti po iz-
piemembi poslovnika večjo delovno večino, se je usoda prve ljudske zbornice že zdavnaj odločila. Zdaj je postala kriza akutna. Po moji sodbi se bo zbornica kmalu razpustila. Poslanci »Slovenskega kluba" soglasno sodijo, da bi tudi kaka druga vlada ne mogla ozdraviti zbornice. Prepozno je. Nemogoče je, da napravi sedanja zbornica finančno reformo, brambeno reformo, upravno reformo, agrarno reformo, socialno zavarovanje ali narodno spravo. V velikem boju idej, ki jih je zanesla v široke sloje splošna in enaka voiivna pravica, je postala večina poslancev že negotova. Gotovost v zbornici ustvari referendum, nove volitve. Sploh bi se moralo premišljati, če bi ne kazalo uvesti štiriletne zbornične dobe, kei zdaj v časih splošne volivne pravice zelo hitro živimo."
Kdaj se bodo vršile nove volitve ?
Tudi o tem, kdaj se bodo vršile nove volitve v slučaju, da se poslanska zbornica razpusti, vladajo najrazličnejša mnenja. Nekateri menijo, da se bodo vršile nove volitve že v drugi polovici mesca junija, drugi pa trdijo, da se bodo iste vršile šele koncem julija, tretji pa pravijo, da je ministerski predsednik Bienerth povprašal vse deželne politične šefe, ki naj se v tem pogledu izrečejo. Torej sama ugibanja.
»Slovenski klub" Izda proklamaoljo na slovensko ljudstvo.
»Slovenski klub" je sklenil izdati na slovensko ljudstvo proklamacijo.
Nemiri v Albaniji.
Dne 24. t. m. so napadli Albanci turško trdnjavico pri Rapčiju ter se je polastili. V bitki sta bila ubita dva turška vojaka, dva sta bila ranjena, štirje ujeti in 20 se jih je udalo. Albanci so nato napadli še drugo trdnjavico, a so bili odbiti.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko sirotišče":
P. n. gg. dr. Josip Ujčič, prof. bogoslovja, podarja 5 K za »Sirotišče" in 5 K za »Alojzijevišče", da se s tem oprosti odgovorom na čestitke o priliki svojega imendana; Uršič Ivan, ldersko 1 K, g. Ana Toroš, Gorica 2 K, za prodano knjižico, Socijalno vprašanje" 1 K, Anton Rebula, Velikidol 1 K, Ivan Gorjup, pek v Gorici 45 v. N. N. za 297 poštnih znamk 3 K 36 v, g. Irma Fon, soproga državnega poslanca, mesto vstopnine k božični veselici 2 K, v nabiralniku: v gostilni g. Jožefe Fon pri solkanski mitnici 3 K 60 v, Marija Kos, Bača št. 1 50 v, vladni svetnik Franc Leban 10 K, ravnatelj Ivan Pirjevec 10 K, šolski nadzornik Franc Finžger 20 K, župnik Blaž Grča 10 K, Marija Urbančič, učiteljica v Podgori pri Gorici dar p. n. učiteljstva 82 K. visokorodna gospa Matilda pl. Bockslaff v Gorici 10 K, deželni poslanec in odbornik Ivan Berbuč 100 K, Tomaž Rutar, kurat v p., 5 K.
Bog plačaj stoterol Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1.1
Za »AI oj z|i j e v išč e":
N. N. 20 kron.
Domače in razne vesti.
Javno češčenje Presv. R. T. bo
prihodnji petek, 31. t. m. v Ročinju, dne
3.	aprila na Ponikvah, dne 6. aprila pa v Ajdovščini.
Imendan sv. Očeta. — V sredo, 22. t. m. je sprejel sv. Oče diploinatiški zbor, ki mu je čestital k njegovemu godu. Nagovoril gaje kot doyen v imenu vseh belgijski poslanik. Po avdijenci so se podali diplomati k državnemu tajniku Merv del Val.
Dunajski naslovni škof dr. Mar-schall je v četrtek zjutraj umrl.
Dr. Mocchla, stolni kanonik in kancler v Trstu, odpovedal se je svoji službi kot kancler.
KuratorlJ slov. zasebne gimnazije
je imel v nedeljo dne 26. t. m. sejo. Bavil se je z vprašanjem, kaj je storiti, da se odpravi takozvani numerus clausus na slov. paralelki tukajšnje c. kr. državne gimnazije. Razpravljalo se je tudi o realni gimnaziji po »tipu A".
Neznaneo na Dunaju je daroval hrvaški istrski šolski družbi sv. Cirila in Metoda 10.000 K. „Piccolo"se nad tem seveda zelo jezi.
Prebivalstvo Avstrije. — Po površnem vspehu ljudskega štetja znaša navzoče prebivalstvo v kraljestvih in deželah, zastopanih v državnem zboru 28,567.898, to je, 2,417.100 ali 9'2 odst. več nego leta 1900. Prebivalstvo je torej za 0 2 odst. počasneje naraščalo, nego v desetletju 1890—1900. — V zadnjem desetletju je naraslo prebivalstvo v Trstu za 28'5 odst., v Istri za 16 9 odst., na Goriškem za 12 4 odst., Koroškem za 7-5 odst., Štajerskem za 6'5 odst., Kranjskem 3 3 odst., Tirolskem za 11 odst. in Solnograškem za 11'5 odst.
Po tovarniških cenah se bode prodajalo radi preselitve trgovine v ulici Giosuč Carducci štev. 2 (Gosposka ulica) vsakovrstna kuhinjska posoda, hišna oprava, razna orodja in kovanja za vsako obrt in tudi dobro ohranjene rabljene štalaže, tehtnice in polno drugih za gospodarstvo potrebnih reči. Samo mala časa pod tovarniškimi cenami.
Listnica uredništva. — Raznim gospodom dopisnikom: Prihodnjič.
Listnica uprave : G. Fr. Močnik, žagar in posestnik, Cerkno: Naročnino prejeli! Plačano do konec I. 1911 ! Hvala lepa!
Mestne novice.
Odbor „Slov. katol. delavskega
društva" bo imel v nedeljo dne 2, aprila ob 11. uri v društvenih prostorih sejo.
