Tečaj XV. List 90. Iihajajo vsako sredo in saboto« Veljajo za celo leto po pošti 4 fl 5 3 fl y pol leta 2 fl. po pošti y 1 fl.30 kr Ljubljani v sredo 11. novembra 1857 Gospodarske novice (Sadjoreja). Kako marljivo se na Českem sadjoreje poprijemajo, dokazujejo sledeče številke: V leto 1856 so ljenega ali šrotanega žita ali pa otrobov sparjeni klaj na Českem pri 184 ljudskih šolah nove drevésnice napra- tem pa naj ne pozabi, te mešance nekoliko osol iti, mlačna živini poklada. Ze nje duh razodeva, da je dobra in prijetna. Kdor pa nima repe ali krompirja, naj pridene zdrob- i; pri Pri vili in za poduk šolske mladosti so imenovano leto 29920 ti klaji ne bo živina nikdar sadnih in 6923 divjih drevés več posadili, drevés v vertih se je za Število sadnih pogreševala. Tukaj moram 1,006,320 in v drevorédih so memo leta 1855 pomnožilo. pa gospodarje se opomniti, naj te nepreeenljive klaje za 281,418 in 87,723 Ob potih več razdelkov napravijo, da je imajo za večkratno poklajo divjih pripravlj drevés, na pašnikih in pustih krajih pa 163,931 sadnih in 998,413 divjih drevés več vsadili, in v vsem skup so 3820 oralov zemlje za drevorejo porabili. Ce bi pa kdo ne imel kadí ali predalov pri rokah y ce zamore omenjeno mesanco tudi v hlevu na tleh napraviti, namreč za klajo omenjene reči na kup nasuje in jih ravno 1___ ' •____ 9 lř . - ... . solí tlaci itd., kakor one v kadih in s kako y (Silno rodovitnost sadnega drevja) nam priča tako skropí da so v nekem tergu na Parskem vagán jabelk po plahto ali štorjo pokrije, da poprej zavrejo in se sparijo to 15 kr. prodajali. Prav korišten nam bo letos v • y « tni drob, ki je pri živino (Kr ompirj žitni ceni skoraj najboljša, krepkejša in redivna kerma za , ktero je po navadi v slabih letinah posebno drago. Kdor bo tedaj živino po mojem svetu redil, se mu bo go- V več krajih Nemškega delajo tovo dobro splačala, lahko in pri tem tudi drago jo bo Gospodarske skušnje sir iz krompirja in ga napravijo veliko. Kako ga delajo, bi utegnilo tudi našim gospodarjem in gospodinjam všeč prodal Če gospodar v nekterih letih ceno sená, kar ga biti zvediti y ker krom pirjev sir je res dober. Naj jim tedaj živina potřebuje, natanko prerajtal in primeril s ceno to povemo. Tako le ga delajo: Krompir (dobre sorte) naj prej dajo kuhati; potem ga olupijo in v možnarji prav V . t kr«- m ga je za poparjeno klajo odločil, se bo kmali preprical da ni na zgubi, če živino z žitom redi. Če tù in tam cent y drobno zribajo krompirj Na 5 delov tako prav lepo zribanega zamejo 1 del kislega mleka (postavimo sená 3 skorej za veljá poli y vagán ovsa pa 1 na do b i č k y in 30 kr., ako klavrii je ze živini na 5 funtov krompirja 1 funt kislega mleka, na 10 funtov paraesti sena srotano zito, rezanco in korenstvo poklada krompirja 2 funta mleka itd.) in pa enmalo sol Vse to: ker en vagán ovsa ima ravno tolik y d m krompir, mleko in sol, zmešajo dobro skupej in v dobro kakor en cent sená; zadelani posodi pustijo, kakor je letni čas bolj vroč ali merzel, manj ali več dní pri miru stati spodarstvo y Čez 3 ali 4 dní a,i drobu le senó kupovalo po tem takem bi bilo tudi slabo go-če bi se pri taki draginji sená namesti ovsa še enkrat to zmes dobro premesajo in v podobo sira po Iz tega se previdi, kako koristno je, da kmetovavec delajo; sire potem na rešeto položé, da se