: ■ . v-;- m Mlliiii: Da ne bomo pozabili, kaj praznujemo 29. novembra prišlo v Jugoslaviji med narodno - osvobodilnim bojem proti okupatorju in domačim reakcionarnim silam do korenitih družbeno-političnih spre-Namesto običajnih uvodnih memb. Narodi Jugoslavije so člankov ob praznikih in raz- pod vodstvom delavskega raznih obletnicah smo se odločili reda in komunistične partije za letošnji 29. november — osnovali v tem boju svojo no-dan republike — nekoliko vo oblast in novo vojsko ter s osvežiti spomin na tiste zgodo- tem ustvarili pogoje za dokon-vinske dni pred dvajsetimi čno zmago nad okupatorjem. jeti. Reakcionarne sile stare kralje- Narodno - osvobodilni boj vine Jugoslavije so bile polije trajal že tretje leto, ko je lično m vojaško poražene v 29. novembra 1943 prišlo v Jaj- okviru boja proti okupatorju, cu do drugega zasedanja Anti- . Na osnovi teh sprememb m fašističnega sveta narodov Ju- izbojevanih zmag je drugo za-goslavije - AVNOJ-a. Na sedanje AVNOJ-a proglasilo zasedanju so ugotovili, da je (Dalje na naslednji strani) Boste prišli na zabavno prireditev „150 minut za vasH ® Morda še ne veste! Infonnativ-® na služba pripravlja v sodelo- • vanju s sindikalno podružnico, • propagandno službo in refera- • toni za oddih in rekreacijo za-® bavno prireditev »150 MINUT ® ZA JMS«. Ta bo 14. decembra ® v Kranju. Zaenkrat lahko povemo samo to, da bodo skoroda zagotovo sodelovali veliki plesni in 'jazz orkester iz Kranja, Avseniki, pevca Marjana Deržaj in Peter Ambrož. Za konferanso in humor pa bomo skušali pridobiti Frana Milčinskega — Ježka. Program bomo popestrili z več nagradnimi tekmovanji v ročnih Hovoizvolieni tovarniški komite ZKS je t felZlTi izbral za sekretarja Antona Šterna • Novi sekretar tovarniškega komiteja organizacije Zveze komuni- grade bodo vabljive — eden ali ® stov je Anton Štern iz službe kakovosti proizvodnje. To odgovorno jvu tranzistorja, več kolekcij gr a- * Vsakomur posebej žal za dan republike ne moremo čestitati. Za- ® nalogo mu je zaupal novoizvoljeni komite v sredo, 20. novembra mofonskih plošč, pisalni pribori, A to smo se odločili za tole razglednico našega obrata v Kranju, • na svoji prvi seji. Prisostvovala sta tudi sekretar občinskega ko- knjige in seveda tudi spominski ki smo jo naredili nalašč za to jiriliko. Čestitkam uredništva se pri- ® miteja ZKS Ivo Krč in predsednik občinskega odbora SZDL Vili svinčniki. družujejo delavski sveti ekonomskih enot, skupščina kolektiva, uprav- ® Tomat. Vse interesente za tekmovanje n; odbor, plenum in izvršni odbor sindikalne podružnice, tovarni-»KAKO POZNAŠ KOLEKTIV gka organizacija Zveze komunistov ter seveda tudi tovarniška or-(Dalje na naslednji strani) ganizacija Zveze mladine in organizacija Zveze borcev. Že prihodnje leto bi se lahko povprečni osebni dohodki povzpeli na več kot 50.000 dinarjev mesečno I HnPBfl 111-Čil Po izvolitvi Antona Šterna za novega sekretarja so se člani komiteja menili o metodah dela v tovarniški organizaciji Zveze komunistov. Posamezne komisije, ki delujejo jjri komiteju, bodo pripravile programe svojega dela, tako da bodo lahko že na nasled- y££ |{Q| 50.000 OmarjCV mESBCIlli ■ nji seji