Koliko Je Slovenoev v Gorici še
vedno ne vemo. Goriški magistrat trdovratno molči in noče povedati, koliko je Slovencev, Lahov in Nemcev. Zakaj to? Ven z naštetim številom prebivalstva po narodnosti! Imamo pravico to zahtevati. In sicer resnično število prebivalstva po narodnosti naj pride na svetlo! Po Gorici se širi govorica, da se Lahi bojijo povedati, koliko je Slovencev v Gorici, ker bi bilo goriške Lahe potem strah. Govorica se širi tudi, da so našteli magistratovci v Gorici nad 12.000 Slovencev. Teh 12.000 Slovencev pa imajo tudi nekaj pravic! Ali bodemo vedno brezpravni. Ven s številom Slovencev v Gorici in po številu prebivalcev posameznih narodnosti naj se potem vlada!
Barbarski čin gorlškega magistrata ob zadnjem ljudskem štetju. — Družin i Ž. v Gorici se je ob zadnjem ljudskem štetju zapisala mej Slovence. Magistrat je to takoj naznanil direkciji električne železnice, kjer je bii v službi kot kovač sin omenjenega Ž. Direktor električne železnice je na to odslovil mladeniča z besedami: »Naj ti dajo Slovenci službo I" Naj omenimo, da je ta sin vzdrževal celo družino, ker je oče že leto dni bolan.
Tako delajo Italijani! In takemu ma gistratu je c. kr. vlada poverila ljudsko štetje'
Goriška mestna uprava kupila »Velodrom1'. Minoli četrtek je goriška mestna uprava na javni dražbi kupila »Velodrom". Kaj da namerava ž njim početi, ni znano. Mari ga je kupila iz strahu, da ne bi prišel v roke kakega privatnika, ki bi dopuščal, da bi se na njem še nadalje vršile tudi slovenske prireditve?!
Novi brigadir v Gorici. Za novega brigadirja 56. pehotne brigade v Gorici je imenovan načelnik generalnega štaba lil. vojnega zbora polkovnik Scotti. Dosedanji brigadir je dobil iz zdravstvenih ozirov daljši dopust.
Izpred sodišča. Tukajšnje okrožno kot kazensko sodišče je obsodilo Frančiška Gomišček iz Solkana, ker je popeljal iu prodal več vreč moke v paro-mlinu v Ajdovščini, mesto, da bi jih bil speljal k tvrdki Sicherle v Gorici, na šest mesecev strogega zapora.
Zaradi kride je bil obsojen na 14 dni zapora trgovec v Gorici Eugelbert Skušek, doma iz Postojne.
Zlat prstan se je našel v soboto, praznik D. M. v trgovini Teod. Hribar v Gorici. Kdor ga je zgubil, naj se oglasi istotam.
Podružnica avstrijskega mornariškega društva se je ustanovila v pond. v Gorici. Ustanovno zborovanje tega pa-trijotičnega društva se je vršilo v zbo-rovalni dvorani trgovske in obrtne zbornice.
Iz goriške okolice.
g Smrtna kosa. V nedeljo je umrla v Pevmi pri Soškem mostu gospa Katarina Fogar, rojena Cotič, soproga znanega mesarja in veleposestnika, g. Alojzija Fogar. Pogreb je bil v torek ob J. urah popoludne. N. p. v m. 1
g Dorube-g. Mnogo se sedaj pri jias govori o volitvi župana, ki bo baje v doglednem času. Čujejo se razni glasovi. Eni so za to, drugi za ono osebo. Pravijo, da je preveč županskih kandidatov. Ne vemo, če bodo vsi župani. Sicer pa smo gotovi, da se pokažemo pri volitvi župana možje, ki vemo, kako mora biti v občini.
g Iz Sovodenj. — Minuli teden smo imeli čast videti v svoji sredi našega državnega poslanca Fona in pa ministerskega uradnika, nadzornika državnih pletarskih šol F u n k e j a. Namen tega obiska je bil ta, da se nameravana zatvoritev naše pletarske šole prepreči, kajti, kakor je bilo posneti iz razgovora imenovanih gospodov, je bila vlada baje uže določila, da se pletarski tečaj v Sovodnjah zatvori. Kaj je nagnilo vlado k temu koraku, ne vemo. To pa vemo, da obstojajo baje še sedaj neka nespo^azumlje-nja med našim županstvom in pletarsko šolo ■v zadevi nakupa nekih bek. Gre se za par sto kron, radi katerih pa bi se ne smelo več tirati do skrajnosti. Saj vemo vsi, kako rada pograbi vlada vsako nesporazumljenje med njo in raznimi korporacijami in prvi njen korak v takih slučajih je : Odtegnitev podpore, zatvoritev tega in onega zavoda, šole, tečaja itd. — Tako se je baje hotelo storiti tudi v našem slučaju.
Drugi vzrok, radi katerega je vlada nameravala državno pletarsko šolo zapreti, je v nemali meri tudi ta, da se ne vidi v občini vspeha šole. Tako se nam je zatr-drio. Če odgovarja to resnici, ne bomo preiskovali. Pribiti pa moramo, da se malo, jako malo skrbi za rejo bek na tako imenovanem „Produ“. Ljudje sečejo beke kakor pride. To gotovo ne pospešuje rašče lepih bek. Treba bi bilo strokovnega pouka v tej zadevi, da bi ljudstvo znalo ravnati z bekami. In pa stariši naj pošiljajo otroke redno v šolo.
Le posredovanju našega državnega poslanca g. Fona se imamo zahvaliti, da ostane šola še nadalje v Sovodnjah. Naš državni poslanec je posredoval pri minister-sktm predsedniku Bienerthu in v drugih visi >kih uradih, da je visoko gospodo gori na Dunaju odvrnil od nameravane zatvoritve Pietarske šole, ki mora pokazati v bodoče vspeh, ako se hoče obdržati.
g Ronski krčmarji z Britofa se irašno repenčijo, ker je dobilo tamo-nje »Gospodarsko društvo" dovoljenje za javno gostilno. V včerajšnji »Soči"
so se razkoračili in hoteli so preklinjati naše poslance, ker so baje pripomogli, da se je gostilna otvorila, a namesto tega jih blagoslavljajo. Kdor ne veruje, naj čita „Sočo". Slika naše državne poslance kot mogočnjake. ki zmagajo vse državne paragrafe in celo ministerstvo. Torej vsaj enkrat je „Soča" priznala, da sta naša državna poslanca dr. Gregorčič in Pon nekaj vredna! Seda. bodo najbrže tudi liberalci imeli rešpekt pred njima! Hvala za priznanje, „Soča“
g Iz Mirna. Naše somišljenike iz mesta iu okolice opozarjamo na zanimivo pasionsko predstavo, katero uprizori „Katol. delavsko društvo" drugo nedeljo, dne 9. aprila. Igra je vrlo zanimiva, ker predstavlja trpljenje in smrt našega Odrešenika.