vlaga odteče, pri zivinini klaji na vse pazi in cenovnatanko prerajta ... - -v « • • * •, • • « • ««i rr \ 7/A a I/^AHA li /\ nnîl .»U /S ~________1__ 1 da potem jih daj skladoma položé na senenem v v sode. Cez kraji sušiti in nazadnje jih zve 0 ktero bo najložé izhajal Ce se pa ozrčmo na 14 dní je sir že dober za klajo y ktero kmetovavci svoji živini oaj raji pokladajo y P bomo • # Ojl vžitek; kolikor je pa stařeji, toliko bolji je. V dobro zapertih pac kmali zapazili, da ne presojujejo klaje posodah ali na suhem kraji shraDjen se dá krompirjev sir «ivini, ktero imajo čez zimo prerediti, in ravno ta ue-vec let dober ohraniti. Še bolji se pa krompirjev sir naredi marnost se nahaja najbolj pogostoma pri zanikernih hlapcih iz yt • S mleka namesto kravjega y Živino čez zimo ložeje prerediti. (Konec.) in deklah. Brez vse skerbi navalé polne jasli živini klaje da se ie popred delà znebijo, namesti da bi se bolj zamud* nega delà poprijeli in klajo iz žitnega drobu (srotanja) rezance in korenstva napravljali. ktera je tečniša od sená. Tukaj moram pa še eno klajo v misel vzeti, ktero ? živini veliko Druga vsega priporočevanja vredna naprava, iz suhe kmetovavci v našem kraji veliko obrajtajo in ktera jim ve-rezance in plév dobro kermo za živino napraviti je, če se liko veliko odrine. To so namreč oruženi ali obrobkani z njima tako ravná, da se same po sebi sparite. Tega tursični storži. Ko so živinorejci sčasoma dobroto re sem se že pred več leti sam prepričal, da živina to klajo divne moči omenjenih storžev spoznali, je bil pred nekoliko mm m ? 1 « i i I i ft ft V V I # 1 11« TV t « «é « m mm « ^ . kmali rada žrč, po kteri se tudi tako rekoc ocividno po- leti na Dunaji mlin napravljen, kjer se oruženi tursični pravlja. storži na debelo melejo, in ta drob je za živino kaj dobra Kdor pa želi živini sparjene klaje pokladati, naj klaja. Jez pa mislim, da se ravno to doseći dá brez mlina več kadi ali iz žaganc zbitih predalov napravi in v živinski če se storži na drobno skerhljajo, namočijo in nekoliko hlev postavi, naj jih nasuje s suho rezanco in plevami in osolé, kar sem že sgorej od enake klaje nekoliko omenil. y nekoliko s korenstvom y to je y s skerhljano repo ali krom Kakor so imenovani storži ob dobrih in bogatih letinah pirjem pomeša, sproti pa z vodo poškropi, potem dobro koristni za kurjavo, ravno tako hasnivi- so za živinsko potlači y in če je moč s kakim plohom pokrije. V kakih 12 pičo^ kadar druge klaje primanjkuje. do 24 urah, potem kakor je toplota, se ta mesanca so greje, bi rekel, Ce se tedaj vseh teh klaj živino čez zimo prerediti pokuha. Zdaj se klaja iz kadi jemlje iu poslužujemo, če vlastniki Vinogradov listje vinske terte 358 živini pokladajo če se turšičua slama s stebli vred na zgodovinsko-zemljopisne delà v leta 1855, ktere kra j neko i drobno reže, v vodi namaka, žitne pleve skerbno po- dežeio zadévajo, in je opomnil ob enem, da se dá iz rabljnjejo, — slama za rezanco reže, tista pa, s ktero se profesor Ka ra jau-ovega govora, ki je v sejnih priobčbah je po navadi nastiljalo, naj se živioi poklada, senó pa le c. kr. dunajské akademije znanost natisnjen, da je zgodo- po redkoma od časa do casa po malem kermi. Već naj se vinski razred te akademije v leta 1856 7 bukev (blizo 318 ga le takrat dajč, kadar je že korenstva zmanjkalo, i a če