sprejeli akcijski program dela organizacije Zveze komunis- y v četrtek, 21. novembra je bila redna seja upravnega odbora. _ tov. 0 Na njej so člani komisije za prehod na skrajšani delovni čas pred- P0V£Z3n0St ObCirt- O metodah dela novoizvoljenega f lagali, naj bi v prihodnjem letu postopoma uvedli v proizvodnji clfpna St9tUt3 7 tovarniškega komiteja ZKS je f delo s štirimi posadami v treh izmenah. Zaradi neprimerno večje a&aiUia £, spregovoril tudi sekretar občinske- 9 izkoriščenosti strojev in razpoložljivega delovnega časa bi se lahko |13Šim St3tUtOIY1 ga komiteja ZKS Ivo Krč. Po- 9 sklad osebnih dohodkov povečal toliko, da bi se povprečni osebni . , ¥31 v naš list, pozor! " ® dohodki zaposlenega dvignili na 50000 dinarjev- z^Lmhšk, "Zp^VL^i V okviru snreietega plana per- celotnega članstva. Tisti, ki imajo Značilno za tak sistem dela, ki Izmeni, nato pa bi bila dva dneva z občinskim odborom SZDL \ okvnu spiejetega piana per njihovi vse- so ga s pridom vpeljali v »Lesom- prosta. Tako bi na primer delala obravnavala osnutek občinskega spektivnega razvoja .nfonua .vne ^^0ge- saj lu,guirL Bistrica in nekaterih posada A v ponedeljek in torek statuta in sklenila, da ga dasta sicel. ne bo mogoče klicati drugih jugoslovanskih podjetjih dopoldne, posada B popoldne, po- javno razpravo. Ta bo trajala do Novi sekretar tovarniškega komiteja ZKS Anton Štern Kdor bi rsd dopiso- službe je pripravilo uredništvo našega lista poseben seminar za nri~--i z-l; >-> n i -z V cat-I rie f i ctT/r- ». .... IO]. 1 i si vi i /1 st v (trt VI r-i i »i/-« Če bi morda rad m silvestroval v g Trstu ali Devinu se prijavi ■ © V sodelovanju s potovalnim © uradom »Izletnik« Kranj pri-© pravljamo dvodnevni izlet v © Trst, ki bo 31. decembra in © i. januarja. Cena izleta je © 6.000 dinarjev — všteti so pot-© ni stroški, strokovno vodstvo © izleta, večerja, prenočišče in © zajtrk v Devinu. Odhod iz Kranja s posebnim, za taka potovanja opremljenim avto- . ..... . busom bo v torek, 31. dec. ob di določena specializacija poslov, . zato bodo v pogledu operativno- 6- uri zjutraj izpred obrata I. Po- tovali bomo skozi Ljubljano, Postojno in Sežano do Trsta. Tam bomo predvidoma okrog pol desete ure. Nato si bomo ogledali mesto, ob 14. uri pa se odpeljali proti Devinu in si spotoma ogledali grad Miramar. V Devin bomo prispeli okrog 18. ure in tam tudi večerjali. Po večerji pripravljamo skupaj s Slovensko prosvetno zvezo iz Trsta silvestrovanje, na katerega bodo prišli tudi tamkaj arbitraža SKUPŠČINA podjetja SKUPŠČINSKE KOMISIJ n. SKUPŠČINSKI ODBORI INŽENIRING UPRAVNI odbor GL.DIREKTOR hodke po stroškovnih mestih (ob- živeči Slovenci. Prenočili bomo v računskih enotah), ki jih bo več Devinu. deset. Na ta način bo mogoče . , . , napraviti korak dlje v delitvi po Drug' dan lzleta 51 bomo °gie- delu in preprečiti, da bi se sred- dali pokopališče v Doberdobu, stva za osebne dohodke prelivala kjer leže posmrtni ostanki okrog iz ene v drugo obračunsko enoto. 