Igro je nemški spisal dr. J. Ber-berich slovenski prevel naš domači g. kaplan preč. g J. Drašček, ki je tudi režiser igre. Igra obsega devet dejanj s petjem in živimi slikami in sicer: I. Uhod v Jeruzalem in poslovitev. II. Umivanje nog in zadnja večerja. III. Veliki zbor sklene Jezusa umoriti in pridobi Juda za izdajo. IV. Jezus na vrtu Gecemani. V. Jezus pred visokim zborom. VI. Peter zataji Jezusa, Jezus pred Pilatom. VII. Judov obup, Jezusa peljejo v smrt. VIII. Jezus umrje na križu. IX. Jezus toži na grobu nad nehvaležnostjo ljudstva.
Ker bo ta predstava nova za naše odre, pričakuje se mnogobrojne udeležbe.
Odbor.
g Brestje. — Cenjeni »Primorski List" Ker imaš dopise — kakor vidimo — s celega dela slovenske dežele, zakaj ne bi dobil enkrat tudi iz naše briške vasice mali dopis, oziroma malo pritožbo s prošnjo vred, v kateri povemo vsem čitateljem »Primor-skega Lista", da tudi pri nas bi se moralo kaj narediti, da bi ne imeli potem več prilike za upravičene pritožbe. — Vedno či-tamo iz tega ali onega kraja o potrebi zgradbe novih cest, le o naši cesti, za katero so se uže pred leti napravili potrebni načrti, ni ne duha ne sluha. V mislih imam namreč cesto z Brestja do Kojskega, ki je tako potrebna, kakor ona z Dobrovega do Vipolž in dalje. 400 kron se je izplačalo za napravo načrta, a nič ni še. Ko bi dotične osebe, ki dajejo dovoljenje za zgradbo novih cest, in pa tiste oblasti, ki dajajo za to potrebni denar, vsaj enkrat prišle k nam in poskušale hoditi in živino poganjati po naši cesti, bi gotovo rekli: Ja, ta cesta je potrebna I — Tako pa moramo čakati in čakati. Bog ve, kdaj bo kaj! Kdor le more, se izogne naše ceste ! Mi kmetovalci se prav bojimo voziti z živaljo po ti cesti. Trpimo, da smo usmiljenja vredni. Zato prosimo dotične gospode, ki imajo te reči v rokah, da bi ne bil naš glas glas upijočega v puščavi, katerega nihče ne sliši. Ceste smo potrebni kakor vsakdanjega kruha.
g Iz Vipolž. Naša občina dobi v kratkem dve stotniji vojakov, ki se nastanijo v gradu. Nekaj vojakov je uže prišlo pred osmimi dnevi, ki pripravljajo vse potrebno v stanovanju. Vojaki pridejo baje dne 8. aprila in sicer iz Ljubljane od domobranskega polka št. 27. Častniki bodo nastanjeni v raznih sobah po občini. Bolnišnica bo pod gradom. Tukajšnji krčmarji in trgovci se ih vesele, ne pa tako kmetje. Imenovani dan pridejo baje vojaki tudi v druge občine v Brdih. Upamo, da bodemo z vojaštvom v miru živeli in da ne bo povoda za pritožbe od nobene strani, zlasti še, ker bodo vojaki naši slovenski fantje.
Iz kanalskega okraja.
ki Kanal. — Minolo nedeljo se je vršil pri nas shod sadjerejcev, katerega se je udeležilo precejšnje število interesentov. Predavala sta nam o sadje-reji g. dež. posl. Zega in g. Ernest vlavžar. Prisotni so pazljivo sledili
izvajanjem omenjenih gospodov. Govorilo se je o vplivu nove železnice na razvoj kmetijstva in sadjerejstva. Posebno glede sadjereje se je poudarilo, da se mora ta povzigniti; kajti vsi pogoji so dani. da bi bil pričakovati tudi vspeh. Zemlja in podnebje sta kakor vstvarjena za sadjarejo, ki bi se morala urediti in zboljšati. Oba govornika sta priporočala malo sadnih vrst, a izbranih. To sadje naj bi se potem razpošiljalo na razne sadne trge in sicer po cenah, katere se plačuje za sadje južne Tirolske in drugih sadnorodnih krajev. Sadjarsko in vinarsko društvo pa bi imelo nalogo poizvedeti in zagotoviti zanesljive odjemalce.
G. Klavžar je svetoval udeležnikom shoda, naj se zopet poprimejo trtoreje, ki je v zadnjih letih nazadovala, da, skoro poizgubila se. Omenil je dobre lege za vinograde, ki bi z na podlagi ameriških trt napravljenimi novimi nasadi lahko pripomogle do pridelovanja veliko več vina, kot nekdaj.
G. posl. Zega je priporočal, naj bi se kmetovalci ravnali po prejetih podukih in naj bi se takoj ukrenilo česar treba, da se izvedejo resolucije sprejete na sadni razstavi pri Sv. Luciji v jeseni I. 1908. S tem je bilo sklenjeno zborovanje.
kl Anhovo. — Na praznik M. 0. je imel v našem K. S. I. D. predavanje č. g. kaplan Vodopivec iz Kanala. Govoril je o »kmečkem vprašanju". Po-jašnjeval je, kako trpi kmetijstvo zaradi izseljevanja delavskih moči z dežele v mesto in v inozemstvo. Omenil je davke, ki tarejo kmeta, ter navedel kako bi moralo biti, če bi šlo po pravici. G. predavatelj je vzbudil pri poslušalcih občo pozornost in zanimanje.
Zato se čuti odbor K. S. I. D. dolžnim izreči č. g. predavatelju na tem mestu v imenu društva in ostalih poslušalcev svojo najiskrenejšo zahvalo, še posebej pa v očigled dejstvu, da ga slabo vreme in dolga pot nista zadržala, da bi se za nas tako požrtvoval. Prosimo, da bode še naklonjen, nas s tako lepim predavanjem počastiti.