polá) na svitlo dal, v kterih je mnogo učenih iu izveretnih se bo živina tako kermila, jo bomo brez vsega strahu izdeikov brati, pa da je uasa dezela v njih, kar njo utiče lahko čez zimo preredili. j Končaje današnji spis naj opomnim se pomoči za spomlad. Ker je letosnja suša večidel deteljša pokončala, bi čisto pozabíjena. Gosp. Nečásek, vodja ljubljanske gimnazije, je na prédoval svoje priobčenja o imenovani gimnazii od 1654 do 1600, iz kterih kratko posoamemo: leta bilo prav, ako bi bili kmetovavci v jeseni ob pravem času V letu 1654 je bilo mnogo učencov, kteri so prepozno dovelj rèži na svoje njive že unkrat priporočevale, ktero bi spomladi kouca malega mogli so v uižji šoli ostati in še druge kazni terpéti. V višjih nasejali, kar so „Novice" nekteri še Ie v mescu decembru iz vnkanc prišli ; travna in v začetku majnika kosili iu živini za srovo razredih so se mogli mnogi ucenci zavoljo veckratnega po klajo pokladali. Ker je žito letos precej po ceni, bi nočuega rogoviljenja, v nižjih pa zavoljo prepovedanega se to brez velike škode • * » 1 • f storiti dalo, iu ce bi rezi spomladi kopanja pokoriti. Iz šole iztirovali so učence po trojnih živini za srovo klajo tudi kositi treba ne bilo, bi se tudi stopujah. Ali je bilo samo dotičuemu razredu, ali v vsih lahko pustila dozoriti. razredih ali pa oćituo z načertom (programom) oklicano, S tem sklenem svoj predlog in želim, da bi se ga da mora ta ali uui šolo zapustiti. gospodarji, kteri niso letos obilo seuá nakosili, z veseljem Kakor danas ije dui, tako je bilo tisti čas tudi krivih poprijeli, da bi jim ne bilo treba svoje živine po majhni prerokb slišati. Za dan sv. Klare (11. avgusta) je bilo ceni prodajati in spomladi pa ob rali drago kupovati. Go- ljudstvu mraknjenje sonca in več druzih nesreč preroko- tovo cenejse klaje si ne more kmetovavec, kteremu dra- vauib; pa vendar (!) niso ucencom tisti dan šole pregle-gega sená pomanjkuje, omisliti, kakor će svoji živini dali. Prerokbe so bile lažujive. —Ker se je marsikdo šolskih slamo z drobom in rezanco zmešano čez zimo poklada, pričevál krivo posluževal, so jih ucencom dajali, kadar so kakor sem mu gori nasvetoval in priporočal. Zastran bukev v Vodnikov spomin « Leta 1758, 3. dné mesca februarja je bil rojen Valentin Vodnik, kteri si je kot slovensk pevec in izverstno učen mož toliko zaslúg za domoviuo nabral. Tega ućeuega moža sposobno častiti in mu postaviti spomiu po vsih domaćih slovstvenih in učenih možeh, sem sklenil, do njegovega rojstnega dnéva, to je do 3. februarja 1858, bukve ^ ta namen (Album) izdati. Ze v zboru zgodoviuskega družtva sem 5. t. m. o tem govoril iu se oberuem sedaj na vse slovenske pisatelje. ..Bukve v spomin Vodnika" bi po mo- jih silno potiébovali. V začetku léta in tudi večkrat so romali ucenci na Roženpoh iu eo potoma rožni kranc glasno molili. Tisti ćae eo ucenci v znanoetih iu vérozakonekih ozírih začeli uaprédovati. Tri leta pred ni namreč ne eden k Jezuitom šel; leta 1654 pa eo šli 3; brez téh je eel 1 k k Avguštincom. Bernardincom 1 k Fraučiškanom iu 1 24. decembra 1655 eo učence domu epustili, ker jih je bilo sila ubožuih iu eo mogli iti, ei živeža nabérat Po šegi tistega časa so ee ucenci tuđi v komedijah igraje „das Paradies" (raj) nekoliko itd. urili, in eo tudi, jem naménu obsegale: 1. kaj, iz česar bi ee