40 tisoč vojakoVi ki s0 padli tam- Končno se organizirata še kon- okrog v prvi svetovni vojni. V do-trolni funkciji kot delovni enoti poldanskih urah se bomo odpelja-strokovnih služb. Ti funkciji sta li proti Gorici, si ogledali njene S V 1 M KEHAN.II IlLjTRANSPORTV d MEHAK. I~1 ^TRG,MREŽA I; N S P S S ELEKTRČT] ij ENERGET. STROKOVNI SVET OKS i ! i! la g i c i ^AMBULAKTAl — Ij DEL, REST.1 -gPOČ.SKUPT] F S S S S K PAS razdeljeni na: a) SK — služba kakovosti proizvodnje b) PAS — programsko-analitska služba znamenitosti ter grad, pozno popoldne pa se vrnili skozi Ajdovščino, Postojno in Ljubljano v Kranj. Tisti sodelavci, ki imajo še Služba kakovosti proizvodnje bo veljavne potne liste, bodo plačali g grade. MIZAR. | valjarna i STISKARNA I PREMAZOVALKICA I PNEVMATIKARNA I TEHNIČNI IZDELKI I VALJARNA II 1 PNEVMATIKARNA II VRTLJIVE PREŠE II prevleke valjev ii ROČNA KONFEKCIJA VRHNIKA III vključevala celotno kontrolo, da bo po naturalnih merilih ugotavljala kvaliteto izdelkov. Imela bo tudi svoj kontrolni laboratorij, ki bo predstavljal združitev sedanjega kontrolnega, kemij sko-f izikalnega in obratnega laboratorija. Programsko-analitska služba bo kontrolirala izvajanje gospodarskega plana po ekonomskih merilih, izdelovala analize in poročila ter istočasno koordinirala celotno planiranje v podjetju za prihodnja leta. Zaradi lažjega razumevanja bomo objavili v 3. prilogi časopisa podrobno shemo in obširnejše gradivo o sprejeti organizaciji dela in upravljanja v podjetju. Štefan Marcijan razpravo, je treba organizirati zaradi popolne izkoriščenosti stro- K t. - . 3' Ijanju delovnih organizacij po bato o njegovih posameznih jev iahko povečali proizvodnjo, da je obo;eZ alj^ da S(, -e Ppostarnj’ finski skupščini, o vlogi te sk z vertikalnim strojem v debato delih ,«, w pripomb, rotirati Z «,,ft AKCIJSKI PROGRAM ueiin lci vse pupomuc icgisvinetu ziastj pa še ekonomičnost nosto- ^ © Proizvodne konference je tre- nato pa posredovati komisiji za vanja do take vrednosti, o kateri tako z ,e lovnih organizacij in podobno. Tu ba še nadalje prirejati in priprav- izdelavo statuta pri skupščini ko- se nam ge pred nedavnim niti sa- ' . . . je tudi govora o skupnih zaseda- liati nroerame vnaprej ter jih lektiva- njalo ni. Vrednost brutoprodukta Postavljen je bil se precej let njjh svetov občinske skupščine , 0 1 t orni Tovarniški komite ZMS bi se lahko dvignila v enem letu pred volno- Spominjajo se ga se ter samoupravnih organov delov- pravocasno posredovat, tovarn,- Qd za predvidenih 13 in pol naši na,stare,si sodelavci, ki bodo „ih organizacij, kar bd moralo škemu komiteju, ki jih daje akti- ... milijarde dinarjev na 17 miildjard sLt kmalu v po/co/. Kdo ve, koli- postati v bodoče pomembna oblivom v razpravo in dokončno po- V OKIODril SO SB 700 milijonov dinarjev v prihod- °,rat jeKT-Z^ lzP}aca^> j'e ka delovanja rr- GradivVb pror7»:«zaposlili -iKtom konference je treba pripraviti s tem hi se nam nnvečala sredstva mZnde5ef Ze/- '!ato v vnaprej. sldo'^"T^elavceJ11 iz^toplloTa v reTervnem sMaZk^risSkov ^ očitek. Vertikalni , v k........... h ZAPOSLILI SO SE:P A,bin za eno milijardo dinarjev! deIa ^ ^ ‘<- © V akciji in pripravah za or- IZ KOMISIJE ZA PRIPRAVO STATUTA Jože J Antolin sodi med mlajše člane tovarniškega komiteja ZMJ ganiziranje proizvodnih konferenc naj sodelujejo tudi strokovnjaki Aljaž, Andrej