Iz tolminskega okraja.
t Dolenja Trebuša. — Dne 25.
marca, na praznik M. O. smo imeli pri nas izpostavljeno v javno češčenje Najsvetejše skozi 6 ur. Bil je zares lep dan. Vzlic slabemu vremenu je bilo vedn o polna cerkev častilcev. Ljudstvo je pristopalo v velikem številu k sv. obhajilu. Po končani slavnosti se je splošno govorilo: Lepo je bilo! Ta in oni je še pristavil: Star sem že, ali kaj takega nisem še doživel.
V	kratkem pričakujemo novi stranski oltar M. B., ki ga izdeluje A. Bitežnik, klesar in kipar v Gorici.
t 0 železnici po idrijski dolini se
nič več ne sliši; najprej da bo po Idrijci speljana in up bo šel za njo po vodi.
(Čemu biti taki črnigledi. Železnice se pač ne grade tako naglo, kakor kaki kolovozi. Za nje je treba voznih priprav, za katere se potrebuje mnogo časa.
0 p. u r.)
t Nova cesta. Govori se, da se bode začela cesta z Dolenje v Gorenjo Trebušo zatrdno graditi že s prihodnjim letom. Bog daj, da bi se ta dolgoletna želja Trebušanom enkrat tudi izpolnila. ''Ja Goriškem ni tako zapuščenega kraja kakor Gor. Trebuša, kamor moreš pri-lezti le po kozji cesti.
t Velika žaloigra se je doigrala dne 25. marca v Gor. Trebuši ki je končala s tragično' smrtjo — umorom 251etnega mladeniča Matevža Vončina. Glavno ulogo pri tej krvavi igri sta imela zopet alkohol in ples, prijatelja mladine. Kdaj bo vendar svet prišel do
spoznanja, da »alkohol umori jih več,
—	kakor kuga, glad in meč".
t Popravek. V zadnji štev. .Prim. Lista" se je vrinila pomota, ko ste med domačimi vestmi oznanili češčenje dne 25. t. m v Gor. Trebuši, namesto v Dol. Trebuši.
t Čiglnj. Potrtega in prežalostnega srca naznanjamo danes »Prim. Listu" bridko sporočilo, da je umrl Janez Velikonja (Mešelin). Česar smo se ves čas njegove hude bolezni bali, zgodilo se je to v Gorici pri usmiljenih bratih 24. t. m. Previdnosti božji se je dopadlo ga poklicati že v 45. letu starosti v boljši svet, kjer je konec vsemu boju, kjer kraljuje večni mir. Pokojnik se je bil pri kopanju zemlje hudo poškodoval, nakar so ga odpeljali v bolnišnico. Bil je blagega in usmiljenega značaja. Pomagal je vsakemu rad, ako je ie mogel. Bil je dolgoletni starešina in enkrat podžupan naše vasi. Bil je zvest pristaš S. L. S.; zapušča 5 mladoletnih otrok. Prepeljali je bil na domače pokopališče. Pogreb je bil velikansk iu so se ga udeležili starešini z gospodom županom na čelu ter ogromno število ljudstva. Dasi si nas telesno zapustil, tvoja dela bivajo med nami. Počivaj v miru!
Iz kobariškega okraja.
kbd Od nekod. — V nekaterih vaseh je navada, da mora vsak fant, ko se poroči, marsikaj plačati ostalim fantom. Posebno pa se to zahteva, ako gre fant v drugo vas po nevesto. Ako ne plača, mu delajo sitnosti in ga skušajo sramotiti. Tem bodi povedano, da je po §§ 98., 99., 100. kaz. zak. strogo prepovedano od koga kaj zahtevati. Ako bi kdo kaj zahteval, naj se ga takoj naznani oblasti, da ga kaznuje. To smo zato povedali, da se ne bo kdo pustil oskubiti. Tudi to je grda navada, da se ponoči kriči. Kdor ga ima pod kapo, naj gre mirno spat, da ne bo motil drugih v sladkem spanju!
kbd Izpod Erna. — Pred nekaj leti so naši liberalci naročili dva »Primorca" z namenom, da bi potem list širili. Toda s tem so se le osmešili; kajti ljudje so se jim v pest smejali ter rekli, da ne bo nikdo tako lažnjivega lista naročil nego oni, ki mu manjka soli v glavi. V par letih je pisal »Primorec" take oslarije izpod Krna, da so sami liberalci rekli, da je to preneumno. Na notico v »Primorcu" št. ll.t. 1, da bi moral biti v vsaki hiši ta list, so pa liberalci zmajali z glavo ter si bili v svesti, da ta list ne bo učakal pri nas večjega števila naročnikov. Kurji pot jih obdaja, ko vidijo, kako se širijo katoliški listi.
kbd Izpod Krna. — Drugo polovico marca smo dobili precej snega, zatem pa dežja, tako, da je spomlad slabo začela. —
Naj reče kdo, kar hoče, ali to ni prav, da imamo šolo tik gostilne. Kar naravnost se vidi iz šolskih duri skozi okno v pivni-ško sobo. To je neprijetno tudi za one obiskovalce krčme, ki se ga radi nalezejo ter s tem dajejo slab vzgled šolski mladini in se izpostavljajo zasmehovanju iste. — Šola spada proč od gostilne.
Iz cerkljanskega okraja.
c Zakojca. — Vil. številki »Primorca" je neki dopisnik razlil svojo jezo na zakojške „klerikalce“ in sv. vero. No, saj to je liberalno geslo: sv. vero blatiti! Kdor ne zna tega in kdor tega ne dela, se ne sme imenovati »zaveden naprednjak". Dopisniku svetujemo, ako mu ne ugaja naša sv. vera, naj se je otrese kadar hoče in naj pristopi k drugi, magari k turški.
Dalje piše o plesu. AAi ponovno po-vdarjamo, da plesov je preveč, pa naj bodo taki ali taki, in mi tudi vedno na to delamo, da bi ples preprečili. Ako ste res odkritosrčni neprijatelji plesov, torej z združenimi močni v boj. Jih bodemo toliko ložje odpravili! Mislimo pa, da ste iz drugih na-
menov zoper plese, kar pa danes zamolčimo ....