dulo govoriti o Vodniku, njegovem življenji, njegovem značaji, njegovi slovetveni in duševni delavuosti ali njegovi rodbini — in sicer o tem, kar se njega več ali menj dotika; 2. je pa tudi nameu teh bukev, da bodo ob enem v e 1 a v o našega slavnega prednika Autologia, to je venec, v kterega bodo izvirni izdelki vsih na Krajnskem rojenih, na Kraju- ccz mejo raja mahniti. Zavoljo tega eo bile takošne igre pozneje bolj rédke iu leta 1656 šeetošolcom prepovedane. Pa v letih od 1657 do 1660 je bilo kaj takega dovo-Ijeno — Léta 1616 je bilo po tadaujem deželnem poglavarstvu uazuanjeuo, da ne more nihče v šole priti, kdor nima e čim živeti. To je već učencov, zlasti Kočévarjev, domů zagnalo! — 19. dné novembra (kterega leta?) ni bilo eomnja v Ljubljani zavoljo kuge v drugih krajih. — 22. dné marca (kttrega leta ?) so iméli elovésne volitve ne-kaKih slovíl v epodbado učencov gimuazije. Da bi se namreč skem živečih ali za Krajneko marljivih pieateljev krasne, dišeče cvetlice povezane, v kterih přetečeni čas sedanjemu v roko eéga. Proeim tedaj, mi za omenjene bukve po mogočoeti kmalo kaj poelati, in zlasti v doeego tega, kar je v 2. rečeno, prosim uljudno, da mi kar gotovo elednji pisarec omenjene verste kak izdelek evoje roke in evoje glave bla-govoljno posije. Izdelki nej eo eloveneki ali nemški, v verzih ali prozi, in glede zapopáda lepozuanstveni, zgodo-viueki ali naravoeloveki. Da bo mogoce, bukve o pravem času izdati, je treba da izdelke eaj do erede mesca decembra prejmem učei.ci pridneje in uspešneje učili, eo navadno v začetku vsacega meeca izmed učencov izvolili nekake častnike, kar so imenovali „ecriptio pro imperio seu magistra-tibus creandie." Ucenci, kteri eo ee z učenjem najbolje obnašali, eo bili namreč izvoljeni kot razni ćastniki, kteri eo ee po latinsko imeuovali: censor (pregledovavec) decurio (desétuik), decurio maximus (desétuik desétnikov); včasi tudi: imperator (zapovedovavec), praetor (svetovavec). Sledujemu desétuiku je bilo nekaj učencov podredjenih, kteri so mu mogli vsakdan odgovarjati, kaj eo se učili domá. Desetnike je volil ali deeetnik deeetnikov ali pa učitelj sam. Prepričati ee, ali deeetniki evoje dolžnosti Če bi kaj dnarjev potem ostalo, ko "bi "bile bukve po- epolnujejo ali ne, je preskueal magister (?) nektere njih prodane, bi ee ta ostanek v kak přikladen uameu obernil. elednji dan. Pismene izdélke eo deeetniki poberali iu po Sveeto upam, da ee bo dalo z „zedinjeuimi močmí" pravljali, učitelj pa je izdélke desetnikom tihoma popravljah ' * i _ ^ .A . à a fl « A A m ft « fl m « »«a * fl a fl V fl fl kaj lićnega iu popolnega doseći. Dr. Ë. H. Costa. Poménki zgođovinskega družtva mescu oktobru 1857 Nektere najboljih in najelabejih izdélkov eo tudi priča vsih glasno brali. — 16. maja eo „v vertu pri mestu" v pričo deželuega glavarja več igrokazov napravili. — Vsaki razred je imel svojega varha (pervošolci sv. Janeza kerstnika drugošolci ev. Angelja varha, tretješolci ev. Stanislava i V 17. zboru družtva je zaberuil tajnik na četertošolci sv. Alojzija, pétošolci ev. Frančiška Ksav., pričujoče šestošolci ev. Iguacija. Patron eédmo- in oemošolcov je bil Mittheilungen" za mesec avgust in kar je v njih; ev. Tomaž Akviuski, kterega gód eo slovesno obhajali in potem je omenil tajnik obširnejega delà našega rojaka, ta dan so šli pred vsimi drugimi ucenci. — Tadanji prefekt dr. Konstantin Wurzbacha, iz kterega se pre vidijo Janez Dolar je bii prestavljen v Pasavo kot učitelj go- » 350 vorništva. — 1. Avgusta 1655 so dajali hvalo visokim stanovom Krajnskim, kteri so dali s svojimi doarji jezuitom đovo šolsko poslopje zidati. 