Kosec in Milan Miklavčič v valjarni II, Marija Muri nodietia zlasti pri reševanju pro- v organizacijsko-kadrovskih služ-poajetja, ziastt pri reševanju pio- Ljudmila Kern v finančnih izvodilih problemov. Proizvodne , ,J,., .7 „___ konference naj služijo tudi kot predpriprava za zasedanja' samoupravnih organov. © Sklicati je treba posvetovanje vseh mladincev, ki bodo sode- službah, Ljudmila Pogačnik splošnih službah, Miloš Varl v službah za organizacijo proizvodnje, Marjan Dijak v mehanični delavnici I, Alojz Tomc v pnevmatikami II, Francka Jenko v tehničnih izdelkih, Rafael Perko v premazovalnici, Soča Jenko v sektorju za teoretični pouk, Franc Kristanc v valjarni I, v gumarskem institutu pa Stanislava Medic, Ivanka Zevnik, Desanka inž. Dobrevska in Janez Krištofek. Vsem novozaposlenim članom kolektiva želimo na novih delovnih mestih mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva! IZSTOPILI PA SO: Franc Bredula, Miroslav Srakar, Marjeta Sonc, Janez Testen, Danica Dolenc, Alojz xr , , ... . ... . Tomc, Ana Behek, Albin Hafner, Na zadnji sej, upravnega odbo- goste te z izkupičkom kr,h izgu- v-nko Dolinar Franc Mohorič, ra je bil v obravnavi tudi obra- be v domu. Blaž Studen Janez Sotlar, Jože čim poslovanja počitniškega doma Podrobneje bomo o predlagani Sinkovič in Marija Pečnik. v Crikvenici za preteklo sezono, adaptaciji še pisali! SLAVKA HORVAT Letošnja izguba je le 189.741 di- c----- Letos samo 190 tisoč din izgube meni na dan, če pa je stiska, obratuje nepretrgoma kar vse tri iz- —■ stiskama in pnevmatikama II. Tri desetletja daje od sebe mene. Ce nam naenkrat odpove, se zna ta vertikalni stroj in pozna Zadnja leta pa je stroj pričel Zgoditi, da ostane brez dela več se, da je že potreben zame- opozarjati nase z raznimi hibami. kot sto sodelavcev. niave Pravimo, da je pričel bolehati. Zdi Skrajni čas je že zato, da na- se, kot da bi rad povedal, kako bavimo nov, modernejši diagonal-:,:.j zelo je utrujen ter potreben po- ni stroj, kakršnega imamo v obra-čitka. Velikokrat ga popravljamo, tu II. Ce bi vzeli v roke svinčnik zlasti v nedeljah in ob državnih in papir ter izračunali, koliko bi praznikih. Zaradi zastojev smo zaradi odprave zastojev prihranili, imeli zato že precejšnje izgube, bi se izkazalo, da bi se kmalu iz- zlasti v končnih izdelkih. Od nje- plačal! govega obratovanja sta odvisni poleg naše še dve ekonomski enoti MIHAEL ČUHALEV Oglašam se na vaš naslov zaradi časopisa Sredi meseca novembra smo prejeli pismo naše nekdanje sodelavke Angele Brezar. Sedaj je že upokojena. Takole piše: Podpisana Angela Brezar iz Kranja, Jelenčeva 27 sem bila zaposlena v vašem podjetju od leta 1932 do 1954. Že nekajkrat sem se namenila prositi vas, da bi mi redno pošiljali časopis »Sava«. Upam, da boste mojo skromno željo upoštevali. Zelo me zanima življenje v tovarni, njen razvoj in kaj delajo nekdanji sodelavci. Za uslugo se vam najlepše zahvaljujem in vas toplo pozdravljam! Angela Brezar polega zneska 6.000 dinarjev za izlet še 1.100 dinarjev za italijansko vizo. Vsi ostali udeleženci, ki nimajo veljavnih potnih listov, pa bodo plačali poleg zneska 6.000 dinarjev za izlet za italijansko vizo 