Dopisnik čenčari (udi o volitvah, o cesti in nekih obljubah. Vedi, da volitve so proste. Smeš voliti kakor sam hočeš. O cesti in o obljubah pa jezik za zobe. Praviš, da se za cesto ni nič storilo. Ali je tisto nič. ko se je porabilo podpore nad en tisoč kron za odplačilo zemljišč in za delo? Ako je pa delovodja obračal mnogo na svoj mlin, kdo je kriv! Nekaj ..zahvale" gre tudi „na-prednjakom“, ker so to mirno gledali. Ko-nečno piše ..Naprednjak1' ..Stopimo na noge, volimo može, da bodo občini v korist". To je tudi nam prav! Le pokažite take može, da bodo skoz in skoz delali za blagor občine, a ne samo pred volitvami. Nasprotovali vam ne bomo, marveč vas bodemo podpirali I Saj tudi mi ne želimo kozla za vrtnarja. Dopisniku v album pa bodi povedano, da vsled par »dezenterjev" se ne strelja na celo armado, sicer se še katerikrat srečamo I
Iz bovškega okraja.
b Novi podružnici deželne zavarovalnice goveje živine so uslanovili na Srpenici in Žagi.
Iz komenskega okraja.
km Iz komenske okolice. — Kazen za greh je dobila v Komnu neka Marija Kavčič in njena hčerka, obe iz Lipe št. 10. Kaj sta pa naredili ? No, jezikali ste preveč, ko ni bilo treba in kradli čast nekomu. Le-ta, ker ni mogel dobiti drugim potoni zadoščenja, si ga je iskal pri komenski sodniji, kjer ga je tudi dobil, mati in hči Kavčič pa kazen za greh. Mati bo sedela na samem nekaj dni ali pa bo plačala pol stotine kronic, hčerka, ki je mater posnemala, jo bo tudi tukaj posnemala iu premišljevala par dni na samem, da ni dopustno govoriti neresnico. Če povemo, da je hiša liberalna in da je ravno ta hiša mnogo delala proti našemu dušnemu pastirju, je s tem vse povedano I Pokora, pokora!
km Lipa. — Pri nas smo ustanovili novo društvo z imenom „Trstelj". Upamo, da bo društvo ustrezalo svojemu namenu. Lipčani je bodemo podpirali seveda, ako ne zgreši poti, da bo gojilo med svojimi člani versko in narodno zavest. Veselo je bilo ta dan v naši občini. Predsednikom je izvoljen g. Vincenc Trampuž, podpredsednikom Rafael Lozej, tajnikom Josip Mohorič, blagajnikom Franc Rogelja, odborniki so : Leopold Rogelja, Alojzij Kavčič, Franc Derman in Ivan Kavčič. Priporočamo odboru, da izbere v bralnico samo dobre, nepohujšljive liste, in ne liberalne, ki zastrupljajo mladeniška srca. Delajmo vzajemno za res pravo izobrazbo naše mladine in blagoslov z neba ne izostane.	Član.
km Iz Preserja pri Komnu. ..Primorski List" nas je zdramil, da smo takoj napravili utok proti čudnemu sklepu občinske seje v Komnu v zadevi šole. Zdravstvena komisija od strani šolskega sveta, je spoznala, da na Brdi ni lega sposobna za zidanje šole. Zato prosimo c. kr. okrajni šolski svet, da ostane možato pri svoji uredbi, da nam poskrbi na zdravi, solnčni legi novo šolo, kar bo jako koristno za našo borno vasico.
km Komonski ..dohtar", ki je igral v „Soči“ veliko ulogo, je šel „fuč". Boben je pel. Gospodu ..dohtarju" so vse „skantali“.
km S Komenščine. — Ker se je „l;dinost" oglasila, tudi mi ne moremo molčati, na krašketn „Dunaju" se misli nekaj novega! Na novi univerzi bo najbrže tudi laška šola, ker se išče po laških in židovskih časopisih občinskega zdravnika! Kako je prišlo do tega že govemo!
km Kostanjevica. — Žalostne razmere so zavladale pri nas. Že dva meseca bodeta kmalu minula, ko je naš vrli in neumorni organist s celini dobro izvežbauiin mešanim pevskim zborom prenehal s svojo službo tako, da ima 1110 sedaj vedno tiho med sv. mašo. Zakaj, mi ni treba pisati I Saj vem, da je čitateljem „Primorskega Lista" znano, da liberalni plevel povsod raste. Liberalcem bi bilo ljubo, da bi se cerkev zaprla. Ako bi dragi čitatelj slučajno prišel ob nedeljah v našo od nekdaj na dobrem glasu stoječo vas, bi se prepričal, kako mlekozoba mladina in tudi priletni starci, stoje v gručah ob obč. vodnjaku pa gori do cerkvenih stopnic. Pušijo tobak, se lepo razgovarjajo, dajo tudi kako prežo, preklinjajo i. t. d. No, le to je slabo, da ne more občinska uprava preskrbeti nekaj klopi, da bi se ti ubogi „marteniki" vsaj malo bolj oddahnili, kajti sedaj je treba, ko začne pridga iti počasi do krčem, katere so seveda na razpolago tudi med sv. mašo. Tam mine seveda čas hitreje! In še le ko zvoni k blagoslovu pridirjajo v „ga-lop" kakor „dragonci“ na Rojce, ko imajo „alarm“, pod kostanj in na vod-njank, da jih vidijo matere in žene. Upali smo, da bodo novoizvoljeni obč. zastopniki te žalostne razmere odpravili! Ali žalibog, kakor se vidi, smo prišli v tem oziru z dežja pod kap. Če se tu pa tam kaj reče, da bi se moralo bolj strogo postopati, se navadno sliši, dasene sme delati zdražbe v občini. Za pravico delajmo in pravico ljubimo, potem se nam ni treba bati, da bomo dajati težek odgovor od svojega hiševanja. Skrbeti moramo za čast občine, pa tudi na božjo ne smemo pozabiti. Zakaj naše delo je prazno brez sreče z nebes. Delujte po svojem verskem prepričanju in ne poslušajte vsacega, tudi če je boter. Upam, da bode to zadostovalo iu da se bo skrbelo, da se te žalotsne razmere enkrat predrugačijo v božjo in občno častI
Občinar.
km Kostanjevica.— »Delavsko izobr. in podporno društvo" je imelo v nedeljo, dne 26. t. m. svoj redni letni občni zbor. Predsednik društva je po običajni navadi pribil pred sv. mašo na navadnem kraju razglas, katerega je pa najbrže kaka liberalna dušica že pred sv. mašo pohrustala. Najbrže trpi na pomanjkanju soli I Pač lepa naprednjaška omika I
lz sežansgeka okraja.
s Z ozirom na dopis s Krasa „Pod-porajza purane", katerega smo priobčili v zadnji številki, poizvedeli smo, da je deželni odbor na predlog odbornika g. dr. Stepančič-a takoj, ko je dobil obvestilo, da je dovolila vlada le 50 vin.
na mesto I K za vsakega purana, napravil posebno tozadevno ulogo na mi-nisterstvo za poljedelstvo, s prošnjo, naj bi se podpora zvišala.