14. avgusta so se začéle sole v novem poslopji, seđaojem redutu. Nad vratmi tega poslopja je se današnji dan letno stevilko 1658 v teh le besedah brati: NoVae aeDes gyMitasII LabaCensIs. aere orDInVM CarnIoLIae. V mesca juniju 1659 je mogel kasist Bost. Eezboršič v novi soli vpričo vsih učencov v pokorivni obleki zavoljo pijančevanja in pretepanja pokoro delati. — Gosp. Nečasek je bral med mnogimi drugimi rečmi tudi kupno pismo, med religijnim zakladom in stanovi narejeno, v kterem je imenovani zaklad stanovom v mestu, blizo poljanskega pred-mestja ležeći frančiskanski klošter in cerkev prodal za izzidanje liceuma, in potem prošnje z odgovori na-nje, s kterimi so stanovi slavno deželno sodnijo prosili, usmertivni edikt izpisati, da bi mogli, ko je odločeni čas pretekel, pa ee jezuiti kot lastniki niso mogli oglasiti, redut na svoje ime prepisati. (Konec sledi.) Lepoznansko polje. Dvojčka. Prizor iz zadnje avstrijansko-ogerske vojske. (Dalje.) Ločili smo se kakor iskreni mnogoletni znanci; — jez sem se poprej odpravil naprej in po celi poti nisem misiil na drugo kot na krasno Zofijo. Kratke tište dní, ktere sem se v ### preživel, sem marljivo upotreboval, da svoje drago in milo znanstvo učverstim, in ko sem s svojem regimentom mesto zapustil, sem storil to sicer z žalostjo, pa vendar s sladkim prepri-čanjem nadušen, da bo v sercu lepe Zofije ravno tako moja slika ostala, kakor njena v mojem. Bog je tako dal, da ste se najine serci sosle in porazumele. Sklenila sva, se pred Bogom za večno združiti io pogovorila se, da se bom po dokončani italijanski vojski vernil, Zofijo si za ženo sprositi in tako nedolžno in čisto zvezo najioih sere z blagoslovom Božjim in masnikovim za vselej uterditi. Kaj in koliko sem po kervavih poljanah Italije doživel, prijatel, to je tebi in vsim ondi bivšim znano. Zelja po slavi iu Ijubezen do moje Zofije ste me vodile in spremljevale po bojnem polji, hmbrega me delate v nesrećah in resile me iz nevarnost kakor dva nadzemeljska varha. Zdaj se razleže glas o vojski naši, da so se namreč Serbje do zadnjega moža zoper dolgo in divje napadovanje iu zateranje na junaške noge vzdignili za obrambo svojih narsvetejših pravic: za narodnost in véro! Kteri rodoljub bi bil pri tacih naznauilih merzel ostal? Tudi jez sem prihitel k bratom svojim, da s hrabro desnico ali branim svete pravice naše, ali pa da junaško padem na bojnem polji kakor zvest sin svojega naroda, oaroda tako nepravično gaženega in zateranega. Nadjal sem se, da bom še svojega Ijubega očeta, kteri so bili ravno takrat prav zlo zboleli, saj toliko še vidil, da prejmem še enkrat njih blagoslov in jim zadnjo uro osladim. Nadjal sem se, da bom po dokončanem boji svojo drago Zofijo kakor zvesto zaročnico peljal pred oltar in jo na večno „svojo" imenovah Nadjal eem se poslednjič, da bom tudi od svojega brata morebiti kaj bolj veselega slišal. Vsega tega sem se, revček, nadjal. — In kaj sem najdel? Narod svoj v narvečji nadlogi in stiski, vasi njegove požgane in poropane, otroke