2.100 dinarjev. Vsak izletnik bo moral pravočasno predložiti tudni štiri osebne fotografije. S seboj pa bo lahko vzel hrano in pijačo za dva dni ter zamenjal 4.500 dinarjev za 3.800 lir. PRIJAVE ZA IZLET SPREJEMA PETER ŽIGANTE, referent za družbeni standard, obrat I —-telefon 25 — NAJKASNEJE DO 10. DECEMBRA! narjev, dočim je bila lani kar 2,205.000 dinarjev! Upravni odbor je ocenil letošnjo poslovanje doma kot vzorno, za kar gre zaslu ga samemu osebju doma ter referentu za družbeni standard, ki je vseskozi težil pokrivati izgubo z usmerjanjem tujih leto-vavcev in izletniških skupin izven sezone v naš dom. Na seji so tudi razpravljali o predvideni adaptaciji doma. Za investicijski znesek 7 milijonov bomo modernizirali kuhinjo, povečali jedilnico, teraso, uredili ličen bife, z nadzidavo pa pridobili devet novih ležišč. V kletnih prostorih bo drvarnica, shramba jedil in pijače, posebna soba pa bo prirejena za prenočevanje osebja samega doma. Upravni odbor je predlagano adaptacijo potrdil in svetoval skupščini kolektiva, da jo dokončno odobri. S povečanjem prenočitvenih zmogljivosti bi omogočili letovanje nadaljnim 120 članom ko lektiva, z razširjenimi zmogljivostmi kuhinje pa bi lahko tudi pripravljali hrano za prehodne £1 redi septembra smo se napotili štirje — Drago, lija, Mitja in Morje je bilo toplo, zdelo se Približal sem se previsu, pripra-\ jaz na desetdnevno križarjenje po kornatskem arhipelagu v mi je, da okrog 25 stopinj Cel- vil puško na strel in opazoval. 7 svet miru in tišine, v svet med otoki, kjer žive poleti edinole zija. Bil sem prvič v tisti sezoni Ribe ni bilo videti. Pomaknil sem salijski ribiči, murterski kmetje in tu pa tam najbolj navdušeni pod- z masko in plavutmi pod vodo. se bliže, ko je poldrug meter od vodni ribiči... Po več kot štirinajsturni vožnji v gugajočem se Z napeto puško v desnici, z iz- mene plen smuknil mimo nekaj avtobusu in na parniku smo prispeli v Šali na Dugem otoku, na- tegnjeno levico, da sem uravna- manjših veternic. Sunkoma sem slednje dopoldne pa se vkrcali na lično barko Sa 300, ki jo je kr- val plavanje, sem se ob rahlih se obrnil in še s pogledom ujel maril njen lastnik barba Ive Dominis. Založeni s hrano in gorivom upogibih plavuti pomikal skozi dobrih šest ali sedem metrov smo se poslovili od Salija in usmerili krmilo proti otoku Lavdara modro, od sonca obsijano in lovit vrane in se založit v barbinem nasadu s smokvami. To je kristalno čisto vodo. Pod menoj bil začetek našega križarjenja in ribolova po Kornatih — skupini je bilo kakih pet metrov globoko 125 otočkov, oddaljenih južno od Zadra okrog 35 kilometrov . . . skalnato in z ježki posejano dno. V> harpuno iV masko in plavutmi po Kornatih proč oblaček dvignjenega glena in peska. Izpustil sem del zraka iz pljuč, Da preskusim delovanje puške, se dvignil na površino in stalno Dobre pol ure vožnje je bilo sem sprožil v prazno, »ššššc« in opazujoč mesto, kamor je šinila že za nami, ko smo vrgli sidro petostna harpuna je šinila iz pu- vrana, z globokimi vdihljaji na-v majhnem zalivu Lavdara — škine cevi, za trenutek obvisela biral kisik. Potem sem se poto-glej zemljevid, kjer je ta otok v vodi nekaj