V tej vlogi ni pa deželni odbor le toplo priporočal, naj bi c. kr. vlada zvišala prispevek na I K, marveč je uporabil tudi to priliko, da je opravičil postopanje Kraševcev v zadevi puranoreje v pretečenih letih in da jih je v očeh vlade zopet dvignil nad težka sumničenja izražena v tostvarni odredbi navedenega ministerstva, kojo smo bili objavili v znanem članku »Kobilica in Gabršče-kova „Soča".
C. kr. ministerstvo poljedelstva se je namreč v dotičnej odredbi očitno zgražalo nad postopanjem puranorejcev v letu 1909 in je vsled tega za bodočnost odreklo skoro vsako tozadevno podporo.
V dotičnej odredbi je bilo rečeno: „Če tudi niso mogli vsi Kraševci držati čez zimo. v svrho nadaljne reje v pomladi, puranov,vendar bi se bilo od njih pričakovalo, da bodo vsaj toliko prihranili od denarja, kojega so iztržili za iz javnih sredstev kupljene purane, da bi si bili ž njim mogli kupiti v pomladi vsaj nekoje mlade purane. To pa se žalibog ni zgodilo, in zaradi tega utegne biti umestno, poklicati nehvaležnemu 1 j u s t v n v spomin, da se ne sme zlorabljati v postranske dobičke podpor, ki so bile dane prigodom velikih n e s reč."
Strašna a ne zaslužena obsodba, ne da, Kraševci? Toda ta krivična obsodba, ni dala miru tudi vašemu poslancu g. dr. Stepančič u in sedaj je po njegovej inicijativi tudi c. kr. vladi po-jašnjeno, da je bila krivo informirana, da neuspeh omenjene akcije se mora pripisovati drugim pojavom, ne pa ma-lobrižnosti in nehvaležnosti kraškega ljudstva, kojenui je vsaka še tako mala podpora dobrodošla in jo hvaležno upo rablja samo v od dajateljev nameravane namene.
Iz korminskega okraja.
kr Iz Biljane. — (Konec.) — Kar se je pa tebi skozi široka usta zaletelo, da sta se tudi načelnik in predsednik tepla, omenim še to: ko je predsednik videl, da je tudi „biondino“ začel pridno kombinirati, hotel ga je u-slaviti in pri tem je tudi nekaj dolil. Toda ti si bil zraven —samo tačas si norel na Kri žad i. — Je tako?! Drugi dan v pond. je neki vaš „Morctto“ nekega moža iz Vedrijana samo malo za glavo potipal, pa je moral ubogi človek iti z orožnikom. Ah, kar tako po n e d o ž n e m, to ni prav! Mi pa, ko smo se tako „f i n o" stepli, pa ni bilo nič, — to ni pošteno!
Zdaj bi rad skončal, a ti moj ža-barski modrijan me prav v resnici zanimaš! Rad bi te osebno spoznal! V »Umazanki" pišeš: »Priin. List" je dober prebavljač lažij". Vidiš „Moretto", to je prav dobro znamenje, a v aš a »Umazan k a" s e ne upa prebavljati več, to pa je znamenje bližajočega se pogina! Nadalje tudi pišeš: „ .... a bodi uverjen, da če bodeš še enkrat tako nesramno lagal, da ti o-
svetlimo ves dogodljaj na takšen način,, kakoršen ti gotovo ne bo všeč." A prosim te »Moretlo" osvetli, saj je prav potrebno, saj te to na kolenih prosim,
—	piši še kaj — toda ne pod z a g 1 a v j e m.
Nadalje berem v »Umazanki": »Kakor vidim, se pa ti res zanimaš za naše prireditve". Dobro! toda pdslušaj »Mo-retio", ali se nisi ti prvi brigal za naše prireditve? Kdo te je kaj vprašal? »Da je tvoje čnkanje o veselici na Kri-žadi laž, spričuje že to, ker pri nas ni '/* v“. Veš kaj — radi >/4 v povem pozneje! Radi veselice pa to: Zdaj si prav jasno pokazal, da vaše prireditve niso nič d r u z. e g a — n ego — m uša rš ki pl esil Ti pišeš nekaj o vaši prireditvi potem pa, da veselice ni bilo nikakoršne. Ples pa je bil I — Ka j b o in govoril, saj j e t u vaš napredek! Radi onih l/t v pa to : ker praviš, da pri nas jih ni — jaz pa jih imam, če bi se bila midva n. pr. videla dne 19. t. m. v Vipolžah, pokazal bi ti jih bil polno pest — ma gorkih!!
Vi nedolžneži, ki se nikdar ne pretepate — vem, da se ti ne pretepaš rad, ker se bojiš, da bi jo presneto ne skupil — imate svoje pomagače, ki za '/4 vina človeka zadavijo. Da pa pošljete pomagače, pričata dva slučaja : Dne 12. t. m. je imel »Orel" Briško okr. sejo na Dobrovem; po seji je prišel znani V. Ališigoj razvnemat prepir — po vaših pravilih — a slabo se je obnesel! Dober pomagač! Vzor»Sokola", dasiravno ni.
V	nedeljo dne 19. t. m. ko smo prišli »biondisti" od izleta iz Vipolž domov, ste zopet poslali pomagača in »Sokoliča", da bi nas s svojim umazanim jezikom v strah djal. Za razžalitev ki jo je napravil vsem »biondistom", bo račun dajal. Mi »biondisti" bomo radi vašega čukanja in raznih nesram-nostij še bolj povzdignili svoja ponosna krila v nebne višine.
Vaš cvet je: Ples, pretep, zbadanje, g o n j a proti duhovnikom in č u k a n j e i. t. d.
Sadovi pa so: Ročice zadaj ali spredaj okoli pa jeklen „r o ž n i v e n e c" pa »m a r š" I
Pri nas pa hvala Bogu tega ni!