pomorjene, polja požgane in razdjane. Brat moj, izdavši cesarja in narod, se je pridružil iu prestopil k puntarjem, pomadžaril svoje častito ime in na-nesel s tem sebi in nam neizrekljivo sramoto — madež neizbrisljiv. — Moj oče, že pred včs bolehen starček, umerjejo kmalo potem, smertno v serce ranjeni od te žalostné novice. Poslednje trenutke še so blagoslovljali mene, proklinjali pa mojega brata. Draga moja Zofija je bila vsled peklenskih kovarstev Danila V— iu njenega očeta, prestopivšega tudi k mad-žarom — — — z mojim bratom po sili zarocena; — nič ni pomagalo, vse njene vroče solze, ne prošnje njene drage matere .... Ona je zdaj žena mojega brata, ki si je verh vsega tega dal še mojo očetovsko lastnino po puntarski vladi sebi prisoditi, in je tako meni ne le srečo, mir in příhodnost podkopal, ampak oropal me še moje očetovske dedšine po nepravični poti. In zdaj, prijatel moj, reci, kaj so vse muke pekla memo divje bolečine, ki izjeda žalno moje serce? Povej mi, je li vredno odkrivati rane, za ktere zdravila ni? — je li vredno tolažiti cloveka, kterega je zapustil slednji up?l — VI. Vihar čezdalje bolj in bolj divja in žvižga nad pustimi grobmi, kakor če bi objokoval nedolžne žertve tu pobitih in zakopanih Serbov. Gromovi strašno bobne. Misiil bi, da hočejo zemljo iz svojega položaja in teka premakniti; — goreče strelje s strašno urnostjo švigajo od iztoka do zapada; misiil bi, obok neba bo razpadel in zgrudil se na tamno zemljo. — Donava razdivjano strašno stoka enako zvezanemu velikanu, ker nemore razdreti moćnih jo obdajočih sten. Vse naravne moči se nahajajo nocoj v divjem boji; rekel bi človek, da se priroda hoće zopet v svoj pervotni stalež spremeniti. To je ena tistih strašnih noči, ki so v našem cesarstvu edino le v Banatu, po poljskih in ogerskih pustinah domaće in dalječ nadvladajo moč viharjev in neviht v druzih pre-delih. (Dalje sledi.) Ozir po svetu. Revšina v Londonu. ' London, stolno mesto augležkega kraljestva, pervo mesto cele zemlje v vsih ozirih — po velikosti, po bo-gastvu in po revšini — steje blizo 3 milijone prebivavcov. Med tavženti in tavženti hiš in poslopij postopa več ko 30,000 ljudi obojega spola, vsaktere starosti, kteri ne vejo, kje je njih dom, kam bodo zvečer svojo glavo položili. Na cestah ne smejo ostajati, ker jih ondi policija ne terpí, pa tudi zapreti ne smé. Zakaj če hoče kdo pod policijsko streho spati, se mora s kako hudobijo te časti vrednega storiti. Ljudjé omenjene verste se pa policijskega prenočiša tako skerbno varjejo, da si ga prav z ničimur nočejo kupiti, tudi s hudodelstvom ne. Njih žeslo je: „Svobodni hoćemo ostati in će prav pod zemljo!" Volijo si rajše, živi pokopani biti, kakor si s hudodelstvom prenočiše preskerbeti. Na zemlji nimajo prostora ponoći, kamor bi svojo glavo položili, še menj pa postelj. Pod mostove, pod vrata, pod vozove, v nerabljene cevi za gaz in v take vodotoke, v nedodelane, poderte hiše zahajajo, ali pa se po cestah v kotih na golem kamnji kupičijo, da eden druzega — stari in mladi obojega spola — v spanji s svojimi cunjami ogre-vajo. Policije ne smejo kaj tacega terpeti, pa ogibajo se kupov tacih nesrečnežev, ker bi spavajočo revšino pač predramili, prenočiša pa bi ji ne mogli dati. Tolsti predstojniki siromašnic iu delavnišnic, za ktere ljudstvo toliko in toliko