metrov pred me- pil. Rahel stisk v ušesih me je označen s številko 2! Barba Ive noj in nato omahnila proti dnu. opomnil, da sem kakih šest me-in Branko sta vzela veliko ko- Potegnil sem za najlonsko vrvico trov globoko. Približal sem se šaro in pohitela po smokve, mi- in vstavil, neprestano plavajoč, z ježki pokriti skali gobanove dva z Ujo pa sva si nadela na harpuno v cev. Puškino kopito oblike in za njo opazil temno obraz maski, si obula plavuti, „ mrr nb dpsno eteeno nriiel liso- Vranina repna plavut je vr-Pobrala vsak svojo podvodno ^st iltel m^Tzmeti Bil tmčila vodo in z njo nekaj glena. puško in izginila pod vodo. Mitja . . , -.r L rTrpri.l ,,rejnin r>n- sem pripravljen na lov. Predno greš v vodo, moraš še enkrat preveriti delovanje podvodne puške pa se je predal urejevanju popotnih zapiskov ... Premaknil sem se malo v levo in dobra dva metra pred menoj In kot nalašč. Zazdelo se mi se je pokazal njen bok. To je Potem sem ribi zlomil vrat in, morate razumeti, pohitel nazaj Ste se že kdaj potopili z masko je, da je šinila levo pod menoj bila prava tarča. Pomeril sem, ^.'3a3'kl',y "pm^nn^konim^e-v morje? Ne! Res škoda. Potem v zavetje skalnega previsa vrana, iztegnil roko in sprožil. Pesek ... ’ .. T - , sveta modrin in tišine ne pozna- Obstal sem, nekajkrat močneje se je dvignil, z njim blato. Po- 3 3 1 p te. Morda vam pomagam s temi vdihnil zrak, skrčil kolena pod skakujoča ost je napovedovala p 1 p zapiski vsaj do bežnih pred- trebuh, iztegnil obe roki ter se uspešen strel. In res! Tri konice stav...?! z močnimi sunki plavuti potopil, harpune so ribi prebile trup. (Dalje prihodnjič) re -are e c s.l 01 01 ”2 »T e mislite, da sem se vrgel na dramatiko. Ne! Le gradivo za kratko trodejanko vam bom zaupal, četudi si morda za- raje počakam. Posledice in radi tega nakopljem kakega »prijatelja« več. Porodila se je na zadnji seji upravnega odbora. 2. DEJANJE: Šofer čaka, a ker si ne more pomagati, mu priskoči na pomoč prevajavec. Italijan potoži, da se je zamudil na meji in da zaradi spolzke ceste ni mogel hitreje voziti. Pove tudi to, da ne more čakati do naslednjega jutra, ker ga čaka v Zagrebu drug tovor za v Italijo. Naprosi preva-javca, naj to pojasni prvemu, drugemu tretjemu, četrtemu in petemu delavcu. Ta to stori, v odgovor pa dobi kopico kletvic domačega, srbskega pa tudi turškega izvora. Potem stopi naprej prvi delavec, pa reče: »Ja, bomo raztovorili, če plača šofer pet jurjev!« Prevajavec pove Italijanu, ki močno osupne, potem pa pove, da ima tudi sam družino, ki jo mora preživljati. »Če je tako,« še dostavi, »pa stro- Osebe so: Prvi delavec, drugi delavec, tretji delavec, četrti delavec, peti delavec, vratar, šofer tovornjaka (po rodu Italijan) in prevajavec. Kraj dogajanja: obrat II na Ga-šteju. Čas dogajanja: sreda, 20. novembra od 14,05 naprej. 1. DEJANJE: Na dvorišču se ustavi tovornjak s prikolico in iz njega stopi šofer. »Bon giorno!« pozdravi, a ker ne zna našega jezika, s kretnjami dopove vratarju, da je pripeljal saje iz Italije. Vratar obvesti prvega delavca in mu pove, da je v tovarni poln tovornjak saj. Prvi delavec pa odgovori: »Ura je dve, zato z' raztovarjanjem ne bo nič!