Bog Vas živi J. F. iz Dobovja in J. F. iz Bobrovega in posebno pa tebe »Moretlo".	»Biondasti Orel".
kr lz Brd. »Prim. List" ima v zadnjem času več poročil iz Brd, kar nas Brice veseli. Prav je, da tudi ostali svet izve kaj o nas zapuščenih Bricih. Da se nam ne godi predobro, je čitati iz dopisov v »Prim. Listu". Zaradi tega, le na noge, Brici, in pišimo »Prim. Listu" o naših težnjah, da svet izve, da se ne cedita medinmleko po naših Brdih. Pišimo, trkajmo, prosimo, mogoče bo kaj izdalo. Skušnja uči, da kdor prosi, zlata usta nosi!	Bric.
Loterijske številke.
24. marca
Trst............ 70	41	33	2	1
podpirajte slov. šolstvo
~ v Gorici! ~
Priloga ..Primorskemu listu" št. 13. z dne 30. marca 1911.
OBLEKE
dobivajo se v veliki izbiri ♦♦♦ od kron 20=30 ♦♦♦
p" J. MEDVED-GORICA.
6ospodarske vesti.
Kako se kaznujejo ponarejevalci Jestvin. V nekem francoskem listu se čita odlok iz leta 1481 glede kaznovanja ponarejevalcev jestvin. Med drugim pravi odlok: »Vsakemu možu ali ženski, ki je prodajal mleko mešano z vodo, se nastavi vlivalo v vrat ter se mu ulije toliko vodenega mleka, kolikor se mu more brez življenske nevarnosti vliti. Vsakega moža ali žensko, ki so mešali v maslo kamenje, repo ali druge stvari, da bi se težina povekšala, se po stavi na sramotišče. Potem se mu pri tisne maslo na glavo in mora toliko časa tako stati, da se mu odlije od solnca raztopljeno maslo. Psi ga lahko ližejo in ljudstvo ga lahko zmerja ka kor hoče, samo da se pri tem ne žalita Bog in kralj. Če je zima, se zaneti pred njim velik ogenj in' ljudstvo ga lahko gleda. Vsakega moškega ali žen sko, ki je prodajal gnjila jajca, se postavi na sramotišče. Gnjila jajca pa dobi »mularija", da jih meče v zabavo občinstva v zločinca. Ali prepovedano je, obmetavati kaznjenca z drugimi stvarmi". — Tako leta 1481, sedaj pa se nikdo skoro ne zmeni za ponare jevanje jestvin in pijač..
Naznanilo.
Slav. občinstvu uljudno nazna-njbm, da sem prevzel od g. Antona Obidiča njegovo sturoznano
čevljarsko delavnico
v Semeniški ulici št. 2.
Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene.
Josip Černovic,
čevljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. N9ročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
Restavracija
„TRI KRONE"
GORICA — Gosposka ulica
ima vedno sveža jedila, toči pilzensko in steinfeldsko pivo, izborna domača vina in teran. — Cene zmerne.
Ferdinand Baumgarten,
restavrater.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v GORICI
ulica dellu Croce štev. G.
Razglas.
Prostovoljno razpisuje podpisana tvrdka razprodajo različnega blaga katero je neobhodno potrebno vsakemu sl. županstvu ali č. cerkvenemu oskrbništvu, ako hoče dostojno proslaviti velikonočne praznike.
Dosedaj je uže došlo mnogo naročil, zato prosi podpisana, da nemudoma prijavijo svoja naročila vsi oni, kateri imajo namen okoristiti se z nižje navedenim blagom.
Prodajalo se bode, kakor do sedaj, tudi v bodoče, po navadnih dobro znanih cenah: rakete, komad 40 vin; bengalične luči, kom. I K; rimske sveče, kom. K PGO. Zlasti priporoča papirnate topiče kom. 40 vin., kateri razpošiljajo tudi v originalnih zabojih po 50 kom. za 20 K; 100 komadov za 40 K in sicer samo po železnici ob pondeljkih in petkihzvečer. Po pošti se tega blaga ne sme po-i i
Priporočujoč se za mnogobrojna naročila in obilen obisk znači z odličnim spoštovanjem
PRVA GORIŠKA TOUARHA UMETNIH OGN3E0
Feni. Makuc, poolil. in pr-z. pirotehnik
GORICA.
OPAZKA: Vsako naročilu od strani sl. Županstev, cerkv. oskrbuištev ali društev mora biti pisano, podpisano In sprernljeno z pečatom I
Naroča se tudi po telefonu od sledečih tvrd : Andervvald, Praščih, I)ru-fovka, lledzet & Koritnik, Hribar, Hvalič, Ivančič & Kurinčič, kavarna .Central", Konjedic, Kopač, Scldvitz.
izdeluje se tudi po miri.
Gamaše raMTrP
Galoše sc popravlja!
|fc>rifA podplati ter čevljarske UOlljU	potrebščine.
Vrvarsko ra7avgoslno I. Drufovka Gorica
Gosposka ulica 3. (Nasproti Montu.)
Ustanovljena tvrdka leta 1860.
Odlikovana mizarska delavnioa s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela za stavbe.
SI
JOSIP CULOT
v Rašlelju šlev. 2 25 v Gorici.
Velika zaloga vsakovrstnih i£rač, okraskov za božično drevesce In punlc za igračo.
Razpele iz kovine, rožni venci in podobice, rokavice iz volne in sukna, čevlji in klapc, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, seme za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in
kovčegi, pipe, ustniki in cevi.
fievljarska zadruga g Mirnu
naznanja sl. občinstvu, da jo odprla prodajalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na vogalu v Rabati š če štev. 1 ter se priporoča, za obilno naročbo. — Ima v zalogi vsako-
T. - l - J-X< —.-V-, U r,	c	V	‘
vrstnega oba ter sprejema naročila, po
zmernih cenah.
izviren roman,
spisnl
Soški črnošolec,
se dobi v ..Narodni Tiskarni".
= Cona broš. 1 K. zzz
Prosiva uahte vati listko!
Največja trgovina z železjem
KMIHIG & MII ©
GORICA v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (Iraverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo clnkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
C e n e n I z k o, h o 1 i d n a p ti h t r o ž 1> a!
Eno krono nagrado Izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove a m e r i k a n s k e b I a g a j n e, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
B
•n
o
g
n
s
o
pr
h
o
a
o
p
P
o*
W Prosiva sahtevati listke!
fl
<*»
******
\
Goriška zveza
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registruvana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakupe kmetijskih potrebščin in pri prodaji ^	^ kmetijskih pridelkov. ^ ^ ♦'v*
Zaloga je v hiši ..CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERDI ŠT- 32-
lu£xr
MM****
*VG*
Al
m
,.Ljubljanske kreditne banke"
 so bavi z vsoini v bančno stroko spadajočimi posli.-
J Vloge na knjižice obrestuje po 1*/,%, vloge v tekočem računu po dogovoru.
v
Delniška [glavnica K 5,000.000.	Centrala	V	Ljubljani.	-Rezervni	zaklad^K	450.000.
—------—= PODRUŽNICE: Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. =	—	=	=
sezijo
so došle
razne novosti v velikanski izberi
— I pri | —
Ravttikar-ju
v Raštelju štev. 16
(gorica.
Postrežba je ondi prav domača, obrnite se do te tvrdke ter jo priporočajte Vašim ===== znancem.	-
Prave švicarske ure
zlatnino in srebrnino itd. naku-p!tenajbolje in najceneje pri tvrdki
flle hsa nder Ambrožič
GORICA, Sorso J. Verdi 26.
Istotam se izvršujejo popravila v to stroko spadajoča točno in po najnižjih cenah.
♦
Odlikovana pekarija ^ ^ In sladčlčarna ^
♦ K. Draščik ♦
♦
:
v Gorici na Kornu
(v lastni hlil)
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za blrmanoe ln poroke, pince ltil. Prodaja različna Sna vina In likerje na drobuo ali orlg. buteljkah. Priporoča se sl. občinstva. Cene jako nizke.
♦
i
♦
♦
Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ul. sv. Ivana št. 11.
se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu
Josip Patek,
V
naslednik Karola Cufer
priporoča ne tudi vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe za iveplanje, zadnji sistem škropilnic za vitrijol, polivalnikc za vrle in patentirane ventlatoije za dimnike i. t. d. oprave se izvršujejo točno in po najuižji ceni.
%	Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
r'M	Trnkino	(Stokflžoro jetrno olje.
1'oftehno Nrcddtro proti prunlin boleznim in Hplofinl tclonnl slabosti. Irmin n t (‘klonira tega olja na rarnomene barvo po K 110, belo barre K 2.
Trskino Žcloznato Jetrno olje. Raba tega olja jesosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trskino jetrno olje se železnim Jodecem.
S tem oljem Be ozdravijo v kratkem času » gotovostjo vso kostne botežni, žlezni otroki, golie, malokrvnost itd.
™=r:=::=.- Cena ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev.
Opomba. Olje, katerega nnrofam direktno Iz NorTCfflJp, prelSf.e «e vedno v mojem kora. laboratorju prodno ho napolnijo Nlekienlro. Zato r.amorom Jamčiti n voj lin ČČ. odjcmalccm gledo člstotc in Ntalne ^ HpoNobnoati r.u rdravljeuje.
u (/iMHtofolettijeva pijača i« kine in železa.
^	Najboljši pripomoček pri zdravljenju 8 trsklnlm oljem.
Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. —=
X
X
*
£OOOOOOOOOOOCXXXXXXXXXXXXXXXXXX^
Anpntip po vsel’ krajih llr^ave imai° nai'
nljCliljC več zaslužka z razprodajo izdelkov Iirunovskc tovarne zastorov valjcih ter manufakture vetrnic Hollmann et Merkel v Jlrunovn št. 76 na Češkem. — Učinljive novosti v vezenih in v zastorih iz voščenega platna.
Pozor!
50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev le za 8 K.
Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. — Prodam zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame, rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša šasona: Vsi 4 pari stanejo le 8 K. Velikost po Št. Pošilja po povzetju:
A Gtlbjazjriajačmliev.Mova 516-
Lahko se premeni ali denar vrne.
Anton Potatzky
naslednik JOSIP TERPIN. v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovali&če nirnberikega ln drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce In popotnike.
NajboljSe Šivanke in Šivalne stroje.
Potrebščine za krojače in firevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hi&a »hvala za vse letne iaie.
Posebnost:
senena za zelenjave, trave Ir detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
mm
„CENTRALNA POSOJILNICA“
REGISCFJOVAnA ZADRUGA Z OlTlEjenO ZAVCZO
e v GORICI
IH
ra
obrestuje hranilne vloge po 4I|2°|0. Daje članom posojila na vknjižbo po 5'|4"l0, na menice po 6%, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GIUS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od S. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
Klobučar M. Horvat
v Gorici
Gosposka ulica štev. 12
ima v svoji zalogi najraznovrstnejše klobuke: mehke, trde in cilindre po najnižjih cenah. V zalogi ima najboljšo kožukovino za ovratnike in notranjo prevleko sukenj itd. — Kožuhovino kupuje po najvišjih dnevnih cenah. Priporoča se p. n. občinstvu v mestu in na deželi zlasti pa preč. duhovščini. Postrežba strogo poštena.
Prva slovenska trgovina z jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
v (503VCI Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
DelotnicB cerkvenih posod In cerkvenega orodja
Fr. Leban Gorica,
Magistralna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerk?enega orodja In cerkvenih posod, s/ečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsa-kom slogu po najnižjih senah. Popravlja In prenavlja stare rači.
— Blago se razpošilja franko. —
čebelarji!
Med zajamčeno pravi za pitanje čebel
se dobi pri
J. KOPAČU, sveča rju
v
GORICI.
Cena k i I o i r. 130 K.
se večkrat plačajo za popolnoma nič vredno možko in žensko blago. Da se pa nihče ne bode varal, naj si ogleda najino velikansko zalogo
POMLilOilllSKIH IN LETNIH NOVOSTI.
Kdor ne za more si sum oglegutl najino zalogo, naj si naroči vzorce, katere dobi
poštnine prosto na dom pri domači tvrdki
Ivančič & Kurinčič-Goriea,
Gosposka ulica št. 11, (nasproti Hotela treh kron.)
Blago 7.a .Orlovske14 kroje, kakor vse potrebščine, spadajoče k telovadnemu kroju, dobijo slavna „Orlovska“ društva pod ugodnimi pogoji.
/J.tjalelj ir odj^vorni urcunil
V'mpol5ek v ijoric
Tiska »Narodna Tiskara* (odgov L. LukeŽič) v (iorici.