plaćuje, zaperajo vrata in zamašé svoje ušesa, kadar terja gosposka od njih kako podporo za najubozneje in najrevneje. Kteri nimajo Btfioovaoj 9 osta- 360 nejo brez njih io srečen je, kdor more dokazati, da je ze nekemu Marku Nikoličo 1000 cesarskih cekioov podařil, toliko iu tolike let v tem ali unem okraji mesta pil grenko ker je oblastnijam naklep zarotnikov razodel. Deželoa vlada mu je enako podarilo naklonila in knezov tast, starostnik medico revšine. Kako in kje vsi teh tridesettavžent siromakov preno- Jefrom Nenadovič mu je krasno sabljo poslal, čujejo, kako v noči in megli, v dežji, mrazu in snegu more reci j Sploh se da iz turško-slovanskih dežel žalostné vedno prebijejo in dan na dan zopet najbogateje mesto novice dohajajo. Komaj je po božji previdnosti v Serbii bila sveta z uajostudnijimi in najrevnijimi cuojami pokrivajo, prekucija odvernjena, že pripovedujejo časniki, da je bila ostane čudo, kakor pet krav za en gros! Samo iz nekterih černogorskemu vladniku enaka namenjena. Pa tù je, kakor podzemeljskih prenoćiš se dá to nekoliko posnéti. Edo teh v Serbii, najeti morivec se :__:__' a J A i f»» A «ItAU tt wil Ir«» «^k ri___»_____ __IA Î. skesal, preden ima ime „Adelfovo obcje. je svojo roko in Se ni dolgo, kar so za to celo Černo goro s kervjo izvoljenega oblastoika omadeževal. Bil je namreč neki Ivo Mjatov Ljubotinjan s 100 cekini od občje zvedli, in celo mesto je ostermélo nad tem. Nekak poseben duh je razodel podzemeljsko življenje strica kneza Danila, Masan Savo ? podkupljen, unega umo v Adolfovem občji. Prebivavei his tistega kraja so namreč riti. Masan Savo je že prejél plačilo za svoj naklep, ker začeli gosposki tožiti, da jih dan na dan hoji smrad nad legje; tožili so pa tadi, da je ponoči pod njimi tak peklensk ( t. j. ustřelili so ga). so mu z „olovom i praom" kratko pot v věčnost pokazali Iz Italije nič več posebnega, hrup in sum, da je strah. Najhuje je to ob nedeljah o kakor da je bil pred nekimi tedni zloglasoviti Mazzini službi božji. Nedeljo posvecevati je pa na Anglezkem silno zopet v Genovi, in da je daroval sardinski kral 10,000 ojstro zapovedano, in gosposka čuje z enako ojstrostjo nad tem. fl) |H I III i mm H I I H I starcov, otrok, deklét in fantičev v Adelfovo občje z vsak službi božji pobegne tedaj po tavžent in tavžent gležev. frankov v podporo vdov, otrok i. dr. v Indii umorjenih An lz Pariza je dospěla novica, da je kitajski cesar Angležem vojsko napovedal. „Novičar4* je terimi jedili in pijačami, kterih ne smejo zgorej prodajati. pred nekimi tedni tudi naznanil, da so Francozi Kitaj-Zdolej pa je posvecevanje nedelje neznano. Med tem, ko com vojsko napovedali. Pozneje pa ni bilo tega nikjer vec obhajajo zgorej nedeljo, se naredi zdolej nedeljski somenj, brati ne slišati. Upati je, da bo tadi una prazna ostala. kterega ostudnosti popisati je nemogoče (Dalje sledí.) Novičar iz avstrijanskih Med nemško-zveznimi deržavami in dansko vlado je že več časa nekak razpor, kterega konec in nasledki se ne dajo prerokovati. Prostora zmanjkuje, kaj več o njem govoriti; s priložnostjo bo „Novičar" že kaj već povedal; enako prihodnjič kaj iz Mol dove in Valahije. — An- Iz Gorice« Poslednji dan mesca oktobra smo imeli gleži ne stoje neki zavoljo tega, da so Delhi si osvojili veselje, tri šolske sestre (nune) v našem prijaznem mestu sprejeti, ktere so prišle iz Monakova, napravo za nemo-glušce v svoje roke prevzeti. Ta dobrodelna naprava je v Gorici 18 let in je v nji 70 nemo-gluhih učencov že še nič na terdnejih uogah, r ker je imela vstajna armada ktera je bila v mestu, priložnost, odtegniti. Ogojišče imajo sicer Angleži v rokah, pa plamen je drugam švignii in bo v drugih krajih iz novega zavihral. (muteov). Iz Ljubljane. V pondeljek, 9. t. m. zvečer je napravilo družtvo katoljskih družetev v redutu nemšk igrokaz in kaj iskreno je donela iz njih gerl pesem, pa ne kje dom je moj! Novičar iz raznih krajev Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana t Spisal Matija Majar. Doklade k davkom za upravno leto 1857 so bile: za ro#Hy ra epe^a je^eH ročnog íh ra 3aniTa (enpa HeKi KpafrifeiBeij upije b apyreM ro#hy (Stock) b jic6o , He lyTÍ uiKorap, noóepe oó.iaiLia, Ko.iiKop jix Haj#e íh Hece npi aeneM óeaeM ^Hesy npe#ep3HO íieao óvTapo oóaeKe noKpa^eHe no CTonHiiiax. B nepsen a): potrebe vsih ces. deželá 8 rnilijonov, 264 tavžent in 672 fl., in za oprastenje zemljiš 22 rnilijonov, 14,633 fl., torej skupej 30 rnilijonov, 279 tavžent in 305 Kam Hecem Ta oóaaqtaa? Co mí jix #a.ii, pene Kpaj .ii.i Bei j 9 a jix nommerai« íh Ma.io hoiijvumu Za leto 1858 TaKo #oóep, pe^e ročnog, B3eMi rae mojo cyKiibo íh (to je od 1. novembra 1857 do poslednjega oktobra 1858) í3ih^eiaj mí jo. 13 cepija pa#, o^roBopi Kpa^iiseij, jo pa znesejo doklade k davkom za potrebe vsih ces. deželá B3eMe íh xiTpo 3rÍHe. HayK: Bapyj ce ro.u»ije mcj ne3nani>ii ajby#Mi 6 rnilijonov, 420 tavžent in 544 fl., za oprostenje zemljiš 21 rnilijonov, 306 tavžent in 310 fl., skupej 27 rnilijonov, 726 tavžent in 854 fl. Memo leta 1857 bo tedaj v letu 1858 za 2 552,451 fl. menj davka v čelem cesarstvu placatí. Slavni maršal grof Radecki je 2. t. m. 91. leto svoje starosti dopolnil. Kakor vsako leto, so tudi ietos presvitli Cesar in Cesarica slavnému starčku po telegrafu srečo za god vošili. — Vse naprave za dobrodelstvo in za siromake na Dunaji bodo neki njih namenom ugodno prenaredili. Namen imajo, posebno višje osrednje vodstvo vsih teh na- kakošnim Učenec. Serbska narodna. Vuk. I, 171 > 105 Tù je govorijo prav utemeliti. Tacih je na Dunaji 120. pridom se pecajo na Ogerskem z rejo dinj, pričuje to y da sta dva gjurska (Raaber) dinjorejca skup za 1000 samo dinj prodala. Med dinjami pa sta nasadila še krom- fižola in turšice; s pridelki teh sta lahko davke in Stiska v dnarjih še vedno • • > pirja druge stroške poplaćala, ni odjenjala v véliki kupčíi. Samo v Novem Jorku v Ame-riki štejejo doslej 900 kantov s kakimi 900 milijoni gold, našega dnarja. Največ terpí zavoljo tega angležko in fran-cozko kupčijstvo. Hala Bogu, naše ni tako mocno v nesrećo potegnjeno, če ravno je mogel tudi v našem cesarstvu kdo Samouk učenec: Ući še iz knige. Pravi njemu kniga: Naj ne jaše konja, Naj ne paše sablje, Naj ne pije vina, Naj ne ljubi drage. Ne uboga učenec, Kar mu kaže kniga; Še bolj konja jaše, Še bolj sabljo paše, Še bolj vino pije, Še bolj drago ljubi. C. Pogovori redništva. Gosp. D-n na N: V sostavku s pod — __t/ • . * « « « & M 1 tù in tam se nemili osodi ukloniti. pisom „ Br. N. iz N." nismo nob en ih razžaljivih osebnost zapazili^ Serbski knez je tedaj pax nobiseum Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jožef Blaznik