« ške boste nosili sami!« Sedaj uvi- vembrskem tekmovanju naslednji: dijo delavci od prvega do petega, Iskra A 408, Elektro Kranj 391, da tako enostavno ne gre, pa pra- Tekstilindus 377, Iskra B 368, Plavi drugi: »Potem naj pa da vsaj nika 358, SAVA 351, Kovinar 329, za nekaj litrov!« Gradis 327 in zadnja Elektrarna Sava 315. 3. DEJANJE: Če je šofer pristal, Enajsto kolo krožkovnega prven-to ni važno. Važnejše je to, kak- stva za »p0kal Kranja« je bilo šno je bilo nadaljevanje te trode- odigrano v ponedeljek, 18. no-janke v podjetju, ki je dobavilo vembra. Naši kegljavci so nasto-saje, ko se je šofer vrnil. Lepo pi]l nepopolni — manjkala sta sodbo so si ustvarili o nas, ali standardna igravca Ambrožič in 't6'? Reš. K sreči nam je priskočila Zanima me, ali ima ta dramat- na pomoč prva vrsta Iskre, od ska stvaritev res samo tri deja- katere sta dva tekmovavca nasto-nja, ali pa bi . kazalo dodati še pila za nas. Naše moštvo je dose-četrto — tisto, v katerem bi pr- glo naslednje rezultate: Grašič 50 vi, drugi, tretji, četrti in peti de- podrtih kegljev — nič zgrešenih lavec zagovarjali tako početje, metov, Potušek 47 — 3, Toplak Prav gotovo kake specialne nagra- 42 — 2, Žnidaršičeva 42 — 4, Ple-de za tisto, kar so storili, ne za- stenjak 39 — 3, Jakupak 35 — 4, služijo! Sajovic 25 — 6, Voršič 29 — 8, Rakovec 20 — 6, Peternel 22 — 8. željan točnega in hitrega odgo- Razvrstitev v skupni oceni je vora vas pozdravlja Pepe Lez'nga! sedaj taka, da v poslednjem, to Nepopolnost moštva vzrok za slabo uvrstitev v krožkovnem prvenstvu !- Z nepopolno ekipo — na pomoč so nam priskočili kegljavci iz Iskre — smo v novembrskem kolu krožkovnega prvenstva s 351 podrtimi keglji zavzeli komaj šesto mesto. Zmagala je Iskra A, ki je podrla 408 kegljev. je 12. kolu ne moremo ne zdrkniti s petega mesta, niti se ne povzpeti višje. Zadnje kolo bo na sporedu sredi meseca decembra. Ker je zmagovavec že znan — Elektro Kranj, je zanimanje med moštvi za nadaljnji potek tekmovanja precej splahnelo. Kegljanje Vrstni red krožkov je bil v no- Zakaj še ni m razrešen f stari odbor ■ Ni dolgo tega, ko so se sestali na občnem zboru naši taborniki, da ocenijo svoje delo v preteklosti in se pogovorijo o delu v bodoče. Ugotovili so, da večina starejših odbornikov ni zadovoljivo opravljala zaupanih jim nalog. Zato je bil upravičen očitek, češ da bi bilo bolje, če bi organizacijo vodili mlajši člani. Mnogo je namreč med njimi takih, ki so končali tečaje in seminarje z.a vodnike, starešine, načelnike itd. Precej očitkov je bilo tudi zaradi nepovezanosti taborniške organizacije z drugimi organizacijami v podjetju. Če bi bilo drugače, če bi se taborniki torej oslanjali nanje, bi prav gotovo marsikako težavo lažje prebrodili kot sicer. Na minulem občnem zboru so izvolili nov odbor, ki pa še ni prevzel dolžnosti od starega odbora. Preje je treba urediti primopredajne posle. Da bo ta stvar čim-prej urejena, je občni zbor imenoval posebno komisijo, v kateri so predstavniki Zveze borcev, sindikata, ZMJ in same taborniške organizacije. Ta bo do konca decembra analizirala delo taborniške organizacije v preteklem obdobju ter pripravila vse potrebno za pravilno predajo oziroma prevzem poslov. LJUBO MILOSAVLJEVIČ Športniki, priiavite se za tekmovanje »Pokaži, kako znaš*1 Za 14. december pripravljamo v našem kolektivu veliko kultumo-zabavno prireditev z naslovom »150 MINUT ZA VAS«. V pestrem programu bodo sodelovali veliki kranjski jazz orkester, Avseniki, pevca Marjana Deržaj in Peter Ambrož ter po vsej verjetnosti tudi Frane Milčinski — Ježek. V zabavnem delu programa bo več zanimivih nagradnih tekmovanj, med njimi tudi eno, v katerem se bodo pomerili med seboj savski športniki za tranzistor. Ker pričakujemo, da bo za to tekmovanje »POKAŽI, KAKO ZNAŠ« precej prijavljencev, naj se vsi interesenti čimprej oglasijo v uredništvu našega lista. Za pričetek sezone brzopotezni turnir, ki je prinesel zmago Vregu Šahovska sezona se je pričela. V otvoritvenem brzopoteznem turnirju v soboto, 16. novembra, ki se ga je udeležilo 14 tekmovavcev, je zmagal z 11,5 točkami Zvonko Vreg pred Vidom Gazvodo, ki je zbral pol točke manj. Za organizacijo turnirja je poskrbel Ludvik Paušer, ki je priskočil na pomoč v poslednjem trenutku. Pohvaliti pa moram tudi discipliniranost vseh nastopajočih, ki so igrali izredno tovariško ter se športno borili. Vrstni red v končni razvrstitvi je naslednji: Vreg 11,5 točke, Gazvoda 11, Mitrovič 10, Požar 10, Gorenje 8,5, Debeljak 7,5, Marja-šič 7, Staničič 5,5, Robar 5, Veselič T. 5, Kužnik 4, Weisseisen 2,5, Zrinski 2 in Korenjak L. 0,5 točke. Pred našimi šahisti je sedaj vrsta raznih tekmovanj. Že 7. dec. bomo sodelovali na občinskem turnirju, 21. decembra bomo organizirali brzotumir. V počastitev JLA se bomo srečali s kranjsko garnizijo, nato vrnili srečanje Planiki ter sodelovali v tekmovanju za pokal maršala Tita. Vido Gazvoda Šah ; Sobotni turnir smo organizirali v počastitev Dneva republike, obenem pa je bil tudi pregledna prireditev za lažjo ocenitev moči posameznih šahistov v našem podjetju. Konkurenca je bila sicer precej močna, manjkali pa so nekateri igravci, ki bi lahko sicer posegli v boj za najboljša mesta. Po predvidevanjih se je razvijal boj za primat med Vregom in Gazvodo, prijetno pa sta presenetila Justin Gorenje in Boris Matjašič. Prvi je nastopil po dolgem odmoru, je pa med našimi šahisti sicer že poznan. Drugi je učenec poklicne gumarske šole in šahira razmeroma malo časa. To se je tudi pokazalo med turnirjem, saj je prav zaradi pomanjkanja izkušenj izgubil nekaj sicer dobljenih partij. Po dolgem času objavljamo spet nagradno skandinavsko križanko. Ker smo jo posvetili 29. novembru — našemu največjemu prazniku, smo ji nadeli tudi primerno ime »DAN REPUBLIKE«. Med reševavce, ki bodo oddali pravočasno pravilne rešitve, bomo podelili naslednje nagrade: eno za 5000 dinarjev, tri po 1000 dinarjev in šest po 500 dinarjev. ROK ZA ODDAJO REŠITEV JE SOBOTA, 7. DECEMBER. Kakor vedno, oddajte tudi tokrat rešitve pri dežurnem vratarju ali pa v uredništvu našega lista. Pravico do razpisanih nagrad imajo poleg članov kolektiva in njihovih nepreskrbljenih svojcev tudi učenci naše poklicne gumarske šole, upokojenci iz naše tovarne, nekdanji sodelavci, ki služijo kadrovski rok ter naši štipendisti! PRIIMEK IN IME: TOČEN NASLOV: