Iskra Glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra 1 ' ZK in kultura Zveza komunistov se inteziv-no pripravlja na bližnjo sejo Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, ki bo v celoti posvečena kulturi v najširšem smislu te besede in njenem vraščanju v velike družbenoekonomske spremembe sedanjega časa. Gre namreč za to, da delavci v prosveti, kulturi in znanosti še niso postali v celoti subjekt, še niso dovolj socialistično samoupravno povezani ustvarjalci z drugimi ustvarjalci v združenem delu, toda tudi delavci, uporabniki kulturnoumetniške in znanstvenoraziskovalne in izobraževalne dejavnosti še niso dovolj subjekti, sooblikovalci kulturne, znanstvene in izobraževalne politike, kakor tudi soustvarjalci sadov te politike. Kajti človekova zavest o kulturi, znanosti in izobraževanju je še močno obremenjena z momenti meščanskih pojmovanj, ki so v obdobju razraščanja birokratske in tehnokratske prakse naletela na še posebno ugodna tla. Ta praksa ni le zoževala možnosti duhovnega ustvarjanja, ampak je, v celoti vzeto, osiromašila medčloveške odnose ter zaostrovala nasprotja med umskim in fizičnim delom, med revolucionarno akcijo in cilji delavskega razreda in nosilci tehnokratskih tendenc. Danes to prakso na revolucionaren način na temelju ustave in zakona o združenem delu presegamo s tem, da ustvarjamo konkretne materialne, družbenoekonomske in družbenopolitične pogoje za integriranje duhovne ustvarjalnosti v samoupravno prakso in zavest združenega dela, za razvoj svobodne menjave dela, ki se mora hitreje uveljaviti ne le v okviru in skozi samoupravne interesne skupnosti, ampak tudi v neposrednih kontaktih izobraževalnih, znanstvenih in kulturnih institucij z organizacijami združenega dela v materialni proizvodnji. V znanosti, oziroma na raziskovalnem področju je še rtiočno prisotna kupoprodajna Praksa na eni strani, ko gre za odnose zunaj samoupravnih interesnih skupnosti, ko gre za direktne stike med uporabniki 'n izvajalci, znotraj interesnih skupnosti pa gre za pojave licitiranja, oziroma prakso izbira-nja med ponudbami raziskovalnih organizacij, namesto da hi delo raziskovalcev temeljilo Oa predhodno ugotovljenih in definiranih potrebah po raziskovalnem delu in raziskovalnih rezultatih. Znanstvenoraziskovalni instituti v glavnem delu in raziskovalnih rezultatih. Znanstvenoraziskovalni instituti v glavnem tudi še niso organizirani v temeljne organizacije Združenega dela, kar ovira direktno povezavo specifičnih dejavnosti s proizvodno, pedagoško in drugo prakso na dohodkovnih osnovah. O vseh teh in podobnih Problemih, ki morajo razrešiti 'n preseči sedanje stanje v kulturi v najširšem smislu te besede, sem pa sodi tudi žnanstve-doraziskovalno delo, bo torej v tej jeseni največ govora v zvezi komunistov, saj sodi to področje nedvomno med vitalna Področja našega družbenoeko-[tornskega življenja in ustvar-ianja. Dušan Željeznov SKUPNA SEJA 10 KOOOS IN SEKRETARIATA KS ZSM O aktualnih vprašanjih Na skupni seji izvršnega odbora koordinacijskega odbora osnovnih organizacij sindikata in sekretariata KS ZSM 8. septembra so sodelovali tudi predsedniki sindikalnih konferenc delovnih organizacij, razpravljali pa so o nekaterih pomembnih vprašanjih. Najprej so obravnavali pobudo družbenega pravobranilca SRS v zvezi s formiranjem delovne organizacije Baterije Zmaj, iz Industrije elementov za elektroniko izločene TOZD. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je bil zadevni sklep skupščine ZP Iskra z dne 19. aprila 1.1. nezakonit, ker nima nihče pravice oporekati zakonske pra-vice, da bi se organizirali v samostojno delovno organizacijo. Ob taki odločitvi pa je potrebno soglasje delavcev drugih DO, da so se pripravljeni združevati s tako organizirano delovno organizacijo v SOZD Iskra. Iz razprave o tej točki dnevnega reda 10 KOOOS in sekretariat KS ZSM sodita, da formiranje TOZD Baterije Zmaj v samostojno delovno organizacijo ne zagotavlja dolgoročnejše reproduktivne sposobnosti in tudi ne socialne varnosti delavcev te DO. Predlagala sta skupščini ZP sprejem sklepa, s katerim naj skupščina predlaga delavcem DO Baterije Zmaj, naj hkrati z usklajevanjem svoje samoupravne organiziranosti in združevanja v SOZD Iskra z zakonom o združenem delu, ki naj bi se po skupnem programu končalo do konca letošnjega leta, znova preudarijo svojo odločitev o izstopu iz Industrije elementov za elektroniko in poskušajo uskladiti svoja stališča glede združevanja v SOZD Iskra z delavci ostalih DO v njej. Nadalje naj bi se čimprej sestali ožji politični aktivi ZP, IEZE in DO Zmaj in se dogovorili o nadaljnjih političnih akcijah v zvezi s samoupravno organiziranostjo DO Zmaj. V naslednji razpravi v zvezi z organizacijo DO za namensko proizvodnjo se je izkazalo, da je Iskra vsekakor močno zainteresirana za tesno poslovno sodelovanje z JLA. Odtod tudi odločitve nekaterih TOZD za združitev v ZINVOJ. 10 KOOOS in sekretariat KS ZSM se s tem v zvezi strinjata z zadevnimi stališči poslovodnega kolegija ZP Iskra o organizaciji DO za namensko proizvodnjo. Vse TOZD, ki sodelujejo z JLA, naj takoj začno z razreševanjem odprtih vprašanj o finančni in programski zasnovi nove delovne organizacije za namensko proizvodnjo, na osnovi tez poslovodnega kolegija ZP Iskra. Pri tem je potrebno vsklajeno medsebojno povezovanje, ki bo preprečilo neutemeljene odločitve posameznih TOZD, ki se že kažejo v zadnjem času. Pri oceni uresničevanja programa uveljavljanja zakona o združenem delu je razprava ugotovila, da stvar kljub svoji pomembnosti poteka prepočasi in, da so bile razprave o tezah za združevanje s DO in SOZD ponekod premalo temeljito opravljene, kar bi utegnilo zavleči proces vsklajevanja izhodišč za izdelavo samoupravnih sporazumov v DO in SOZD. Razprava o tej točki dnevnega reda je rodila sklep, naj se družbenopolitične organizacije, zlasti pa sindikat kot nosilec razprav, na vseh ravneh aktivneje vključijo v izvajanje tega programa in iskanje rešitev za organiziranje v skladu z zakonom o združenem delu. Razprave o samoupravni organiziranosti morajo v kolektivih potekati na osnovi strokovno pripravljenih predlogov, ki izhajajo iz tez o združevanju v SOZD Iskra. Ti strokovni predlogi pa morajo hkrati zagotavljati dolgoročno reprodukcijsko sposobnost vsake DO in socialno varnost njihovih delavcev. Odbor za izvajanje zakona o združenem delu pa naj bi pri vsklajevaoju izhodišč za pripravo samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra upošteval samo tiste pripombe na teze, ki so bile vsklajene na ravni DO, sicer bo proces vsklajevanja nemogoče izpeljati. Pri obravnavi programa nadaljnjih aktivnosti sindikalne in mladinske organizacije seje pokazala potreba, da bi obiskali vse tiste TOZD, ki so ob polletju imele poslovno izgubo in tiste DO, v katerih procesi samoupravnega organiziranja ne tečejo po predvidenem programu. Sklenjeno je bilo, da bodo od 14. do 16. v Poreču organizirali seminar za predstavnike OOS in ZSM, na katerem bodo predvsem opravili politično vsklajevanje in priprave za razpravo o samoupravnem sporazumu o združevanju v SOZD Iskra, kakor tudi podali politično oceno o delovanju in organiziranosti sindikata in ZSM v SOZD Iskra, preverilli izvajanja sklepov seminarja v lanskem decembru, pregledali vlogo sindikata in mladine v uresničevanju družbene samozaščite, pri inovacijskih procesih skladno s sklepi, sprejetimi na majskem posvetovanju o razvojni in inovacijski dejavnosti v ZP Iskra, KS ZSM pa naj bi ob tej priložnosti hkrati izvedel tudi svojo redno letno volilno konferenco. Ob koncu skupne seje sindikata in mladine so izvolili dva nova predsednika komisij za samoupravljanje in za šport in rekreacijo. Za prvo komisijo so izvolili predsednika Ivana Metelka namesto na lastno željo razrešenega Humberta Slejka, za drugo pa Marjana Brezarja namesto Emila Gregorčiča, ki je z izstopom DO EMO Celje iz ZP Iskra odšel iz podjetja. -J. C.- Posnetek mm prikazuje Iskrino stojnico, m kateri so demonstrirali mše električno ročno orodje. Demonstracije so vzbujale precejšnje zanimanje obiskovalcev jesenskega zagrebškega velesejma. (K članku m 2. strani). Pred volilnimi konferencami 00 ZKS Vsaka 00 ZKS v Iskri mora izdelati oceno družbenopolitičnih in druž-beno-ekonomskih razmer v TOZD. V petek, 9. septembra, je bil v Ljubljani posvet sekretarjev 00 ZKS iz Iskre. Posvet je sklical in vodil sekretar Stane Preskar, udeležilo pa se ga je 65 sekretarjev. Obravnavali so naloge komunistov v predkongresnem obdobju in priprave na volilne konference 00 ZKS. Letos bodo namreč imele vse 00 ZKS (ne glede na začetek mandata) svoje volilne konference istočasno in sicer do konca oktobra. Posveta se je udeležil tudi predsednik komisije za organiziranost in raz- voj pri CK ZKS Peter Hedžet. V svojem uvodu je nakazal vrsto organizacijskih možnosti, ki se jih lahko poslu-žijo komunisti in dotaknil se je nekaterih vsebinskih vprašanj, ki so danes aktualna v vsaki 00 ZKS. Sekretariat sveta ZK v SOZD Iskra je za sekretarje pripravil opomnik, ki naj bi omogočil, da bodo poročila 00 ZK nekaterim vprašanjem, ki so pomembna za celotno Iskro, posvetila več pozornosti. Poleglega pa je sekretariat pripravil še poročilo o delu člana sveta ZK SOZD Iskra in anketni list za 00 ZKS. Na posvetu so se dogovorili za tesno sodelovanje, kajti volilne konference 00 ZKS so pomemben politični dogodek. -C- Jožetu Erženu nagrada Nove Gorice V počastitev praznika občine Nova Gorica je bila v soboto, 9. septembra slavnostna seja, ki so se je udeležili poleg delegatov skupščine tudi številni predvojni komunisti in revolucionarji ter častna občana Nove Gorice dr. PRED VOLILNIMI KONFERENCAMI 00 ZKS Kaj je in zakaj se bojuje Zveza komunistov Zveza komunistov je zveza idejnih somišljenikov, ki so se organizirali, da bi na temelju marksizma, to je poznavanja objektivnih družbenih zakonitosti, spremenili stari svet, ki je postal pretesen za nadaljnji razvoj proizvajalnih sil, in ustvarili novega, naprednejšega, pravičnejšega (pravi tov. Šetinc). V Komunističnem manifestu 1848 pa sta Marks in Engels zapisala, da komunisti nimajo nobenih interesov, ločenih od interesov vsega proletariata. Komunisti se razlikujejo od drugih proletarskih strank le po tem, da podčrtavajo skupne interese vsega proletariata, neodvisno od narodnosti, in jih uveljavljajo. Komunisti sestavljajo revolucionarno organizacijo kot orodje delavskega razreda. Ta pa je v svoji osnovi socialističen. Partija mora spremeniti to objektivno naravno težnjo v spoznanje, v organizirano in enotno zavest. Partija je organizator kolektivne volje, politične zavesti in celotnega boja delavskega razreda. Partija je avantgarda, ki deluje in se politično bojuje na podlagi splošne usmerjenosti k ciljem socialistične revolucije. Vselej pa mora biti partija kritična do stvarnosti, ker je treba upoštevati spoznanje, da je revolucija nepopolna. Revolucijo je treba izpopolnjevati in jo nadaljevati. Komunisti se niso odločili za revolucionarno delo iz nagona ali strasti. Za njih je neprimerno važnejše, da dojamejo gibala napredka in da jih znajo usmerjati. Pri tem pa je potrebna in znanost in obvladovanje revolucionarne taktike in strategije. Marksizem ni zakonik. Marks je le odkril splošne družbene zakonitosti, ki so bile in bodo veljavne, ker so del objektivne stvarnosti. Življenje je treba še naprej raziskovati in sicer z marksistično metodo. „Komunistična partija je živ organizem, ki se mora neprekinjeno obnavljati in izpopolnjevati", je nekoč poudaril tovariš Tito, ,,sicer se lahko zgodi,da zaostane ali pa da jo potisnejo na stran, kjer bi bila samo opazovalka." Zveza komunistov daje velik pomen teoretičnemu delu in usposabljanju. Teorijo potrebuje, saj ji to omogoča razumevanje družbenih tokov. Zvezi komunistov so za uresničevanje njene vodilne vloge v vseh fazah življenja potrebni argumenti, znanje, prepričanje in zgled. Zveza komunistov mora imeti aktiven odnos do vsakega vprašanja v družbi. Torej se zveza komunistov ..vmešava" tudi v zadeve samoupravljanja, vendar ne s pozicij oblasti, ampak s svojo idejnopolitično vlogo. V programu ZKJ pa je zapisano, da morajo komunisti „Biti zvesti revolucionarnemu ustvarjalnemu duhu marksizma. Nič, kar je bilo ustvarjenega, nam ne sme biti tako sveto, da ne bi moglo biti preseženo in da se ne bi umaknilo tistemu, kar je še bolj napredno, še bolj svobodno, še bolj človeško." Stane Preskar J Joža Vilfan in Rado Simoniti. Na slavnostni seji so podelili pet nagrad občine Nova Gorica, nagrado Franceta Bevka in 22 priznanj. Med petimi nagrajenci, ki so prejeli letošnjo nagrado občine Nova Gorica, je tudi glavni direktor Iskre—Industrije avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica Jože Eržen. Ta nagrada pripada Jožetu Erženu za 30-let no plodno delovanje na področju gospodarstva in družbenopolitičnega življenja. Vsa ta leta je opravljal vrsto najpomembnejših funkcij v najvišjih družbenopolitičnih organizacijah na občinskem, regionalnem, republiškem in zveznem nivoju. Ves čas se tov. Eržen posredno in neposredno ukvarja z gospodarstvom, kjer je cenjen kot razgledan, preudaren gospodarstvenik, ki ima vedno široko razumevanje za razvoj in uveljavljanje samoupravljanja. Pri njegovem delu so mu tuje birokratske, tehnokratske in podobne metode. Tesno z njegovim imenom je povezan hiter vzpon Iskre—Avtoelektrike ki se je pod njegovim vodstvom razvila v enega temeljnih nosilcev gospodarskega razvoja novogoriške občine. Ob tej priložnosti je tov. Eržen dejal: „To priznanje je zame eno najdragocenejših, kar sem jih do sedaj prejel, saj mi pomeni priznanje za več kot polovico mojega aktivnega dela na tem področju tu na Goriškem. Ker sem del tega aktivnega dela preživel v naši delovni organizaciji v Iskri, je ta nagrada vsekakor priznanje celemu kolektivu. Dosedanji doseženi vzpodbudni rezultati niso samo plod posameznikov, ampak se jih da ustvariti le s prizadevnostjo vseh članov kolektiva." Res, na to visoko priznanje smo ponosni vsi v Avtoelektriki. Prav to pa nas še bolj zavezuje, da usmerimo vse napore v dosego še boljših rezultatov. To bo naša naj lepša čestitka tov. Erženu ob tem visokem priznanju. Rakušček Marko DOHODKOVNI ODNOSI V ZD Delež živega dela Naslednja dilema, ki smo jo že omenili, je, kako je v sedanjih sredstvih za osebne dohodke določiti delež sredstev iz živega dela in delež iz naslova minulega dela. Povsem natančno tega razmerja nazaj ni mogoče dobiti. Sistem evidenc nam namreč tega v celoti ne omogoča, še manj pa omogoča natančno opredelitev učinkov preteklih vlaganj. Pri tem bi rad poudaril: na nek način je potrebno sedanje osebne dohodke razdeliti na dva dela zato, da bo dovolj hitro prišla do izraza motivacija delavca za večjimi efekti v nove naložbe, za večjimi efekti v razpolaganju z že obstoječimi stroji, denarnimi sredstvi itd.. Ce se na pr. v delovnih kolektivih v startu odločijo za petodstotni delež osebnih dohodkov iz minulega dela v skupnih osebnih dohodkih, o čemer že marsikje razmišljajo, bo ta delež, tudi če bi se odstotno iz leta v leto zelo povečeval, ne predstavljal v skupnih osebnih dohodkih toliko, da bi delavca bolj kot danes zagreli za boljše gospodarjenje in upravljanje z delovnimi sredstvi. Zato ponujamo konvencije za uvajanje sistema. V tem smislu je več alternativ, vendar naj navedem samo nekatere: 1. Sredstva za živo delo v skupnih sredstvih za osebne dohodke bi določili tako, da bi ta delež živega dela izračunali z zmnožkom zajamčenega osebnega dohodka in števila delavcev ali števila pogojno nekvalificiranih delavcev (v prvem primeru bi delež v poprečju znašal 55 %, v drugem pa 90 %). Razlika do skupnih sredstev za osebne dohodke bi bil delež iz naslova minulega dela, ki bi ga s pondetji razdelili na delež iz upravljanja in gospodarjenja. 2. V startu bi določili delež osebnih dohodkov iz živega dela in minulega dela v razmerju 33 % : 66 %, ker je tako razmerje med sredstvi za osebne dohodke in poprečno angažiranimi sredstvi v letu 1975 v SR Sloveniji (torej organska sestava družbenega kapitala). To razmerje bi veljalo za vse temeljne organizacije enako; različno opremljenost s sredstvi pa bi upoštevali pri določanju pondetjev za dinamiko sredstev za osebne dohodke iz naslova gospodarjenja in upravljanja. Temeljne organizacije, ki imajo več družbenih sredstev, bi imele manjše ponderje za povečanje osebnih dohodkov iz naslova upravljanja in gospodarjenja kot temeljne organizacije z malo sredstvi. 3. Poslovanje posamezne temeljne organizacije v letu 1977 bi primerjali s poslovanjem v preteklem letu in ugotovili odstotke porasta učinkovitosti, ekonomičnosti in rentabilnosti in iz sorazmerij med njimi določili deleže osebnih dohodkov za živo delo in za upravljanje in gospodarjenje s sredstvi. 4. Mogoče pa je tudi počakati do konca leta 1977. Na podlagi zaključnih računov za leto 1977 v primerjavi z letom 1976 naj bi ugotovili povišanje ali zmanjšanje kazalcev produktivnosti, rentabilnosti in akumu-lativnosti ter ekonomičnosti. Če za posamezne stopnje rasti izračunamo, koliko predstavljajo v 100 odstotkih, bi dobili delež živega dela iz stopnje produktivnosti, delež minulega dela pa iz stopenj, ki predstavljajo upravljanje in gospodarjenje. Podpis pogodbe za MTK sprejemnike. MTK sprejemniki namesto stikalnih ur Zaradi številnih pomanjkljivosti in omejenih tehničnih zmogljivosti, ki jih predstavljajo stikalne ure pri krmiljenju dvotarifnih števcev, se sedaj po vsem naprednem tehniškem svetu opušča dosedanji elektromehanski sistem. Izpodriva ga nov sistem tako imenovanih mrežno tonskih komand — MTK. Sistem sestavlja velika centrala npr. v dispečerskem središču, ki upravlja tonfrekventne oddajnike na transformatorskih postajah. Pri potrošnikih električne energije pa so majhni sprejemniki skoraj enake velikosti kot sedanje stikalne ure, ki krmilijo dvotarifne števce na dražjo ali cenejšo tarifo, izklapljajo in vklapljajo bojlerje, termoakumulacijske peči in druge velike porabnike, nadalje razsvetljavo na ulicah, dajejo opozorila določenim službam in opravljajo lahko še vrsto drugih dolžnosti s signali, sprejetimi neposredno po vodih električnega javnega omrežja. Bistvena prednost novega sistema so ogromni prihranki električne energije — nekaj milijonov (novih dinarjev seveda) v enem samem letu, kar vse govori zoper sedanji sistem stikalnih ur. Nov sistem so v tujini že temeljito preizkusili in ga ponekod, npr. v Švici, že uvedli. Pri nas ga uvaja industrija ISKRA Številka 37-17. september 1977 telekomunikacij, kranjska tovarna števcev. V Kranju so sami konstruirali nove MTK sprejemnike, izdelane v sodobni polprevodniški tehniki, ki naj bi kmalu — predvidoma v nekaj letih — nadomestili stikalne ure in s tem prihranili ogromno električne energije, ki bi jo porabili lahko bolj ekonomično. Minuli teden so v stolpnici „Iskre“ podpisali pogodbo, s katero je „Iskra“ sprejela obveznost za izdelavo MTK sprejemnikov za „Elektromakedo-nijo“, tozd „Elektro Skopje11 prek trgovinskega podjetja „Vardar11 tudi iz Skopja, medtem ko bo izdelala centralo z ustreznimi oddajniki v transformatorskih postajah zahodno-nemška družba Brown Bo veri iz Mannheima. Pogodbo so podpisali za Brovvn Boveri Klaus Peter Muller, prokurist BBC; za trgovinsko podjetje „Vardar11 direktorica sektorja Vera Dobrovska; za „Elektromakedonijo11 tozd „Elek-tro Skopje11 pomočnik direktorja Jordan Grujevski; za »Iskro11 pa direktor tovarne števcev Viktor Kosec, komercialni direktor industrije telekomunikacij Marcel Božič in direktor prodaje Jože Tomšič. Podobno pogodbo je „Iskra“ že podpisala lani ob koncu leta z reškim »Elektroprimoijem11, tako da obsega skupno naročilo MTK sprejemnikov že nad 10 tisoč aparatov, ki jih bodo monterji postopno zamenjavali z dosedanjimi stikalnimi urami na distribucijskem področju Zagreba, Ljubljane, Reke in sedaj tudi Skopja. m. Kralj Andrej Marinc Predsednik IS na obisku v Iskri V glasilu smo že objavili, da je ISKRO Elektromehaniko, ob svojem obisku v kranjski občini, obiskal predsednik Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Andrej Marinc s članoma IS Milico Ozbič in Pavlom Gantarjem. Goste sta spremljala predsednik Skupščine občine Kranj Tone Volčič in predsednik IS občine Kranj Drago Stefe. Delegacijo je v Tovarni ATC na Laborah sprejel glavni direktor Aleksander Mihev s sodelavci. Predsedniku in spremstvu je najprej razkazal proizvodnjo telefonskih central, nato so se pričeli razgovori, katerih namen je bila predvsem predstavitev trenutnega položaja v Iskri Elektro-mehaniki. Glavni direktor Aleksander Mihev, direktor finančno-računo-vodskega področja Slavko Fatur in direktor organizacijskega področja Jakob Vehovec so obrazložili gospodarsko stanje glede na polletni obračun, investicijski program, problematiko cen za telekomunikacijsko opremo in ukrepe, s katerimi si Elek-tromehanika prizadeva izboljšati sedanje stanje. Sekretar sveta ZK in predsednik odbora za uveljavljanje določb zakona o združenem delu Janez Kern je pojasnil kako poteka uveljavljanje zakona o združenem delu v naši delovni organizaciji. Predsednik Andrej Marinc je postavil nekaj vprašanj zaradi jasnejše predstave o stanju v ISKRI. Opozoril je na zahteve povečanja gospodarnosti in rentabilnosti in v zvezi s tem prizadevnosti za boljše gospodarjenje in sle-ditvi inovacijskim procesom. Prvi obisk predsednika izvršnega sveta v ISKRI Elektro mehaniki kaže na prizadevanja in skrb najodgovornejših funkcionarjev za probleme delovnih organizacij s področja gospodarstva. Prepričani smo, da bo seznanjanje s stanjem v ISKRI pripomoglo k dobremu razumevanju problemov ISKRE in s tem uspešnejše reševanje njenih problemov. n. Pavlin Pogled m Iskrin razstavni prostor na velesejmu. Vtisi z zagrebškega velesejma Izredno uspešna predstavitev Iskre na Zagrebškem velesejmu - Velik« zanimanje zlasti za naše izdelke široke potrošnje ter števce in stikalne ut« Mobilna telefonska centrala, nameščena v kontejnerju, v središču p0' zornosti strokovnjakov - Naš razstavni prostor so obiskali Kiro Gligorov-Milka Planinc in Jakov Sirotkovič. Nedvomno je Zagrebški jesenski mednarodni velesejem nekakšen barometer oziroma pokazatelj prizadevnosti in možnosti jugoslovanskih delovnih organizacij, hkrati pa omogoča neposredno primerjavo naših dosežkov s tujimi. Letošnja jesenska prireditev, ki je za dober teden dni spremenila Zagreb v enega najpomembnejših poslovnih središč v svetu, je tokrat jubilejna: hrvatsko glavno mesto se je okitilo z zastavami držav, udeleženk velesejma že tridesetič. Dvorane in zunanje prostore velesejma je letos zasedlo več kot 6.000 razstavljalcev in 62 dežel, med njimi tudi 1.350 iz domovine. Neskromno lahko zapišemo, da se je Iskra tudi tokrat predstavila v najlepši luči, kar so na otvoritveni dan v petek, 9. septembra poudarili tudi ugledni obiskovalci naše stojnice, predsednik Skupščine SFRJ Kiro Gligorov, predsednik Izvršnega sveta Hrvatske Jakov Sirotkovič in predsednica CK ZK Hrvatske Milka Planinc. Iskra razstavlja na običajnem pro- TOZD GOSPODINJSKI APARATI ŠKOFJA LOKA Programska osvežitev Če kje, na področju gospodinjskih aparatov tehnični napredek hiti z atomsko brzino. Novi izdelki se iz domačih tovarn in z uvozom dobesedno usipajo na naš trg. Tovarna gospodinjskih aparatov v Retečah pri Škofji Loki se v to tekmo s tehničnim napredkom in časom organsko vključuje in praksa kaže, da to dela uspešno. O tem smo se pogovarjali s Petrom Ceferinom, vodjo tehnične priprave proizvodnje v TGA. Ena glavnih nalog tozda gospodinjskih aparatov je trenutno usmerjena v proizvodnjo družine štedilnika CO-RONA. Prav zdaj so v fazi preizkušanja orodij. Štedilnik je izdelan v sedmih različnih variantah. Na podlagi raziskav na tržišču in po dogovoru s prodajno službo predvidevajo, da bo CORONA nadomestila vse starejše tipe. Ta program pa ne bo tako malo zahteven. Čaka jih mnogo nalog: ekonomična proizvodnja, zahtevani asortiment in končno potrebe trga. Vgradni elementi, ki so jih začeli proizvajati lani pa so šele v fazi prilagajanja trgu. Proizvajalci kuhinjskega pohištva jih namreč še niso v celoti zajeli v svoj proizvodni program in zato še niso v celoti dosegli svojega namena. Vgradne elemente tehnološko še izpopolnjujejo, tako prav zdaj razvijajo električni vžig plina. V sodelovanju z ELMO v Črnučah pa pripravljajo proizvodnjo suhega štoru v dvorani 8 A. Na 550 kvadrat' nih metrih seveda ne predstavlja celo«' nega proizvodnega programa in je ve«' pozornosti namenila zlasti izdelko111 široke potrošnje, ob katerih se obisk0' valci tudi najraje ustavljajo. Od večj1*1 profesionalnih izdelkov si lahko ogk' dajo le telefonsko centralo v konte)' nerju in prav zanjo je, zlasti mej* strokovnjaki, izredno veliko zan1 manje. Centrala je mobilna in jo i torej moč v nekaj urah prepeljati n željeno mesto ter jo izročiti javnem' prometu. Kot že rečeno, razstavljamo naj vej izdelke široke potrošnje — od črn<* belih in barvnih televizorjev, radijsk* spejemnikov, gospodinjskih aparat0« in fenov ter kli-klap orodij, do elel« tronskih elementov, električnih vrt» nih strojev, merilnih instrumentov $ baterij. Med številnimi obiskovalci naredih tudi manjšo anketo tudi tem, kako so jim všeč naši izdelki k1 naš razstavni prostor. Večina je nila, da je po oblikovnosti naša stdlj niča gotovo med najlepšimi med vsem razstavljala, vso pohvalo pa so izrek tudi designu naših izdelkov. Obisk0 valeč iz Beograda se je celo »zaklel da tako lepega štedilnika, kot je n° Iskra-Corona, še ni videl. Seveda likalnika, ki ga bodo izdelovali v kooperaciji. Ne izklučujejo možnosti, da bodo pozneje prišli na vlažilni likalnik. To je dober primer sodelovanja, saj bodo v obeh tovarnah dosegli veliko serijsko proizvodnjo, ki končno zagotavlja komercialni uspeh. Razvit in za proizvodnjo pripravljen imajo tudi enostaven kuhalnik brez regulacije v dveh osnovnih variantah 550 in 1000 V. Služil bo predvsem za manjša kuhanja, kavo ali kaj podobnega. Izdelan je zelo karakteristično, grelna plošča je izdelana posebej tako, da je med ploščo in ohišjem zajamčen pretok zraka. S to izvedbo so dosegli ekonomičen izkoristek, ker je grelno telo v sredini. Kuhalnik je plod dela domačih razvijalcev v sodelovanju z ETO. V gospodinjskih aparatih pa tudi intenzivno skrbijo za testiranje svojih izdelkov. V to vlagajo tudi precejšnja sredstva, saj jim šele atesti zagotavljajo uspešen nastop na domačem in tujem tržišču. Zato so zelo ozko p>ovezani z Inštitutom za kakovost in metrologijo (IKM), kjer jim opravljajo električne meritve in RSO (odprava radijskih motenj). Na strojni fakulteti pa jim opravijo plinske meritve. Tako imajo po tej strani zadeve dobro urejene. Imajo pa tudi že mnogo atestov držav v katere izvažajo in želijo izvažati tako za Avstrijo, Italijo, Švico in Zahodno Nemčijo. pa smo za oceno Iskri0 prisotnosti na jesenskem mednar°0 nem sejmu v Zagrebu zaprosili tu°' direktorja Iskrine zagrebške frl«3 Slavka Tatomirja in vodjo prodajj16^ sektorja v tej filiali Ivana Bojadžij®^ Med drugim sta poudarila, daje y®9e no najpomembnejša prednost j®5^ skega velesejma v Zagrebu ta, da ^ lahko na enem mestu v osmih dn® ' kolikor traja sejem, srečajo pr° . vajalci s poslovnimi partnerji iz v Jugoslavije. „Na Zagrebškem sejmu,” je d®)*’1 tov. Bojadžijev, »lahko dejansko ug° tavljamo, kako smo delali v prVjjj osmih mesecih, ocenimo pa lahko , to, kaj nas čaka v zadnjem četrtletju': Oba sogovornika sta opozorila na to, da je jesenski sejem bolj skan kot druge sorodne prireditve Zagrebškem velesejmu. Precej sera.tji kuje tudi od prejšnjih, »saj nas za) konjunkture na domačem in tuj6* tržišču partnerji dobesedno obl®! vajo,11 kot je poudaril direktor i j tomir. Vodilna predstavnika zagreb^ filiale sta se strinjala v oceni, da c tretje četrtletje skoraj gotovo naj00 konjunkturno v tem letu. tu®1 Podobno kot obiskovalci sta 1 ^ onadva izrekla vso pohvalo Iskr10 ( oblikovalcem. „V Iskri sem zap°f že šestnajst let in vedno je imela ®n'*, " - kar najlepši ra* najlepših, če že ne Kar mtjicp- ,6. stavni prostor na Zagrebškem v sejmu,11 je povedal tov. M JV pvz vvual UVV. »Naši fantje iz Marketinga Iskre C ^ merce so resnično ,stručkoti’. rti - esa11, pa manjšo pripombo. POgt®*^ namreč ljudi iz Iskrinega izvoza, ljudi, ki se verjetno ne zavedajo,d zagrebški jesenski velesejem: t0| da nas naši poslovni partnerji zasipa|0 rodni. Nekoliko neprijetno je z vprašanji, kdaj bodo dobili to & da blago, mi pa jim odgovarjamo, , kratkem, čeprav nismo povsem P J pričani. Na splošno pa je letošnji senski mednarodni zagrebški v sejem, kar se tiče Iskrine prisotn odličen.11 Montaža v Gospodinjskih aparatih. Lado Drot INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA ' Samoupravna aktivnost | zaživela Družbenopolitične organizacije IEZE razpravljajo o polletnem poslo-vanju, o združevanju dela in sredstev v DO idr. V podopustniškem času smo, ■j aktivnost na vseh delovnih področjih Ij je narasla, kar velja še zlasti za samo-1 upravne organe. Kako smo gospodarih L v polletju in kako bomo v prihodnje, 1, to je trenutno osrednje vprašanje, še 1 posebej v luči uresničevanja Zakona o I združenem delu. Večanja zalog ne | smemo dopustiti, saj s tem nanje ve-, žemo sredstva, ki so nujno potrebna drugod. Glede na dosežene rezultate poslovanja je rast osebnih dohodkov zaposlenih v povprečju prehitra. Pojavljajo se tudi reklamacije, izvozni rezultati ne dosegajo načrtovanih. 0 Zato je trenutno ena bistvenih zadol-žitev predvsem, približati se plani- ). ranim nalogam. Strokovno delo, po-sebno v razvojno-raziskovalni dejavnosti, nujno terja kadrovske okrepitve. Brez tega ne bo pravega napredka. 1 Tudi glede vprašanja kvaUtete izdel-t- kov je bilo narejenega premato, saj je * mednarodna konkurenca ostra in 11 neusmiljena. Bolje se moramo znajti j" tudi pri investicijskih vlaganjih, se znati hitreje obrniti in dogovoriti. Glede na take ugotovitve sta druž-jj beno-polrtični organizaciji ZK in konferenca sindikata IEZE sprejeli J' tudi ustrezna stališča in sklepe: Plan proizvodnje mora biti realizi-11 ran 100-odstotno. Nujno je izdelati analize stroškov v vseh TOZD in službah ter pripraviti ukrepe za njihovo kontrolo. Posamezniki in nosilci stroškovnih mest so dolžni podati obrazložitve za že prekoračene plane. Za posebne primere v posameznih TOZD morajo biti izdelani še posebni ukrepi. Glede na plan mora biti izvoz v celoti realiziran. Nedisciplino pri doseganju kvalitete je potrebno obravnavati in ustrezno ukrepati, reklamacije pa naj v bodoče obravnava delavski svet. Finančni rezultat, ki je izražen v skladih (ostanek dohodka), mora biti realiziran po načrtu. Pri tem mora biti rast osebnih dohodkov v skladu z rastjo dohodka in skladov. V nasprotnem primeru bo potrebno izvajati samoupravno in politično odgovornost. Proizvodnja v vseh TOZD mora ustvarjati dovolj sredstev za normalne osebne dohodke in sklade. Minimalni ostanek dohodka ob nizkih osebnih dohodkih ne pomeni tudi uspešnega poslovanja. Zaradi velikih razlik v osebnih dohodkih med posameznimi TOZD je potrebno urediti usklajevanje znotraj delovne organizacije. Takoj moramo začeti s konkretnimi akcijami pri oživitvi razvoja in Pred kratkim se je posbvih od sodelavk in sodelavcev dolgoletna delavka tovarne generatorjev in elektronike v novogoriški Iskri Ljudmila Špik in odšla v zasluženi pokoj. V Iskri se je zaposlila 15. maja 1961, ter delala vse do upokojitve na liniji napetostnega regulatorja. Vseskozi je bila vestna delavka, prizadevna samoupravljalka, zato je bila v lanskem letu odlikovana z Redom dela s srebrnim vencem. Vse svoje pridobljeno znanje je z odprtimi rokami prenašala na mlajše sodehvke, saj se je kot udeleženka NOB od leta 1942 in članica zveze komunistov od leta 1944 zavedala, da „stoji svet na mladih“. Ta njen trud so njeni sodelavci in sodelavke poplačali s spominskim daribm in cvetjem ter z željo, da bi še mnogo let s polno mero zdravja uživat njen res zasluženi pokoj v domačem krogu. V______________________________________________________________________ tehnologi]. Vse OOZK v IEZE so dolžne obravnavati sklepe Sveta ZK, izdelati analizo in poročilo o svojih sklepih o konkretnih ukrepih. Nosilci posameznih nalog morajo posredovati te analize in poročila samoupravnim organom do 20. 9. 1977. in Svetu ZK na prvem njegovem zasedanju. V ZAOSTANKU S SPREJETJEM TEZ Osnutka tez za samoupravni sporazum o združevanju v SOZD Iskra in v DO IEZE sta doživela vrsto pripomb. Roki za sprejetje so prekoračeni največ zato, ker ni prišlo do sporazuma o združevanju sredstev za investicije in funkcijo prodaje na ravni DO. Glede tega je bilo več predlogov - od onega, da bi združevali 60-80 % sredstev in bi v TOZD ostala operativa prodaje (OZK Feriti), preko predloga, naj bi prodaja navzven enotno nastopala za DO IEZE, a bi določena opravila, tudi nabava, morala ostati v TOZD (OZK Polprevodniki) do predloga glavnega direktorja DO, naj bodo teze sprejete z naslednjimi dopolnitvami: da bodo upoštevane konkretne in politične pripombe, da naj bi bila sredstva pretežno združevana in da mora biti prodaja enotna, pri čemer pa bodo posamezni deli operative izvajani po dogovoru v TOZD, vendar vse v smislu čimbolj šega gospodarjenja. Obveljalo je stališče, da gre pri tezah predvsem za sporazumevanje o skupnih interesih in za usklajevanje slednjih, samoupravni sporazumi pa bodo potem vsebovali konkretne opredelitve posameznih področij dejavnosti. Zato ni odveč poudariti, da se glavna bitka bije prav zdaj. Javna razprava predloženih samoupravnih sporazumov bo dopuščala le še malenkostne popravke in dopolnitve. Torej, na delo! VBR ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, o.sol.o. TOVARNA MERILNIH INSTRUMENTOV O T O Č E, o.soLo. objavlja prosto delovno mesto: VODJA KNJIGOVODSTVA Pogoji: Višješolska izobrazba ekonomske smeri in najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in s kratkim življenjepisom morajo kandidati poslati najkasneje v 15 dneh po objavi odboru za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Tovarne merilnih instrumentov Otoče, Oto če 5 a, 64244 Podnart. Ostale informacije dobite v splošni službi tovarne. Nova Gorica praznuje Te dni slavi eno najmlajših jugoslovanskih mest Nova Gorica svoj občinski praznik. Prebivalce tega mladega mesta spominja mesec september na kapitulacijo Italije, ki je bila 8. septembra 1943. leta, na množično vstajo prebivalstva v teh krajih in na legendarno goriško fronto. To praznovanje je še toliko pomembnejše, saj poteka prav letos 30. obletnica dokončne priključitve Primorske k Jugoslaviji. V povojnih letih, ko smo z novo mejo izgubili Gorico, se je porodila misel o izgradnji novega mesta — Nove Gorice. Začetki del segajo v leto 1947, ko so iz vseh krajev naše domovine prihiteli brigadirji in zasadili krampe in lopate v močvirnati svet ter napravili prve odtise mlademu mestu. Danes, 30 let po pričetku gradnje, smo vsi Primorci, Slovenci in Jugoslovani upravičeno ponosni na naše mlado mesto, ki ima že preko 17 tisoč prebivalcev. Veliko Iskrašev je bilo prav letos na proslavi dneva Iskre in dneva borca v Novi Gorici in prepričani smo, da ste lahko sami opazili, da je to mesto cvetja, zelenja in rož. Mesto se še vedno intenzivno razvija. Vedno več je novih stanovanj, tovarne se širijo. Prav jutri bo velika slovesnost ob otvoritvi nove cementarne v Anhovem, ki je največja v Sloveniji. Poleg te slovijo daleč v svetu tudi Meblo, Gosto 1, Vozila in ne nazadnje Iskra-Avtoelektrika, ki zaposluje samo v Šempetru pri Gorici 1.800 delavk in delavcev. Novi uspehi, ki so opazni iz dneva v dan v novogoriški občini, so odraz sposobnosti, pridnosti in pobud delovnega, ustvarjalnega človeka. Taki uspehi so bili in bodo možni le v svobodni in demokratični družbi. Delovni ljudje Primorske se niso nikoli in se ne bodo pomirili z usodo, ki bi jo krojili drugi. Ti ljudje so vedno obranih zaupanje vase, v svojo nacionalno in delovno zavest. Taka ugotovitev in tako stanje pa sta hkrati najbolj pristni in pomembni čestitki ob prazniku novogoriške občine. Prireditve, posvečene prazniku občine Nova Gorica so se nadaljevale cel ta teden. M. Rakušček. v __________________________y JEStkISKO VM-JLUJt Ay<>vwv 8k MiE NE(1 Željeznov (13) TITO V ISKRI mipiisa* Avrelij Tronkar tudi sodi v danes, žal, že zelo redko skupino skrašev, ki so v njej zaposleni nepretrgano že več kot trideset in predstavlja nedvomno temelje Iskrine dejavnosti v Kranju. *endar pa je njegov staž v Iskri v nekem smislu še daljši od tridesetih let, saj se je začel učiti že v bivši Jugočeški in znova je y Prostorih te tovarne delal in se učil med leti 1941 do 1943, ko 1® bila tod nemška vojna industrija, nakar je svoje delo zaradi Pohoda v partizane 1943. leta prekinil, da bi se spet povrnil v 'skro 1946. leta. Spominja se, da je bilo med vojno v današnjih kranjskih topniških poslopjih zaposjenih kakih 350 vajencev, ki so bili kasneje delno mobilizirani v nemško vojsko ali pa so odšli v. Partizane, kjer jih je precej žrtvovalo življenja za našo svobodo. „Po vojni", pripoveduje Avrelij Tronkar," je pokojni inženir '"O vat in zbral skupino mladih fantov, od devetnajst do dvajset so bili stari, ki jo je vključil v poseben razred, III. D in v pprern smo potem vsi hkrati skupaj delali izpite ter tako po-pli visokokvalificirani delavci. In prav ta naša skupina je začela delom v kranjski Iskri kot njeni pionirji, hkrati smo se učili ij i® in se prilagajali delovnim procesom. Takrat sem bil dode-•®n v montažo kinoprojektorjev. Tako sem imel čast sodelovati j*1 izdelavi prototipa Iskrinega kinoprojektorja, s katerim smo P°tem delali propagando povsod. Spominjam se, da je bil takrat dja naše skupine Janez Veliko vrh, ki je zdaj privatni precizni ®hanik, v njej je bil še Anton Bozovičar in seveda jaz ter še 2®katen drugi, vendar sva od tistih časov ostala v Iskri danes nio še dva. Naknadno so v našo skupino še prišli Emil Zajc, nes v pokoju, Franc Cotič, vodja pa je bil danes že pokojni A w mmmm m > i i Se en posnetek s Titovega obiska v Iskri Rudi Kruljc, za njim pa je iz finomehanike prišel za našega vodjo danes tudi že pokojni Rudi Petkovšek. To je bilo naše takratno jedro montaže in imeli smo tudi svojo proizvodnjo od vrtalnih strojev, stružnic do rezkalnih strojev in smo kinoprojektorje takrat delali tako rekoč peš, kot slikovito pravimo. Vendar pa naše takratno delo ni trajalo samo osem ur dnevno kot danes, nismo imeli prostih sobot kot danes in delali smo še udarniško povrhu. Zanimivo je tudi še to, da smo morali tedaj podpisati s tovarno pogodbo, koliko časa bomo ostali v njej in je nismo mogli zapustiti pa čeprav so bili morda drugod boljši pogoji za delo in višje plače. Tudi sindikat se je takrat zavzemal za podpise takšnih pogodb, ker je bila pač fluktuacija delavcev prevelika v tistih časih. Jaz sem, na primer, takrat podpisal pogodbo, da bom ostal v tovarni 17 let in sem ostal še kar naprej, do danes, kot vidite. Potem sem bil nekaj časa mojster v montaži in ker smo takrat začeli z izvozom kinoprojektorjev preko Avstrije na vzhod in zahod, sem prešel v kontrolo. Tako smo takrat začeli izvažati kinoprojektorje v Turčijo, kamor smo jih izvozili preko ■1000, dalje v Iran, razstavljene glave pa smo pošiljali v Indijo. Vendar pa moram povedati, da Titov prvi obisk v kranjski Iskri ni bilo moje prvo srečanje z našim maršalom. Ko sem 1946. leta prišel po demobilizaciji iz vojske v Iskro, sem bil mladinski aktivist, sekretar SKOJ v naši industrijski šoli. Preden so se začele šolske počitnice, smo vsi odšli na udarniško delo in smo delali cesto Rudno—Dražgoše, kjer sem bil komandant brigade. In takrat, bilo je junija 1946, sem se kot član povabljene delegacije udeležil obiska pri maršalu Titu na Brdu. Spominjam se, da je bila v tej delegaciji takratna okrajna sekretarka mladine Mihela Skokova, dva mladinca, njunih imen se ne spominjam več, dva predstavnika sindikatov in jaz kot mladinski sekretar. Povabljeni smo bili torej na Brdo in našemu predsedniku smo takrat nesli v dar svetilko, montirano v cevi. Na Brdo smo vstopili skozi glavni vhod, Tito pa nam je prišel peš nasproti s svojim psom volčjakom. Sedli smo za mizo na vrtu in še dobro se spominjam, da nam je Tito takrat ponudil cigarete, ki jih je sam kadil. Bile so cigarete Drina. Pogovor z njim je bil tedaj sproščen in odkrit in prvič sem takrat videl, se pogovarjal in sedel skupaj z našim predsednikom. Vprašali smo ga, kako se kaj počuti na Gorenjskem. Odvrnil nam je, da zjutraj rad malo pospi, ker pač dela pozno v noč in da ga moti zvenenje cerkve v Predosljah. Spominjam se, da se je ves naš takratni razgovor sukal okrog vprašanj mladine, obnove, delovnih akcij, dela sindikatov, skratka, bila so vprašanja, ki jih jaz takrat še nisem tolikanj poznal, saj sem komaj prišel iz naše partizanske vojske. Vendar pa lahko za to svoje prvo srečanje z našim maršalom rečem, da me je predvsem začudila in presenetila tako njegova preprostost kot neposrednost, s katerima se je pogovarjal z nami in takoj podrl vse tiste pregrade med nami in njim, tiste pregrade zadrege, ki so nas sprva, jasno, le malce ovirale," nam je dejal v prvem delu našega razgovora Avrelij Tronkar, ki je danes v Iskri zaposlen kot vodja montaže telefonskih aparatov tovarne TEA v Kranju. INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA Delavski svet o poslovanju in investicijah Sprejete so tudi teze za samoupravni sporazum o združevanju v DO IEZE, a z dopolnili — Imenovala Na svojem 10. zasedanju je delavski svet DO IEZE obravnaval več tekočih zadev. Za svojega novega predsednika je izvolil Antona Kerina, dosedanjega namestnika predsednika. Prejšnjemu predsedniku DS Ignacu Rozini je namreč potekel mandat delegata v DS. Ob pregledu poslovanja v I. polletju so delegati podprli zaključke in stališča tako strokovnih delavcev kot tudi družbenopolitičnih organizacij DO IEZE. Obširnejše poročilo o tem je objavljeno v današnji številki glasila. Sklenili so, da bodo obravnavali reklamacije ter nelikvidnost kot posledico naraščajočih zalog. Stroški in proizvodne cene se morajo ujemati. Obseg kadrov naj ostane v skladu s sprejetim načrtom. Poskrbeti je treba tudi za to, da bodo vsi osemurno zaposleni. Ugotoviti je treba nadalje vzroke boleznin ter slednje zmanjšati. Osebne dohodke je treba spraviti v sklad z rezultati poslovanja ter zmanjšati neupravičene razlike med posameznimi enotami. Razveseljivo je, da so imele vse TOZD pozitiven rezultat. Na meji uspešnosti so bili rezultati poslovanja TOZD Magneti, Keramike in Keramičnih kondenzatorjev. Vsi delegati TOZD in skupnosti skupnih služb so poročali o ukrepih za boljše poslovanje v 1. 1977 ter se strinjali z zgoraj omenjenimi zaključki. Skupaj z ukrepi TOZD predstavljajo sklep napotkov, po katerih se morajo ravnati vsi člani DO. Nadalje sta bila obravnavana tudi sanacijska programa TOZD Polprevodniki in KEKO. (O rezultatih poslovanja slednjega smo poročali v letošnji 33. št. glasila, TOZD Polprevodniki pa obširneje v današnji). Pri obravnavi polletnega poslovanja ISKRE LTD. v Londonu so se delegati strinjali s kratkim poročilom glavnega direktorja Gojmira Blenkuša. Sklenili so, da DO IEZE prevzame obveznost plačila 35 % obresti od kratkoročnih kreditov pri Ljubljanski banki, s tem da se omeji njihova doba trajanja oz. za- padlosti. Zanje velja obrestna mera 6 % začenši z 1. 1977. Kot naslednje so delegati poslušali poročilo Dušana Pirca o stanju projekta Mikroelektronike. Trenutno je šlo za predlog odobritve koriščenja retencijske kvote DO IEZE za ta projekt in sicer za plačilo konzultativnih uslug družbi ASTER International v Milanu. Sredstva v višini 30,000.000 Ut so zagotovljena v okviru investicijskega elaborata za projekt Mikroelektronike v postavki projektiranja. DS je sprejel tudi teze za samoupravni sporazum o združevanju v DO IEZE z dopolnili komisije za pripravo in uskladitev splošnih samoupravnih aktov z Zakonom o združenem delu. Dopolnila so naslednja: - združuje se pretežni del sredstev, s tem da so v sporazumu navedeni pogoji in način stimuliranja za njihovo združevanje, - prodaja je funkcija, združena na ravni DO. Določena opravila opravljajo TOZD v prid čimvečji smotrnosti in učinkovitosti - pripombe, ki tez ne zavračajo in so praktičnega značaja, bodo upoštevane v osnutku sporazuma. Obravnava in sprejem tez sta bila izvedena v vseh TOZD in SSS. Sedaj pa je na vrsti komisija, da čimprej pripravi in uskladi splošne samoupravne akte z zakonom. Podlaga temu bo osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju v DO, ki ga že pripravlja. Nato je imenoval delegata IEZE v SIS SRS za ekonomske odnose s tujino Igorja Pompeta, za njegovega namestnika Franca Baznika ter komisijo za pregled investicijskih programov TOZD. Ob koncu je DS sprejel še metodologijo za izdelavo smernic in nalog za uresničitev srednjeročnega načrta razvoja DO za obdobje 1976-80 v letu 1977. Ta opredeljuje tako vsebino kot naloge in nosilce za njihovo izvajanje. VBR Investicij še premalo Sanacijski program TOZD Polprevodniki bi hitreje potekal, če bi bila na voljo tudi vsa dogovorjena sredstva Letošnje prvo polletje so v TOZD Pol- pa v njihovem primeru lahko omogo-prevodnild v Trbovljah zaključili s ce- čijo le z uvedbo mehanizacije in avto-lotnim prihodkom v znesku matizacije. Tovarna potrebuje bistve-58,980.765 N din, kar pomeni indeks no višjo stopnjo slednje, kajti zaradi 212,4 glede na enako obdobje v lan- pomanjkljive investicijske in tehno-skem letu. (Takrat je znašal loške politike preteklih let ni mogla 27,769.653 din). Z omenjenim rezul- zadostiti vsem kriterijem, kakršne to-tatom so dosegli celoletni gospodarski vrstna proizvodnja nujno potrebuje, plan z 61,2%. Fizični obseg proiz- Pri tem mislimo tudi na ekstenzivnost vodnje v tem obdobju je bil povečan zaposlovanja. (Vse te pomanjkljivosti za 37 % glede na enako obdobje lani, je podrobno opredelil že sanacijski ostanek dohodka pa je znašal program). Nujno pa potrebujejo še 1,269.633 din ah 52 % glede na letoš- vsaj 24,236.203 din za nakup proiz-nji celoletni plan. Izvoz v tem času je vodne opreme in za najnujnejšo ure-znašal 948.170 USA dolarjev in pro- ditev proizvodnih prostorov, popra-daja na domačem trgu 37,083.205 vilo tovarniške strehe in prezračevanje din, ali 69,3 % plana. OstaU prihodek proizvodne dvorane — bolezenski izo-je bil realiziran v sami DO. Omenjene Stanki zaposlenih v proizvodnji so v rezultate so dosegh ob povprečno polletju zaskrbljujoče narasli. 10 % manjšem številu zaposlenih kot v enakem lanskem obdobju. OBLJUBLJENIH SREDSTEV ŠE NI Po sanacijskem programu, sestav- Pri tem je treba dodati, da lahko Ijenem iz treh glavnih elementov, naj dobijo visokoproduktivno proizvodno _bi najprej pokrili izgube iz poslov pre- opremo le iz dežel Zahodne Evrope za teklih let (1971-73), zbrali sredstva za ca. 1,100.000 DM. Pri zbiranju raznih najnujnejše naložbe — predvsem v dovoljenj in soglasij je poteklo kar proizvodno opremo — ter izvedh in- polno dragoceno leto, s tem pa se je terne sanacijske ukrepe: zmanjšali tudi potek sanacije zavlekel.. stroške poslovanja, zvišali izplene ter opusthi zastarele izdelke. Do sedaj so Drugi njihov problem je sedaj še v v Polprevodnikih zadovoljivo prebro- tem, da niso uspeli zagotoviti sredstev dih le en del sanacije. Čeprav so iz iz vseh, s sanacijo predvidenih virov, naslova sanacijskih kreditov lani pre- To konkretno pomeni, da so sicer že jeh 21 milijonov dinarjev od Ljub- iz poslovanja v 1. 1976 zagotovih svojo Ijanske banke — podružnice Trbovlje, udeležbo v znesku 10,802.966 din. iz to še zdaleč ne zadošča za kritje vseh občinskega Sklada skupnih rezervi v s sanacijskim programom opredeljenih Trbovljah 1,228.000 din. Manjka pa obveznosti. Da bi lahko v TOZD nemoteno in ( pravočasno izpolnjevali svoje tekoče zadolžitve in obveznosti iz preteklih let, je trenutno izhod predvsem v bistvenem povečanju proizvodnje. Slednje ISKRA Številka 37 — 17. september 1977 _ Kot smo poročali že v naši prejšnji številki, v temeljni organizaciji IEZE - Keramični kondenzatorji teče gradnja prizidka, katerega mm kaže gornji posnetek. še kredit DO Industrije elementov za elektroniko v znesku 4,290.647 din ter kredit Sklada skupnih rezerv SR Slovenije v znesku 10,421.196 din (strokovni elaborat sanacije, izdelan že 21. 6. 1976, bo hkrati z aneksom, narejenim 24. 5. 1977 zaradi pospešitve zadeve, obravnaval Sklad skupnih rezerv SR Slovenije šele sredi tega meseca. Sedaj ga preverja še Ljubljanska banka) in inozemski komercialni kredit Ljubljanske banke v znesku 8,296.360 din (ki po sanacijskem programu predstavlja 80 % naložbe v proizvodno opremo). Tudi če bi trenutno manjkajoča sredstva dobili še danes, bi zaradi dolgih dobavnih rokov opreme lahko pričeli z redno proizvodnjo na njej šele v II. polletju 1. 1978. To pa pomeni pri realizaciji zastavljene sanacije bistveno zamudo (kar enega leta in pol.) Takšno stanje pa seveda terja takojšnje ustrezne ukrepe pristojnih dejavnikov. VBR V prejšnji številki Iskre smo poročali o praznovanju občinskega praznika občine Mokronog, kjer imamo TOZD Elektrolitu V okviru tega praznovanja so v Mokronogu slovesno odkrili spomenik Upornika, ki ga med odkrivanjem predstavlja zgornja slika. Spomenik je varjem kovinska plastika, izdelal pa ga je predsednik Društva likovnikov Iskre Jože Volarič iz ŠCIskra v Kranju. U\ INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA TOZD NAPAJANJA, NOVO MESTO V polletju že izpolnili izvozne obveznosti za 1.1977 V novomeški temeljni organizaciji združenega dela Napajanje je prvo polletje minilo v znamenju nižje prodaje na domačem trgu, zato pa v visoko doseženem izvozu, pri čemer so že v obdobju januar-junij izvozih za 2.6 % več kot je znašal celoletni načrt izvoza. Medtem ko so v šestih mesecih leta dosegli nekaj nad 57 milijonov dinarjev proizvodnje od načrtovane za 1. 1977 v višini 120,84 milijonov, so izpolnili 47,2 % letnega proizvodnega načrta, oz. za 48,1 % presegli lansko proizvodno realizacijo v tem obdobju. V prodaji je bila realizacija v I. polletju slabša, saj so dosegh 52,67 milijonov dinarjev, oz. izpolnili 43.6 % letnega prodajnega načrta, kar pa pomeni, da so v tem obdobju kljub temu prodali za 40% več kot v enakem obdobju 1. 1976. Podatke o polletnem izvozu lahko dopolnimo še s tem, da so lanski izvoz v polletju presegli kar za 754,2 % oz. dosegh reahzacijo v višini 6,37 mihjonov dinarjev, kar je nedvomno pomemben uspeh. Nižja prodaja na domačem trgu je razumljivo imela za posledico tudi nižji celotni prihodek. Le-ta je v prvem pohetju dobrih 48,72 mihjonov dinarjev, kar pa pomeni za 74,5 % več kot v lanskem prvem pohetju, oz. 44.7 % izpolnitev letnega prodajnega načrta. Glede na 44% porabo za 1. 1977 načrtovanih sredstev so pri tem dosegh dohodek v višini 22,03 mihjonov dinarjev, kar je dejansko 45,5 % načrtovanega celoletnega dohodka. Čistega dohodka pa so v tem obdobju dosegh 16,85 mihjonov dinarjev, oz. 42,1 % načrtovanega letnega čistega dohodka, ah za 57,1 % več kot v lanskem prvem pohetju. Primerjajoč lanske poslovne rezultate ob pohetju z letošnjimi lahko rečemo, da so zadovoljivi, posebno še, če upoštevamo, da so jih dosegh ob le za 1,8 % povečanem številu delavcev od števila zaposlenih v preteklem letu. Medtem ko so jih imeli v lanskem polletju 326, jih je bilo v letošnjem prvem pohetju poprečno 332, a v letnem načrtu je bho predvideno, da se bo število zaposlenih delavcev TOZD Napajanja dvignilo na 372. Poprečni izplačani osebni dohodki so se v primerjavi z lanskim enakim obdobjem povečah za 20,5 % in so tako znašali poprečno 4.411 din na zaposlenega. Zaključna ugotovitev ob tem kratkem zapisu je, da se bodo morali delavci TOZD Napajanja v drugi polovici, zlasti še glede na dopustniška meseca juhj in avgust, zelo potruditi, če bodo ob koncu leta hoteh doseči boljšo izpolnitev letnega načrta. -JC- TOZD SVN, LJUBLJANA Visoka vezava sredstev, nizka akumulacija in koeficient obračanja Značilno za to našo temeljno orga- postavk v letnem načrtu zmernejša, nizacijo je, da je v letu 1977 načrto- Pogled v polletno poslovno poro-vala izreden porast svojega izvoza, čilo nam pove, da so v prvem pohetju medtem ko so bila povečanja ostalih od nekaj nad 202 milijona dinarjev načrtovane letne proizvodnje dosegli okrog 92,89 mihjonov dinarjev, oz. 45,9% letnega načrta, ah za 15,4% več kot v enakem obdobju preteklega leta. Lanska pohetna prodaja je dosegla višino 72,38 mihjonov dinarjev, v; obdobju januar-junij pa so letos dosegli 91,72 mihjonov dinarjev, kar predstavlja 45,3 % letnega prodajnega načrta, oz. za 26,7 % več kot v j enakem obdobju lanskega leta. V letu 1977 naj bi po letnem načrtu dosegh izvoz v višini 21,15 mili' jonov dinarjev, realizirah pa so ga i kljub vsej prizadevnosti v prvem pol'! letju le za dobrih 6,07 milijonov dinarjev, kar je za 58,9% več kot v lanskem prvem pohetju, kljub temu pa le 28,7 % načrtovanega celoletnega izvoza vi. 1977. Glede na reorganizacijo in dokom čano investicijo se je v tem obdobju precej dvignilo število zaposlenih, od! 251 v lanskem prvem pohetju na 295, v letošnjem, medtem ko naj bi števil0 zaposlenih po letnem načrtu leto5, doseglo 310 zaposlenih delavcev. Vzporedno s porastom števila zaposlenih delavcev, čeprav so pri tem v polletju dosegh le 95,2 % predvidenega števila v letnem načrtu, pa ^ u se dvignili poprečni neto osebn1 Q dohodki Le-ti so v lanskem prve01 2 polletju znašah 3.938 dinarjev, v leto5- l ^ njem pa 4.882 dinarjev tako, da so z3 ii^ 5,4 % že presegli v 1. 1977 načrtovan0 % višino. - n ter % Ob takšnih rezultatih so v pohetju ASa dosegh 86,12 mihjonov dinarjev c®' Vi ^ lotnega prihodka, kar predstavlja 44 % načrtovanega za letos, oz. 49,1 % vlf s " kot v lanskem prvem pohetju. ^ ^ slab 5 je bil rezultat pri dohodku, katerega so v polletju realizirali 23,0° j -mihjonov dinarjev, s tem pa izpolmjl le 39,2 % letnega načrta, oz. lanski dohodek v pohetju za v,-,,- . Pri čistem dohodku so bili pohetn dosežki nekoliko ugodnejši, saj s° 1AU UgUUIlCJM, MJ |,j. " realizacijo v višini 17,89 milijon0 i 0 dinarjev izpolnili 47,9% letnega na-črta, lanskega v enakem obdobju Pa presegli za 62,3 %. Ti rezultati kažejo neugodno slik0’ Vi zlasti še, če primerjamo akumulacij ^ v." ki je vsekakor prenizka v primerjavi^ ^ poprečno porabljenimi sredstvi. Nize* i*,. V koeficient obračanja in nizka akum n- >ju Od: 95! no »s, skladišč, — dejavnost komercialne informatike, — zagotavljanje enotnega industrijskega, grafičnega in prostorskega oblikovanja, — propagandna, založniška ter prodajno-pospeševalna dejavnost, — organiziranje raziskave tržišč in izvajanje tržnih raziskav skupnega pomena, — ustanavljanje in upravljanje podjetij ter predstavništev v tujini. Dogovorjeno pa je bilo, da opravlja IC tudi druge dejavnosti za nekatere DO, če se tako odločijo. Take dejavnosti so: — nabavna dejavnost. — ostale dejavnosti po dogovoru. ila in vi- 50 Družbeno ekonomske nl osnove in cilji zdru- £ ŽEVANJA V SOZD ISKRA l> osnovi člena 105 Ustave SFRJ, 10 C? 372 ZZD ter člena 72 ZZD in odl°" rriJv o združevanju izvedbe delovanja pro-L1^ dejavnosti so se delavci IC (dosedaj sCnn'Zirani v dveh T0ZD in eni delovni 'ti tii5{inost'l sP?razumeli za naslednja izho-1° 6,]?? urejanja notranjih samoupravnih 6’ irij?s>v pri izpolnjevanju prevzetih obvez % t tjJ.. in take delitve dela, ki omogoča spe-l6 nacijo, ili leC *upno uvajanje razvitejše tehnično 'li yru) °^e osnove d®13 s sporazumnim f irgj^anjam sredstev za strateško razvojne • fiivo -e ter proizvodne in prometne zmo-ni __ ^i skupnega pomena, Z LlitUpno dogovarjanje o osnovah in >V f'1'Od 23 ureianie medsebojnih dohodkov- 3' irgtj" °Ptimalno gospodarjenje z družbenimi )3 -ivena'!' zagotavljanje večje produktivnosti 'n rolnulega dela s sporazumnim do-JlJm kriterijev ekonomičnih naložb, Vi^kupno določanje tržnih ciljev, nači-ti, 'rv^l'levega uresničevanja ter združevanja 0, ^C>e v dogovorjenem obsegu, ^ '''^-.usklajevanje kadrovske politike, v kov's*ie u6®3 standarda delavcev in organizi-livnih^u.Pnih kulturnih, športnih in rekrea- Sk dei?vnosti- Vt,dij0Upni smotri vseh naštetih izhodišč nas k povečevanju lastne in družbene produktivnosti dela v proizvodnji in prometu, utrjevanju socialističnih samoupravnih odnosov in socialni varnosti delavcev, ki združujejo svoje delo. Samoupravni sporazum ZP ISKRA bo moral predvideti, kako bodo proizvodne DO in IC kot organizacija skupnega pomena trajno uresničevale predvsem naslednje zadeve: — svoje medsebojne odnose, pravice, dolžnosti ter odgovornost v pogledu nalog, ki so poverjene Iskri Commerce, — skupno planiranje, — sporazumno določanje skupne tržne politike in poslovnih ciljev ter zagotavljanja enotnega nastopa Iskre na trgu in načina njihovega uresničevanja, — medsebojne dohodkovne odnose, — osnove in merila za ugotavljanje in razporejanje skupnega prihodka ter rokov, v katerih se vrši obračun skupnega prihodka, oziroma skupnega dohodka in svobodne menjave dela, — osnove in merila za določanje internih cen izdelkov in storitev, kakor tudi skupno določanje prodajnih cen, — sporazumno dogovarjanje o združevanju sredstev za širjenje materialne osnove dela in določanje osnov in meril za ugotavljanje udeležbe v skupnem prihodku iz naslova minulega in živega dela, — osnova in merila za določanje cen storitev v svobodni menjavi dela, kakor tudi sporazumno določanje vrste obsega storitev, kvalifikacijske strukture delavcev, ipd., — način uresničevanja skupne odgovornosti in rizika ter reševanja sporov, ki bi nastajali v medsebojnih odnosih in — sestav, pristojnosti ter izvolitev eventualnih skupnih organov. (Predlog tez SOZD Iskra predvideva obstoj posebnega organa ali več organov po dejavnostih, ki naj urejujejo menjavo dela in vse ostale medsebojne odnose preko posebnega organa upravljanja, v katerem bi bili delegati TOZD, proizvodnih delovnih organizacij in IC; gre za organe upravljanja, ki urejujejo medsebojne odnose v posameznih sistemih svobodne menjave dela. Ti organi naj bi bili sestavljeni iz predstavnikov in izvajalcev dejavnosti skupnega pomena, ki v teh organih usklajujejo svoje medsebojne interese in delo). II. POLOŽAJ IC V SOZD ISKRA (povzetek iz tez SOZD) 1. IC je posebna organizacija skupnega pomena za trajno opravljanje skupnih prometnih funkcij, ki jih TOZD oziroma DO združujejo v SOZD Iskra. Namen združevanja prometnih funkcij je enotno, učinkovito, prodorno in racionalno delovanje na trgu v Jugoslaviji in na zunanjih tržiščih. 2. Če izhajamo iz take opredelitve vloge in funkcije, se mora DO IC tako organizirati, da bo lahko učinkovito in racionalno nastopala na domačem in tujih tržiščih. 3. IC bo glede svoje notranje funkcionalne-in samoupravne organizacije, kakor tudi glede sistema tržnega delovanja nenehoma spremljala tehnološke in tržne posebnosti proizvodov in storitev Iskre. S tem bo prispevala k učinkoviti tržni usmeritvi in uveljavitvi proizvodnih TOZD na trgu. Hkrati bo IC prispevala tudi k spreminjanju tržno komercialnih in tehničnih lastnosti proizvodov tekoče proizvodnje in perspektivnih potreb tržišča (akvizicijska dejavnost, tekoča obdelava kupcev in dobaviteljev, tržne raziskave in analize, tržno-komercialne informatike, itd.). 4. DO IC se bo nenehoma zavzemala s svojo dejavnostjo, da bo odkrivala nova pota, sredstva in načine za prodor na tuja in domače tržišče. S tem bo omogočila proizvodnim TOZD, da bodo delovali racionalno v mejah polnih proizvodnih kapacitet. 5. Glede na vlogo IC kot posebno DO za prometna opravila skupnega pomena je v samoupravnem sporazumu pomembno poudariti, da imajo delavci DO IC skuone interese z delavci proizvodnih DO SOZD Iskre. 6. S samoupravnim sporazumom IC naj bi prav tako določili in definirali skupno odgovornost proizvodnih DO in IC za pospeševanje, razširitev, razvoj in modernizacijo proizvodnje in prodaje Iskrinega blaga. Skupno odgovornost bo treba definirati tudi za vse druge oblike medsebojnega sodelovanja, ki zagotavljajo uspešno tržno delovanje. 7. Samoupravni sporazum SOZD Iskra, kakor tudi samoupravni sporazum IC bo moral v skladu s tezami za samoupravni sporazum SOZD Iskra ugotoviti in sankcionirati skupne funkcije, naloge, odgovornosti in pooblastila, ki jih bodo v naslednjem samoupravnem obdobju DO s svojimi TOZD združile v IC. Navedene načelne smernice bo moral upoštevati samoupravni sporazum SOZD ISKRA. Naloge in odgovornosti, za katere je zadolžen predvsem IC, bomo morali podrobneje opredeliti v samoupravnem sporazumu IC. Te naloge so predvsem sledeče: — celotna izvozno uvozna in zastopniška dejavnost Iskre, kakor tudi ustanavljanje in upravljanje Iskrinih firm in predstavništev v tujini, — zastopniška, predstavniška in akvizicijska dejavnost na jugoslovanskem tržišču, kakor tudi izvajanje in zagotavljanje koordinacije tržnega nastopanja v regionalnih območjih filial, — prodaja preko industrijskih prodajaln in veleprodajnih skladišč, — nabavna dejavnost na domačem trgu za tiste vrste veleprodukcijskega blaga, ki so ga TOZD in DO poverile s posebnim sporazumom IC, zlasti tistega blaga, ki se v Iskri nabavlja v večjih količinah in za več TOZD pri istih dobaviteljih, kakor tudi tiste repromateriale, ki jih TOZD in DO naročajo preko IC, — opravljanje servisnih storitev za vse Iskrine proizvode, — nadaljnji razvoj in graditev regionalne zastopniško-akvizicijske, trgovske in servisne mreže, — tržnoraziskovalna in analitska dejavnost ter dejavnost tržne informatike in zaščite pravic industrijske lastnine, — zagotavljanje razvoja ter predstavljanje celotne podobe SOZD Iskre ter izvajanje prodajno-pospeševalne, propagandne in založniške dejavnosti za vse TOZD in DO Iskre in — izvrševanje pooblastil za sklepanje samoupravnih sporazumov s prometnimi in delovnimi organizacijami v sferi prometa blaga, kadar sporazumevanje zadeva več DO oziroma TOZD Iskre. To pooblastilo naj velja tudi v primeru uvozno-izvoznih poslov, ki jih TOZD ZT opravlja kot dopolnilno dejavnost. III. O R G A N I ZACI JSKA STRUKTURA ISKRA COMMERCE Pri usklajevanju organiziranosti v IC z Zakonom o združenem delu izhajamo iz dosedanjih razprav in sprejetega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo ISKRA COMMERCE. To pomeni, da je treba preveriti že sprejeta stališča in pri tem sporazumno dopolniti in spremeniti tista, ki so se izkazala v času od sprejema sedanjega sporazuma o združevanju kot neracionalna, nepopolna in neustrezna. Gre torej predvsem za logično dograjevanje in izpopolnjevanje vsebinske in organizacijske podobe IC kot dela izvedbenega podsistema SOZD na prometnem področju. Izhajamo iz osnovne predpostavke, da je IC skupna organizacija ZR ISKRA, ki deluje preko svoje regionalne mreže na zunanjih tržiščih in na jugoslovanskem trgu. Pri postavitvi organizacije izhajamo iz družbeno ekonomskih odnosov, ki povezujejo delavce v posameznih fazah delovnega procesa v zaokroženo delovno in dohodkovno celoto in iz zakonskega dejstva, da se delavci najprej organizirajo v temeljne orga- nizacije in delovne skupnosti znotraj IC, nato pa enakopravno — upoštevaje medsebojno povezanost pri delu in dohodkovne odnose — sporazumno določijo svoj ekonomski položaj v delovni organizaciji. V temeljnih organizacijah IC bi morali opravljati naslednje dejavnosti: — promet blaga in storitev, — operativno vodenje in spremljanje prometa in — organizacijo dela in strokovna opravila, ki so svojstvena za posamezno TOZD. Vse ostale dejavnosti bi opravljali v delovni skupnosti skupnih služb. ZZD (člen 320) določa, da imajo delavci pravico in dolžnost organizirati del delovne organizacije kot TOZD pod naslednjimi pogoji: 1. če je tak del delovna celota v DO, 2. če se da rezultat skupnega dela delavcev v delovni celoti, ki se organizira kot TOZD, samostojno izraziti kot vrednost v DO ali na trgu in 3. če lahko delavci kot temeljna samoupravna skupnost delavcev v tej delovni celoti uresničijo svoje družbeno-ekonomske in druge samoupravne pravice. Dosedanja razprava nakazuje občutno bogatejšo organizacijsko strukturo IC. Iz dosedanjih dveh TOZD (Domači trg in Zunanji trg) bi organizirali več TOZD in vsebinsko reorganizirali dosedanjo delovno skupnost Skupne službe IC. Po mnenju komisije in poslovodnih organov bi delovno organizacijo IC organizirali iz sedmih TOZD in dveh delovnih skupnosti. Predlog poimenskega seznama TOZD in delovnih skupnosti: 1. TOZD — Zunanji trg 2. TOZD — Zastopanje tujih firm 3 TOZD — Prodaja na domačem trgu 4. TOZD — Servisne dejavnosti 5. TOZD — Zastopanje, akvizicija in raziskava trga na DT 6. TOZD — Servisne službe marketinga 7. Delovna skupnost — Skupne službe 8. Delovna skupnost — Interna banka IC. UTEMELJITEV: Ad 1: Iz dosedanjega enovitega TOZD ZT, ki je združeval izvoz, uvoz in zastopstva, bi izločili direkcijo za zastopanje tujih firm kot samostojen TOZD. Direkciji uvoza, izvoza in ostale ZT funkcije (carinsko špediterska, devizna, prenos tehnologije v tujino ter kompleksne poslovne povezave s tujino) pa bi še nadalje ostale združene v enem TOZD — TOZD Zunanji trg. Razloge za tako notranjo organizacijo nam nalagajo določbe 320. člena ZZD, ki govore o tem, kdaj imajo delavci pravico in dolžnost organizirati del DO kot TOZD. Če izhajamo iz zakonske predpostavke, da mora biti TOZD neka delovna celota, potem lahko ugotovimo, da bodoči TOZD Zunanji trg, ki vključuje uvoz in izvoz, to vsekakor je, ker združuje enotno dejavnost zunanje trgovine. Čeprav bo TOZD vključeval tako uvoz kot izvoz, pa sta ti dve panogi med seboj tako tesno povezani, da morata biti združeni v enem TOZD. Taka oblika organizacije najbolj ustreza tudi nalogi, ki so jo IC na področju zunanje trgovine poverile proizvodne DO Iskre. Poleg tega nam tako organizacijo narekujejo tako ekonomski kot organizacijski razlogi, kot so npr.: enotna mreža firm in predstavništev Iskre v tujini, enotno obravnavanje ZT sistema (vezava uvoz — izvoz, devizna bilanca, vključevanje v SIS za ZT) kooperacijski posli v ZT, enoten nastop do držav SEV, enoten nastop do pomembnejših zunanjih poslovnih partnerjev na področju trgovinske menjave, skupna devizna operativa in skupna carinsko špediterska operativa. Taka organizacijska oblika zagotavlja vse pravice delavcem v TOZD, da sami odločajo o ustvarjenem dohodku ter jim omogoča dosledno uresničevanje samoupravnih pravic, na drugi strani pa omogoča najprimernejši način vključevanja v dohodkovne odnose z DO in TOZD Iskre. Ad 2: Delavci v TOZD — Zastopstva tujih firm bodo opravljali zastopniške posle, prodajo izdelkov zastopanih firm oz. konsignacije, vzdrževanje in servisiranje predmeta pogodb s tujimi firmami in razne storitve za domače kupce oz. uporabnike izdelkov zastopanih tujih tvrdk. Vse posle bodo opravljali na osnovi načel o usmerjanju zastopniške dejavnosti v Iskri t. j. načela o industrijskem zastopništvu, načela o enotnosti tržnega nastopa in načela o usmerjanju TOZD-ov SOZD-a ISKRE. Dosedanja direkcija za zastopanje tujih firm v celoti izpolnjuje pogoje za ustanovitev samostojne TOZD v skladu s členom 320 ZZD. Zastopstva tujih firm so zaokrožena delovna celota z enotnim delovnim procesom, rezultat skupnega dela delavcev se da samostojno izraziti kot vrednost v DO in delavci lahko neposredno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice. Ustanovitev TOZD - Zastopstva tujih firm narekujejo tudi funkcionalni, poslovni in organizacijski razlogi. Poleg tega pa izločitev zastopstev v samostojno TOZD ne zahteva posebnih sprememb v poslovanju dosedanjega in bodočega TOZD — Zunanji trg. Ustanovitev TOZD — Zastopstva tujih firm bo zagotovila jasnejše ugotavljanje celotnega prihodka iz zastopniške dejavnosti in jasno opredeljeno udeležbo drugih TOZD v IC in ostalih DO Iskre pri skupaj ustvarjenem dohodku v skladu s 64. členom ZZD. Ustanovitev samostojne TOZD Zastopstva tujih firm je nujna tudi zaradi uskladitve poslovanja IC z Zakonom o prometu blaga in storitev s tujino in s kriteriji o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati OZD za upravljanje poslov inozemskih firm v Jugoslaviji. Ad 3: OShova predloga nove organiza-cijsko-samoupravne rešitve sedanjega TOZD DT so temeljni tržni smotri SOZD Iskre na jugoslovanskem tržišču, kakor tudi določena načela tržne politike ter naše tržne sposobnosti in kapacitete. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da je IC regionalna tržna organizacija za tista tržna opravila, ki sojih TOZD in DO združile v SOZD in poverile IC. Temeljni smotri in načela so predvsem: — enotnost nastopanja na trgu, — usklajenost in povezanost vseh oblik tržnega delovanja, — sistematična obdelava kupcev in tržnih območij. — racionalnost, učinkovitost in kvaliteta tržnega nastopanja, — zagotavljanje povratnega vpliva trga v proizvodne TOZD in njihova tržna usmeritev in — zagotavljanje in uresničevanje samoupravnih pravic delavcev v združenem delu, ki delujejo v tržni sferi. Dosedanja prodajna praksa nam je pokazala, da so dejavnosti: prodaja preko industrijskih trgovin in njenih regionalnih skladišč, nabavna in potniška dejavnost med seboj povezane. Ta povezanost velja še posebno za prodajo preko industrijskih trgovin in njenih regionalnih skladišč, medtem ko nabavna dejavnost nastopa komplementarno v smislu prodajne funkcije v obratni smeri. Predlog, da omenjene tržne dejavnosti organiziramo v TOZD, utemeljujemo z naslednjimi argumenti: — potreba po enotni prodajno-nabavni politiki na jugoslovanskem trgu, — zagotovitev skladne tržno-razvojne politike, ki upošteva prisotnost SOZD Iskre na celotnem območju Jugoslavije, — uresničevanje enotne prodajne tehnologije in prodajnih pogojev za tržno območje celotne Jugoslavije in — potreba po zagotavljanju usklajenega vodenja politike dopolnilnega programa in enotnega nastopanja SOZD Iskre do tujih dobaviteljev. Ad 4: Servisna dejavnost je kadrovsko najštevilnejša dejavnost v IC (468 zaposlenih) in po svoji dejavnosti specifična delovna celota. Posamezni deli servisne dejavnosti so sicer samostojne enote, toda kompletne servisne storitve lahko nudi le servisna organizacija kot celota. Servisna dejavnost je sestavni del tržne dejavnosti, ki je tesno povezana s proizvodnjo in pomaga ustvarjati pogoje za realizacijo prodaje. Glede na pomembnost servisne dejavnosti kot tržnega spremljevalca je potrebno voditi enotno politiko na celotnem območju jugoslovanskega trga in jo povezati s proizvodnjo. Uspešnost servisne dejavnosti je pogojena z organiziranimi spremljajočimi dejavnostmi kot so: organizacija, tehnologija in oskrba z rezervnimi deli na celotnem jugoslovanskem trgu. Navedena dejstva izpolnjujejo potrebne pogoje v smislu 320. člena ZZD in nas vodijo k predlogu, da dejavnost servisa kot delovne celote organiziramo v TOZD. Ad 5: V dosedanji praksi in organizaciji IC je bila zastopniška, akvizicijska in prodajna dejavnost filial med seboj povezana. Nove razmere in potrebe, zlasti pa dejstvo, da bo celotna prodaja, razen prodaje preko industrijskih trgovin in njenih regionalnih skladišč potekala preko prometnih TOZD DO, so narekovali rešitev, po kateri bo prodaja ločena od akvizicije in zastopanja. Tako postanejo prometni TOZD-i DO odgovorni za celotno prodajo na domačem trgu. Poslovno povezavo in njen nastop na domačem trgu pa bodo opravljale filiale IC in sicer tako, da bodo sistematično in kompleksno obdelale tržišče ter opravljale nalogo koordiniranja nastopanja prometnih TOZD DO na tržišču v prometnih regijah. Ad 6: Iz dosedanjih razprav in določil ZZD (400. člen) je razvidno, da položaj sektorja marketing kot skupne službe v IC ni ustrezen, kajti v smislu ZZD (320. člen) se lahko kot delovna skupnost organizirajo le tiste dejavnosti, ki so skupnega pomena za več TOZD v sestavu DO. Formiranje TOZD Marketing je tudi iz ekonomskih razlogov opravičeno zaradi dohodkovnih odnosov, v katere vstopajo dejavnosti marketinga z drugimi TOZD in DO v SOZD Iskra. Dosedanji sektor marketing dela predvsem za porabnike izven sestava DO IC; zato bi bilo skladno z ZZD, da ga organiziramo kot TOZD v sestavu DO IC z naslednjimi organizacijskimi enotami: pospeševanje prodaje, industrijsko in graf ično oblikovanje, propagandna služba, foto oddelek, založništvo in bazične tržne raziskave. Ad 7: Skupne službe naj bi opravljale vsa strokovna in administrativna tehnična opravila za TOZD-e Delovne organizacije IC. V tej delovni skupnosti naj bi delovale: — vodstvo delovne organizacije, kadrovska služba, splošna služba, pravna služba, finančna služba, računovodski sektor, gospodarski sektor, sektor za organizacijo in računalništvo in služba za razvoj samoupravljanja. Ad 8: V skladu z Zakonom o združenem delu in samoupravnim sporazumom o združevanju v SOZD Iskra bi določene dejavnosti, ki so sedaj organizirane v skupnih službah, organizirali v posebno Delovno skupnost Interna banka. Opravljala bi vse bančne in kreditne dejavnosti za Iskro Commerce in izvajala tiste finančne funkcije, ki jih IC po sporazumu skupno opravlja za SOZD ISKRA. IV. DRUŽBENO EKONOMSKI ODNOSI Skladno z ZZD in Samoupravnim sporazumom o združevanju v SOZD Iskra bodo predvidoma pridobivale TOZD IC svoj celotni prihodek: — z udeležbo v skupnem prihodku SOZD ISKRA, pridobljenega s prodajo blaga na domačem in tujem trgu, — s svobodno menjavo dela s TOZD v SOZD ISKRA in med TOZD IU in njihovimi skupnimi službami, — z udeležbo v skupnem dohodku TOZD v SOZD ISKRA (v primerih, ko gre za konkretna skupna vlaganja), — s kompenzacijami oz. regresi in — z občasno realizacijo blaga, ki je bilo nabavljeno in prodano izven SOZD ISKRA ter z realizacijo storitev izven SOZD ISKRA. Glede na predvideno shemo IC in glede na funkcije, ki so ji poverjene kot DO skupnega pomena v SOZD ISKRA, bodo njene TOZD in delovna skupnost pridobivale celotni prihodek: J. TOZD — Zunanji trg a) Izvozna dejavnost — s soudeležbo v skupnem prihodku SOZD Iskra pri izvozu blaga SOZD Iskra in IC, — s soudeležbo v pridobljenih regresih (premijah), ustvarjenih z izvozom, — s svobodno menjavo dela s TOZD v SOZD Iskra za dejavnost osvajanja tujih trgov (z združevanjem sredstev za razširitev inozemske predstavniške mreže) in — z občasno prodajo storitev za izvoz blaga za komitente izven SOZD Iskre, tam kjer ni stalnega poslovnega odnosa. b) Uvozna dejavnost — s svobodno menjavo dela pri nabavi repromateriala in investicijske opreme iz uvoza za TOZD SOZD Iskra in IC in — z občasno prodajo storitev za komitente izven SOZD Iskre, kjer ni trajnih poslovnih odnosov. 2. TOZD — Zastopanje tujih firm a) Zastopniška dejavnost — s prodajo storitev principalom za zastopanje na jugoslovanskem trgu b) Konsignacijska dejavnost — s prodajo izdelkov in rezervnih delov iz konsignacijskega skladišča. 3. TOZD — Prodaja na domačem trgu a) prodaja preko industrijskih trgovin in njenih regionalnih skladišč — s soudeležbo v skupnem prihodku SOZD Iskra pri prodaji izdelkov SOZD Iskra in — z občasno prodajo izdelkov, nabavljenih izven SOZD Iskra, kjer ni trajnih poslovnih odnosov. b) potniška mreža nabave — s svobodno menjavo dela za opravljeno nabavno funkcijo za TOZD SOZD Iskra in — z občasno realizacijo blaga, ki je bilo nabavljeno in prodano izven SOZD Iskra. 4. TOZD — Servisne dejavnosti — s svobodno menjavo dela pri garancijskem vzdrževanju izdelkov TOZD SOZD Iskra, — s soudeležbo v skupnem prihodku pri prodaji rezervnih delov TOZD SOZD Iskra in TOZD IC, — s prodajo storitev pri vzdrževanju izdelkov izven garancijskega roka in — s prodajo rezervnih delov, nabavljenih izven SOZD Iskra. Glede na dejstvo, da celotni prihodek servisne dejavnosti nikoli ni omogočal samostojnega širjenja servisne mreže, se morajo proizvodne TOZD SOZD Iskra dogovoriti v sporazumu, da bodo skupno vlagali potrebna sredstva za razširitev te dejavnosti. Dogovoriti se bo potrebno tudi glede vračila naložbe in udeležbe v dohodku TOZD — Servisne dejavnosti. Glede na to, da obseg svobodne menjave dela med servisno dejavnostjo in proizvodnimi TOZD v SOZD Iskra ne zajema sredstev razširjene reprodukcije, bo potreben poseben sporazum, ki bo vseboval dogovor o načinu in pogojih združevanja sredstev za razširitev servisne mreže. 5. TOZD - Zastopanje in akvizrcija na DT — s svobodno menjavo dela pri zastopanju in akviziciji na domačem trgu za TOZD SOZD Iskra. Ker obseg svobodne menjave dela ne zajema potrebna sredstva za širjenje akvizicij-ske in zastopniške regionalne mreže, se bo potrebno v posebnem sporazumu dogovoriti s proizvodnimi TOZD SOZD Iskra glede vlaganja sredstev v to dejavnost (podobno kot pri širjenju servisne mreže). & TOZD - Servisne službe marketinga — svobodno menjavo dela s proizvodnih TOZD SOZD Iskra pri opravljanju propagandne, sejemske in založniške dejavnosti, — s svobodno menjavo dela s TOZD SOZD Iskra pri opravljanju hišnega stila in — z občasno prodajo izven SOZD Iskra. 7. Delovna skupnost — Skupne službe — vodstvo delovne organizacije, kadrovska služba, splošna služba, pravna služba, finančna služba, računovodski sektor, gospodarski sektor, sektor za organizacijo in računalništvo in služba za razvoj samoupravljala, — s svobodno menjavo dela s TOZD DO IC. 8. Delovna skupnost - Interna banka — s svobodno menjavo dela s TOZD DO IC. A) INTERNA CENA IN FORMIRANJE PRODAJNE CENE Z namenom, da se ugotovi del, ki predstavlja vloženo delo in sredstva v proizvodnji TOZD SOZD ISKRA in prometni organizaciji IC in s tem zagotovi osnovo za določanje udeležbe v prodajni ceni izdelka, se za posamezne proizvode ali skupino proizvodov oblikujejo normativne proizvodne cene. Normativne cene proizvodnih TOZD in normativne cene IC predstavljajo skupno interno ceno izdelka ali skupine izdelkov, ki mora ustrezati povprečni družbeni produktivnosti in povprečni produktivnosti v SOZD ISKRA, ne pa individualni produktivnosti proizvodnih TOZD ali prometne IC. Normativna cena proizvodnih TOZD SOZD ISKRA in IC zajema naslednje elemente: — normirano minulo delo (kot določen odstotek od normiranih povprečnih zalog ter s sodobno tehnologijo pogojenih osnovnih sredstev). — dogovorjeni normativni potrebni materialni stroški, — minimalna amortizacija, — fiksne zakonske obveznosti (brez zakonskih obveznosti, ki so odvisne od doseženega dohodka in ostanka dohodka) in — normirani bruto osebni dohodki in minimalni družbeni standard (na podlagi samoupravnega sporazuma elektrokovinske industrije, sindikalne liste ter ostalih družbenih sporazumov). Udeležba proizvodnih TOZD in IC v doseženi prodajni ceni se izračunava na osnovi: 1. udeležbe normativne cene proizvodnih TOZD in IC v skupni normativni ceni in 2. udeležbe v razliki do dosežene prodajne cene, ki se deli med proizvodnimi TOZD in IC na podlagi vloženega živega in minulega dela. Skupni interes in s tem medsebojni dohodkovni odnosi proizvodnih TOZD in IC temeljijo na doseženi realizaciji izdelkov, ki jih skupno proizvajajo in prodajajo. Prodaja se vrši tudi na osnovi dosežene prometne cene. Kot prodajna cena se smatra cena pri prodaji preko industrijskih trgovin brez prometnega davka na domačem trgu, pri izvozu cena franko jugomeja, za investicijsko opremo pa sporazumno z investitorjem dogovorjena cena. Prodajne cene se formirajo sporazumno med vsemi TOZD, ki prispevajo k nastanku proizvoda in realizacija na trgu na osnovi internih normativnih cen poslovne politike in planirane akumulacije ter v skladu z obstoječimi zakoni, pogoji na tržišču in družbeno politiko cen. B) SVOBODNA MENJAVA DELA Celotni prihodek na podlagi svobodne menjave dela pridobivajo delavci, ki opravljajo dela skupnega pomena za SOZD Iskra in skupnega pomena za DO IC. Cena svobodne menjave dela se formira na podlagi samoupravnega sporazuma kot povračilo stroškov za opravljeno dejavnost. Pri dejavnosti marketinga, uvoza in domače nabave se v ceno opravljene dejavnosti vštevajo tudi sredstva za razširitev materialne osnove dela za te dejavnosti (skladišča). Cena storitev za strokovna in administrativna dela, ki jih opravljajo Skupne službe IC za TOZD v IC, se tudi formira na nivoju enostavne reprodukcije in dogovorjenega družbenega standarda z izjemo SOR v primerih, ko opravlja storitve za TOZD SOZD Iskra. C) SKUPNA VLAGANJA Organizacija skupnega pomena IC praviloma ne bo vlagala sredstva v skupno poslovanje oziroma se bodo posamezni primeri reševali z vsakokratnim sporazumom. Iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana pa izhaja, da bodo TOZD SOZD Iskra vlagale sredstva v IC in sicer: — za razširitev servisne in zastopniške mreže na domačem trgu in — za razširitev zunanjetrgovinskih predstavništev in firm. Vlaganja TOZD v razširitev teh dejavnosti se vršijo brez obveznosti vračila oziroma udeležbe v dohodku IC. Cena opravljenih storitev v IC pa bo temu ustrezno nižja. D) PRIDOBIVANJE CELOTNEGA PRIHODKA NA OSNOVI OBČASNE PRODAJE Ta oblika pridobivanja celotnega prihodka nastopa izjemoma. To je takrat, ko ni v nasprotju s cilji in interesi SOZD Iskre in v primeru, ko ima IC proste kapacitete. Riziki skupnega poslovanja Za kratkoročne tržne rizike, ki se bodo nujno pojavili pri skupnem poslovanju, moramo iz doseženih rezultatov ustvariti rizične fonde na nivoju TEMELJNE BANKE. Kot tržni rizik moramo opredeliti kratkoročne spremembe tržnih pogojev, to je takrat, ko na trgu ne dosegamo niti interne normirane cene. Kritje interne cene iz rizičnega sklada naj bi bilo samo začasno, kadar konkretni tržni pogoji onemogočajo doseganje normalne tržne cene. Cim se tržna cena trajno zniža izpod interne normirane cene, je potrebno sporazumno korigirati interne cene. V primerih, ko iz rizičnega sklada tudi kratkoročno ne bi mogli pokrivati interno dogovorjenih cen, se proizvodnim TOZD v SOZD Iskra in IC iz dosežene prodajne cene najprej pokrijejo normirani materialni stroški in minimalna amortizacija. Preostali del dogovorjene interne cene, to je živo in minulo delo, se proizvodnim TOZD in IC sorazmerno zniža. Kot tržne rizike bi predvsem morali upoštevati monetarne valutne spremembe na zunanjem trgu, spremenjene pogoje potrošniškega kreditiranja, spremenjene pogoje pridobivanja regresov in premij, spremenjene pogoje kreditiranja izvoznih poslov, porast cen surovin, administrativno določene prodajne cene, itd. V. ORGANIZACIJA IN URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA Splošne ugotovitve Uresničevanje samoupravljanja temelji na družbeno ekonomskih odnosih in samoupravno organiziranem delu, kar je tudi izhodišče tez za samoupravni sporazum SOZD Iskra. To področje je hkrati tudi dovolj konkretno obdelano v ZZD. ZZD in teze SOZD Iskra so tako formalna podlaga za koncipiranje samoupravne organiziranosti in odnosov znotraj DO IC in za uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti delavcev v njenih TOZD. Še pomembnejša pa so tista izhodišča, ki jih določajo naše dosedanje izkušnje samoupravljanja v IC in narava njenega prometnega poslanstva, ki ga opravlja za SOZD Iskra. Prometne funkcije, ki so poverjene IC, zahtevajo, da se tudi v samoupravnem pogledu tako organiziramo, da razvijamo take odnose med TOZD IC in DO SOZD Iskra, ki bodo zagotavljali učinkovito, enotno, sodobno in racionalno posredovanje Iskrinega blaga na tuje in domače tržišče. SOZD Iskra potrebuje tudi take tržne analize in informacije, ki bodo služile potrebam Iskrine proizvodnje in razvoja. Zagotoviti pa morajo tudi razvoj Iskrine regionalne prometne mreže v Jugoslaviji in v svetu. Ne glede na novo organiziranost TOZD v IC bo moral novi samoupravni sporazum računati z dejstvom, da so prometne dejavnosti, ki jih opravlja IC, med seboj intenzivno povezane, zaradi česar bo potrebno tudi po samoupravni poti zagotavljati skladnost in enovitost prometnega delovanja vseh TOZD ter strokovnih služb v IC. Poleg samoupravneih odnosov, ki jih navaja ZZD, moramo pri uresničevanju samoupravljanja razmišljati še posebno o naslednjih vsebinskih vprašanjih: — vizija, potrebe in ukrepi nadaljnjega samoupravnega in organizacijskega razvoja IC glede na razvoj SOZD Iskre, — vsebinska opredelitev funkcij TOZD in njihove odgovornosti v okviru IC kot celote, — jasna opredelitev nalog IC, njena poslovna fiziognomija in povezanost z drugimi DO Iskre v pogledu uspešnega tržnega nastopanja, — proučitev delovnih in poslovnih postopkov organizacije dela in poslovne učinkovitosti, — potrebe, smisel in vsebina dohodkovnih soodvisnosti med DO SOZD in IC, kakor tudi znotraj IC ter njihovih povezav med TOZD in IC kot celoto, — definiranje povezovanja skupnih interesov in oblik združevanja dela in sredstev znotraj IC in — sredstva in načini ter vsebina informiranja delavcev ter razvijanje oblik neposrednega odločanja. Omenjena vprašanja bi morala biti prisotna ob razpravi o organizaciji in organih upravljanja IC. Podrobno bo potrebno razpravljati o sestavi organov upravljanja in njihovem načinu dela kakor tudi o samoupravnih in drugih splošnih aktih, ki jih bomo sprejeli na osnovi ZZD. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN DOLŽNOSTI V DO ISKRA COMMERCE Svoj samoupravni položaj uresničujejo delavci v DO s tem, da odločajo o skupnih zadevah; izpolnjevanja svojih odločitev pa kontrolirajo. Skupni organ upravljanja IC je delavski svet (DS). Preko DS IC upravljajo delavci, ki združujejo svoje delo v TOZD in delovni skupnosti DO IC, medsebojne odnose v združenem delu. DS IC je sestavljen iz delegatov TOZD in delovne skupnosti. Zakon ne predpisuje, na katero število delavcev je treba delegirati po enega delegata; določa pa, da mora biti v DS zastopan vsak delovni proces in vsaka delovna celota vsaj z enim delegatom. Kriterij za število delegatov v DS ICbi potemtakem bila ustrezna zastopanost vseh delovnih procesov in delovnih celot TOZD in delovne skupnosti. Vsekakor pa moramo pri tem določiti limit števila članov DS IC tako, da bo njegovo delo učinkovito in ažurno. Kadar delegat v DS IC odloča o vprašanjih, ki se nanašajo na materialne obveznosti in o drugih vprašanjih, ki jih določata statut TOZD in samoupravni sporazum o združevanju v DO, se mora izjaviti in glasovati v skladu s stališčem, ki so ga o določeni zadevi zavzeli delavci z osebnim izjavljanjem oz. DS TOZD, katerega delegat je. V kolikor stališča v TOZD niso enotna, se morajo ta uskladiti najprej znotraj TOZD. Predvsem gre za vprašanja, o katerih se delavci odločajo z osebnim izjavljanjem (477. člen ZZD). Če delegat v DS IC odloča o vprašanjih, o katerih se delavci ne izjasnijo z osebnim izjavljanjem, se mora delegat izjaviti v skladu s smernicami, ki so jih zavzeli delavci oz. DS TOZD, ker je njim odgovoren. V kolikor se teh smernic ne drži in ne obvešča delavcev o svojem delu, krši s tem svojo delegatsko dolžnost in je za to odgovoren delavcem, ki so ga izvolili. Zakon določa, kdaj mora DS sprejeti sklep v skladu s stališčem, za katerega so se delavci odločili z referendumom. DS IC mora sprejeti sklepe na osnovi referenduma v primerih, ko odloča: — o samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo, sestavljeno organizacijo in poslovno skupnost, — o statutu delovne organizacije in sestavljene organizacije, — o osnovah plana delovne organizacije IC, — o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, — o drugih samoupravnih sporazumih, — o sklepih, ki se nanašajo na odpoved pravic do povrnitve združenih sredstev oziroma do nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi, — o sprejemanju planov in programov s področja SLO in družbene samozaščite in — o vprašanjih, ki jih poleg zgoraj navedenih (ta določa sam zakon) določata statut in sporazum same temeljne organi- zacije in se o njih razpravlja tudi na nivoju Izvršilni organi DS IC so za svoje delo delovne organizacije IC. odgovorni DS IC; zakonitost njihovega dele pa nadzorujejo poslovodni organi. Predlog akta, o katerem odločajo delavci z referendumom, obravnavajo oz. razprav- Končlnnoti1iščePs^rSmtomi zagrne DS ORGANIZACIJSKA STRUKTUR* TOZD in delovne skupnosti in ga posreduje IZVRŠILNIH ORGANOV DS IC. Predlog mora biti s strani poslovodnih organov DO in TOZD ustrezno obrazložen. DS IC mora sprejeti sklep v soglasju z odločitvijo delavcev z referendumom, vsak delavec v TOZD in delovni skupnosti pa se s posebno pismeno izjavo svobodno odloča, ali se z njim strinja v naslednjih primerih: — o samoupravnem sporazumu o načelih urejanja medsebojnih razmerij v združenem delu IC in — o vprašanjih, ki se urejajo s samoupravnimi sporazumi in drugimi akti, za katere določa samoupravni sporazum o združevanju v DO ali statut, da se o njih delavci v TOZD in debvni skupnosti odločajo s podpisovanjem. DS IC sprejema sklepe s soglagem vseh delegacij, ki so svoje stališče do predloga sklepa oblikovale po predhodno vsklajenih smernicah zborov delavcev in DS TOZD v delovnih organizacijah, kadar odloča: — o predlogu plana IC, — o predlogu sklenitve pogodbe za investicijska vlaganja, — o drugih samoupravnih sporazumih in pogodbah, s katerimi se večajo sredstva za razširitev materialne osnove dela in — o združitvi sredstev lastne akumulacije za dolgoročnejša vlaganja v lastni organizaciji združenega dela in v drugih oblikah združevanja teh sredstev za uresničevanje drugih skupnih ciljev v skupnem delu in ob skupnem riziku. Poleg teh vprašanj, o katerih morajo delegati glasovati v skladu s stališčem DS TOZD v soglasju z delavci ali pa v okviru smernic, ki so jih zavzeli delavci na svojih zborih, glasujejo delegati v DS IC tudi o čisto proceduralnih vprašanjih, ki so pomembna za nemoteno delo samega DS IC. 1. Z navadno večino odločajo delegati o teh proceduralnih vprašanjih, kadar: a) sprejemajo: — analizo razvojnih možnosti IC — poslovnike organov upravljanja in drugih organov IC — zaključni račun IC — smernice in navodila izvršilnim posto-vodnim organom IC — informacije o izpolnjevanju plana IC in analizo vzrokov za neizpolnjevanje le-tega b) sklepajo: — o ugovorih proti odločitvam in postopkom izvršilnih organov in poslovodnega kolegija — o nadzoru in ukrepih v primeru neizpolnjevanja zakonskih in samoupravnih predpisov, sklepov in drugih sprejetih obveznosti, kadar je to v pristojnosti DS IC — o razpisu volitev delegacg v DS IC c) dajejo soglasje: — k splošnim aktom DSSS IC, kadar je to predpisano z zakonom d) volijo in razrešujejo: Sedanja organizacijska struktura in j* danji samoupravni sporazum predvidet*11 IC naslednje izvršilne organe DS IC: — skupni odbor za gospodarske z*W* in medsebojna razmerja, — odbor za varstvo pri delu, — disciplinska komisija (ta je skupne ** vse TOZD na nivoju IC) — odbor za ljudsko obrambo in dni#* no samozaščito. Samoupravljanje v DO IC se uresničuj6 tudi preko samoupravne delavske kontrol ki jo delavci v TOZD in DO izvajajo nep®" sred no po posebnem organu samoupreV6* delavske kontrole. Potrebno bi bilo omeniti tudi u^rez^ sodetovanje med organi samoupravljanje družbenopolitičnimi organizacijami. POSLOVODNI ORGAN ZZD določa, da ima DO lahko indi^ dualni ali kolektivni poslovodni organ, primeru IC imamo doslej individualni P" slovodni organ. Glede na predvideno samoupravno uL ditev na nivoju SOZD ter v skladu s tez3'1' "SOZD ISKRE bi bilo smotrno tudi na n. voju DO IC ustanoviti kolegijski poslotb® organ. Kolektivni postovodni organ bi * ordiniral delo poslovodnih organov TOZb , okviru zadev, ki se opravljajo v del°' organizaciji, v skladu z zakonom in oblastih, ki so jih TOZD določile s sam^ upravnim sporazumom o združitvi. Kolegijski poslovodni organ bi sestavi)6 poleg predsednika še člani, odgovorni * naslednja področja: — področje dejavnosti na domače trgu, — področje dejavnosti na zunanjem trS — ekonomsko finančno področje, — kadrovsko-splošno področje, .j — področje za programiranje in koot0; niranje marketinga in j — področje za razvoj samoupravna sistema. J Vodja delovne skupnosti — Skupne sju be bi bil poslovni sekretar, ki ni član kol6^ tivnega poslovodnega organa. V zakonu J predvideno, da poslovni sekretar vodi d ■ lovno skupnost in je v bistvu operat|V izvajalec. Pravice, obveznosti in odgovorno predsednika in članov kolegijskega P05, vodnega organa DO določata samoupra splošni akt, s katerim se ureja delovno ' ‘ merje in statut v skladu s samoupravna sporazumom o združitvi v delovno orga zacijo. Način imenovanja in razrešitve nika in članov kolektivnega postovodn ; organa, mandat in odgovornost za zak , tost dela v načelu urejajo določbe točno pa bodo opredeljene v samo up' nem sporazumu o združevanju v DO IC- — predsednika in namestnika predsednika DS IC ter izvršilnih organov IC — delegate IC v samoupravne interesne skupnosti ter organe upravljanja OZD posebnega družbenega pomena. 2. Z dvotretjinsko večino pa naj bi delegati odločali, ko razpravljajo o: SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI Zakonske spremembe, ki jih ZZD, zahtevajo dopolnitve in spn ■eroe1^. ter izdelavo novih samoupravnih spi1 aktov za TOZD in DO. — predlogih vseh aktov in sklepov, o katerih odločajo delavci z osebnim izjavljanjem oz. po delegatih v DS TOZD, — ukrepih za izvajanje plana IC, kadar TOZD ne prevzemajo materialnih obvez in — sporih med poslovodnimi organi IC in TOZD, kadar se ti spori nanašajo na odnose v IC. DELAVSKI SVET Delavski svet v IC so delavci dolžni oblikovati kot organ, ki upravlja delo in poslovanje. DS IC sestavljajo izvoljeni delegati. O njegovih nalogah, pristojnostih ter načinu dela smo govorili že zgoraj. Važna pa je določba ZZD, ki pravi, da kadar je v DS IC izvoljeno več delegatov iz ene TOZD, se štejejo njihovi glasovi, oddani za sklep DS IC, za en glas kadar DS IC odloča o vprašanjih, o katerih se delavci osebno izjavljajo. IZVRŠILNI ORGANI DS IC DO IC lahko oblikuje enega ali več izvršilnih organov, katerim se poverijo posamezne izvršilne funkcije. Če je v DO teh izvršilnih organov več, ureja statut njihova medsebojna razmerja, delovno področje in odgovornosti. Naloge, ki se poverijo izvršilnim organom, so: — predlaganje osnutka statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov, ki jih sprejema DS IC — predlaganje plana — dajanje smernic poslovodnemu organu za izvrševanje sklepov DS IC in nadzorstvo njihovega izvrševanja — izvrševanje sklepov, ki jih sprejme DS IC in jih sprejemajo delavci z osebnim izjavljanjem, če njihovo izvrševanje ne spada med pravice in dolžnosti poslovodnega organa — posredovanje raznih mnenj o sklepih na zahtevo DS IC. Z izdelavo samoupravnih splošnih a . bo potrebno razreševati tudi ekonom ičfr organizacijska in samoupravna razm med TOZD in DO. ujf Pregled obstoječih samoupravnih sP|[ nih aktov, ki jih bo potrebno uskladi določili ZZD: .J — samoupravni sporazum o zdrdZra-dela in sredstev in ureditvi medsebojnih merij v delovni organizaciji IC, — statut delovne organizacije, — statut TOZD, v* • osn — samoupravni sporazum o delitvi 0 e sklada skupne porabe, — samoupravni sporazum o medseb0) razmerjih delavcev v združenem delu, _ Ji — samoupravni sporazum o sistem|Z delovnih mest, . jr — samoupravni sporazum o Ijud*' rambi in družbeni samozaščiti, ^ — pravilnik o delovnih mestih, na K rih delavci opravljajo ZT promet, -pl — pravilnik o uporabi sredstev skUK porabe, . -ji- — pravilnik o izobraževanju in St'P6 ranju, — pravilnik zunanjetrgovinske mrež®' jp — samoupravni dogovor o osnovah in enotnih merilih za urejanj® stva pri delu, — pravilnik o pripravnikih, — pravilnik o stimulaciji, — pravilnik o varovanju poslovne nosti, -^1 — poslovnik o poslovanju z zavP pošto, . ir — pravilnik o strokovni izobraZD praksi oseb, ki izdelujejo investicijsko j0 nično dokumentacijo in vodijo &30 investicijskih objektov, . ^i1 — pravilnik o neposrednem upravi) in delu organov IC, go — pravilnik o dodatkih za posebne r goje dela, .jijir — pravilnik o pogojih in načinu P0^^ nja delavcev na zdravljenje v naravno z vilišče in klimatsko okrevanje, n — pravilnik o načinu oblikovanja c® proizvode in storitve in — pravilnik o nagrajevanju potnikov- Načrt teza za samoupravni sporazum o samoupravnoj organiziranosti 00UR "i RO Iskra Commerce Komisija za izradu teza za novi samoupravni sporazum, koju je imenovao RS IC, izradila je predlog načrta teza. Načrt teza IC zasnovan je na načrtu teza za samoupravni sporazum o udruživanju u SOUR i idejnih savetovanja komisije sa poslovodnim organima IC. Radnički savet na svojoj sednici 12. 9. 1977 doneo je zaključak, da se načrt teza objavi u internom listu Iskra i sa time za počne javna rasprava radnika, koji udružuju svoj rad u RO IC. Rasprava če se za vršiti 30. 9. 1977. Primedbe i predloge u vezi sa načrtom pošaljite na adresu: Sekretarijat samoupravnih organa IC—E 10, Iskra Commerce, Trg revolucije 3. Nakon završene javne rasprave komisija za izradu teza obradit če pristigle primedbe i predloge za promenu teza. Na osnovu argumentiranih primedaba i predloga komisija če načrt teza izmeniti, odnosno nadopuniti. Teze če bit usvojene na sednici RS IC nakon prijašnjeg odobrenja RS OOUR i rad ne zajednice stručnih službi IC. Predsednik RS IC Franc Borko, I. r. UVOD Na osnovu ustavnih načela o organizovanju udruženog rada i Zakona o udruženom radu su samoupravni organi, društveno-političke organizacije i poslovodni organi Iskra Commerce več u decembru 1976. godine pri-stupili pripremama za organizo vanje Iskra Commerce u SOUR Iskra na novim osnovama. Usporedno sa pripremama odvijao se je, ta kod j e, proces usaglaša vanja dotadašnje organizo vanosti Iskra Commerce i odnosa sa drugim rad ni m organizacijama u SOUR Iskra sa Zakonom o udruženom radu. Komisija za pripremu Predloga osnutka teza za samoupravni sporazum i poslovodni kolegij Iskra Commerce predlažu kao svrsishodno da se u Samoupravni sporazum SOUR Iskra unese što više uta načenja o nadlež-nostima, odgovornostima i materijaIno-dohotkovnim odnosima, a koji bi se odnosih na Iskra Commerce kao izvodioca zajedničkih tržišnih funkcija u SOUR Iskra. U Samoupravnem sporazumu o udruživanju u SOUR Iskra osnovne organizacije radnih organizacija, integrisanih u SOUR Iskra, opredelile su svoje udruživanje kroz sledeče opšte ciljeve: — ostvarivanje bolj ih poslovnih rezultata, — efikasnije nastopanje na domačem i na stranim tržištima, — svrsishodnija medjusobna podela rada, — trajno po veziva nje proizvodnje i prometa robom, — zajedničko planiranje proizvodnje i prometa, — utanačivanje prava, obaveza i odgovornosti na području proizvodnje i realizacije zajedničkog proizvoda i — opredeljivanje zajedničke i uzajamne odgovornosti za razvoj proizvodnje i prometa. Kako bi te ciljeve proveli u delo, radnici svih OOUR svih radnih organizacija u materijalnoj proizvodnji več su u do sada važečem Sporazumu o udruživanju u SOUR Iskra ispoljili odluku da če udružiti izvedbu poj edinih funkcija u prometnoj delatnosti i poveriti ih Iskra Commerce-u, koji time postaje rad na organizacija od zajedničkog značaja. O ve su delatnosti sledeče: — vanjskotrgovinska delatnost, — predstavnička, za stopnička i akviziciona delatnost na domačem trži-štu, — organizovanje Iskrine servisne mreže, — organizovanje Iskrine maloprodajne mreže i prodaje iz regionalnih stovarišta, — delatnost komercijalne informatike, — obezbedjivanje jedinstvenog industrijskog, grafičkog i prostorskog oblikovanja, — propagandna, izdavačka i delatnost na u na predji vanju prodaje, — organizovanje istraživanja tržišta i provodjenje tržišnih analiza od zajedničkog značaja, — osnivanje i upravljanje preduzeča i predstavništava u inostranstvu. Dogovoreno je, takodje, da če Iskra Commerce obavljati i izvesne druge delatnosti za pojedine Radne organizacije, u koliko one donesu takvu odluku. Takve delatnosti su: — nabavna delatnost i — ostale delatnosti — po dogovoru. I. D R UŠTVENO-EKONOMSKI OSNOVI I CILJEVI UDRU-2IVANJA U SOUR ISKRA Na osnovu člana 105. Ustava SFRJ, člana 372. Zakona o udruženom radu i člana 72. Zakona o udruženom radu te Odluka o udruživanju prometne delatnosti, radnici Iskra Commerce (do sada organi-zovani u dve OOUR i jednu Radnu zajedni-cul sporazumeli su se oko sledečih ishodišta na području sredjivanja unutrašnjih samoupravnih odnosa prilikom provodjenja u delo preuzetih obaveza i oko ishodišta za sporazumevanje o ekonomskim odnosima sa OOUR-ima u Iskri: — zajedničko planiranje razvoja: pogo-tovo sporazumno utanačivanje prioritetnih razvojnih ciljeva i takve podele rada ko ja če omogučiti specijalizaciju; — zajedničko uvodjenje razvijenijih tehničko-tehnoloških osnova rada kroz sporazumno udruživanje sred stava za strateške razvojne projekte te za proizvodne i prometne kapacitete od zajedničkog značaja; — zajedničko dogovaranje o osnovima i merilima za sredjivanje medjusobnih dohot-kovnih odnosa; — optimalno gospodarenje društvenim sredstvima, obezbedj ivanje veče produktivnosti živoga i minulega rada putem spora-zumnog odredjivanja ekonomičnosti u laganja; — zajedničko odredjivanje tržišnih ciljeva, načina njihovog postizanja te udruži-vanja izvedbe u dogovorenom opsegu; — usaglašavanje kadrovske politike; — zajedničko obezbedjivanje kvaliteta proizvoda i usluga putem sporazumnog odredjivanja normi i organizacije službe za pračenje kvaliteta te udruživanje izvedbe; — uvodjenje standardizacije elemenata poslovanja u cilju smanjivanja troškova; — zajedničko organizovanje jedinstvenog sistema informiranja; — uskladjivanje nastojanja za unapredji-vanje uslova rada i samoupravljanja te orga-nizovanja zajedničkih stručnih službi za proučavanje i uvodjenje sa vremenih metoda rada i upravljanja; — uskladj ivanje nastojanja na području poboljšanja socijalne bezbednosti radnika te sporazumno udruživanje rezervi, kada je to u zajedničkom interesu; — uskladj ivanje odbrambenih planova i razvijanje jedinstvenog sistema društvene samozaštite; — uskladj ivanje nastojanja na području obaveštenosti radnika i javnosti rada; — solidarnost kod isplačivanja ličnih do hoda ka i pokrivanja gubitaka usled objektivnih razloga i — uskladj ivanje nastojanja na području unapredjivanja društvenog standarda radnika te organizovanje zajedničkih kulturnih, sportskih i rekreacionih delatnosti. Zajednički ciljevi, pro iz lazeči iz nabro-janih ishodišta, upučuju nas na povečanje vlastrte i društvene produktivnosti rada u proizvodnji i prometu, na učvrščivanje samoupravnih odnosa i socijalnu sigurnost radnika koji udružuju svoj rad. Samoupravni sporazum SOUR Iskra mor at če predvideti na koji če način proizvodne Racine organizacije i Iskra Commerce kao organizacija od zajedničkog značaja trajno provoditi u delo pre sv ega sledeča pitanja: — medjusobne odnose, prava, dužnosti te odgovornost u pogledu izvršavanja zadala ka, poverenih Iskra Commerce, — zajedničko planiranje, — sporazumno odredjivanja zajedničke tržišne politike i poslovnih ciljeva i obezbedjivanje jedinstvenog nastopanja Iskre na tržištu te načina njihovog sprovodjenja u delo. II. POLOŽAJ ISKRA COMMERCE USOUR ISKRA (Izvadak iz Teza SOUR Iskra) 1. Iskra Commerce je organizacija od zajedničkog značaja za trajno obavljanje ukupnih prometnih funkcija koje OOUR-ovi, odnosno Radne organizacije, udružuju u SOUR Iskra. Cilj udruživanje prometnih funkcija je jedinstveno, efikasno i racionalno delovanje Iskre na jugostoven-skom i inostranim tržištima. 2. Polazeči od takvog opredeljenja uloge i funkcije, Rad na organizacija Iskra Commerce oba vezna je prihvatiti ta kav način organizovanja koji če joj omogučiti efikasno i racionalno nastopanje na domačem i stranim tržištima. 3. Iskra Commerce če u pogledu svoje unutrašnje i samoupravne organizo vanosti, kao i u pogledu sistema delovanja na tržištima, trajno prat iti tehnološke i tržišne posebnosti proizvoda i usluga Iskre. Na taj način če davati svoj doprinos efikasno m tržišnom usmerenju i afirmaciji proizvodnih OOUR-ova na tržištu. Istovremeno če Iskra Commerce doprineti menjanju tržišno-ko-mercijalnih i tehničkih svoj stava proizvoda tekuče proizvodnje i perspektivnih potreba tržišta (akviziciona delatnost, tekuča obra-da kupa ca i dobavitelja, istraživanja i analize tržišta, tržišno-komercijalna informatika itd.). 4. Rad na organizacija Iskra Commerce če se u svojoj delatnosti trajno zauzimati za otkrivanje novih puteva, sred stava i načina za prodor na strana i domača tržišta. Time če omogučavati proizvodnim OOUR-ovima racionalno delovanje u granicama punih proizvodnih kapaciteta. 5. Obzirom na ulogu Iskra Commerce kao posebne radne organizacije za prometne poslove od zajedničkog značaja potrebno je u Samoupravnem sporazumu istači da imaju radnici Radne organizacije Iskra Commerce zajedničke interese sa radnicima proizvodnih radnih organizacija SOUR Iskre. 6. Samoupravnim sporazumom Iskra Commerce moči če se istotako odrediti i definisati zajednička odgovornost Radnih organizacija i Iskra Commerce za unapredji-vanje, proširivanje, razvoj i modernizaciju proizvodnje i prodaje Iskrine robe. Zajednička odgovornost treba da se definiše i za sve ostale vidove medjusobne saradnje koji obezbedjuju uspešno nastupanje na tržištu. 7. Samoupravnim sporazumom SOUR Iskra, a takodje Samoupravnim sporazumom Iskra Commerce, morat če se u saglasnosti sa Tezama Samoupravnog sporazuma SOUR Iskra, ustanoviti i sankcio-nisati zajedničke funkcije, zadaci, odgovornosti i ovlaštenja, koje če u nared no m samoupravnom periodu Radne organizacije sa svojima OOUR-ima udruživati u Iskra Commerce. Pomenute načelne smernice morat češe uzimati u obzir u Samoupravnom sporazumu SOUR Iskra. Zadaci i odgovornosti za koje je zadu-žena u prvo m redu Iskra Commerce morat če se detaljnije opredeliti u Samoupravnom sporazumu Iskra Commerce. Ovi zadaci su pre svega sledeči: — celokupna izvozno-uvozna i zastup-nička delatnost Iskre, a takodje osnivanje i upravljanje Iskrinih firmi te predstavništava u inostranstvu; — Zastupnička, predstavnička i akviziciona delatnost na jugoslovenskom tržištu kao i sprovodjenje i obezbedjivanje koordinacije tržišnih nastopanja na regionalnim područjima filijala; — prodaja preko industrijskih prodav-nica i veleprodajnih stovarišta; — nabavna delatnost na domačem tržištu za one vrste veleprodukckme robe koje su OOUR-ovi i Radne organizacije poverile na osnovu posebnog sporazuma Iskra Commerce-u, a pogotovo one robe koja se u Iskri nabavlja u večim količinama i za više OOUR-ova kod istih isporučioca, kao i za one repro materija le koje OOUR-ovi i Radne organizacije naručuju preko Iskra Commerce; — obavljanje servisnih usluga za sve Iskrine proizvode; — dalji razvoj i izgradnja regionalne za-stupničko-akvizicione, trgovinske i servisne mreže; — delatnosti na području istraživanja i analize kretanja na tržištu, sa tržnom informatikom i zaštitom prava industrijske svoji- — obezbedjivanje razvoja i predstavljanje kompleksnog lika SOUR Iskre te provodjenje delatnosti na području unapredjivanja prodaje, ekonomske propagandni izdavanja informativnih publikacija za sve OOUR-ove i Radne organizacije Iskre te — provodjenje u delo ovlaštenja za sklepanje samoupravnih sporazuma sa prometnim i radnim organizacijama u sferi prometa robe, kada sporazumevanja zahvača više radnih organizacija odnosno OOUR-ova Iskre. Ovo ovlaštenje važi i u slučaju uvozno-izvoznih poslova koje OOUR-Vanjska trgovina obavlja u vidu dopunske delatnosti. III. O R G A N I Z A C I O N A STRUKTURA ISKRA COMMERCE Prilikom usaglašavanja organizacije Iskra Commerce sa Zakonom o udruženom radu predstavlja polaznu tačku dosadašnje raz-matranje i prihvačeni Sporazum o združi-vanju u radnu organizaciju Iskra Commerce. To znači da treba preispitati več prihva-čena stanovišta i pri torne sporazumno nadopuniti i izmeniti ona stanovišta koja su se v vremenu od pr ih vata postoječeg Sporazuma o udruživanju pokazala neracionalnima, nesa vršen ima ili neodgo varajočima. Radi se, prema torne, o logičnem nadogra-djivanju i u na predji vanju šušti nskog i orga-nizacionog lika Iskra Commerce kao sastav-nog dela izvedbenog podsistema SOUR Iskre na prometnom području. Po lazimo, dakle, od osnovne pret po stavke da je Iskra Commerce zajednička organizacija SOUR Iskre koja deluje preko svoje regionalne mreže na jugoslovenskom i na vanjskim tržištima. Prilikom osnivanja organizacije po lazimo od društveno-ekonomskih odnosa koji povezuj u radnike u pojedinim fazama radnog procesa u zaokruženu radnu i dohotkovnu celinu, te od zakonske činjenice da se radnici prvo organizuju u osnovne organizacije i radne zajednice unutar Iskra Commerce, a zatim na ravnopravan način — uzimajuči pri torne u obzir medjusobnu povezanost na radu i dohotkovne odnose — sporazumno odredjuju svoj ekonomski položaj u rad noj organizaciji. U osnovnim organizacijama Iskra Commerce mogle bi se obavljati sledeče delatnosti: — promet roba i usluga, — operativno rukovodjenje i pračenje prometa, — organizacija rada i stručni poslovi koji su svojstveni pojedinim OOUR-ovima. Sve ostale delatnosti mogle bi se obavljati unutar Radne zajednice zajedničke službe. Zakonom o udruženom radu, član 320., odredj eno je da imaju radnici pravo i duž-nost da organizuju deo radne organizacije u vidu OOUR-a, a pod sledečim uslovima: 1. da predstavlja ta kav deo celinu unutar radne organizacije, 2. da se može rezultat zajedničkog rada radnika u rad noj celini, koja se organizuje u vidu OOUR-a, samostalno izraziti kao vrednost bilo unutar radne organizacije, bilo na tržištu, 3. da mogu radnici, organizovani kao osnovna samoupravna zajednica radnika u toj rad noj celini, ostvarivati svoja društve-no-ekonomska i ostala samoupravna prava. Dosadašnja razmatranja upučuju na o set no bogat iju organizacionu strukturo Iskra Commerce. Od po stoječa dva OOUR-a (Domače tržište i Vanjsko tržište) moglo bi se organizovati više OOUR-ova te suštinski reorganizovati dosadašnju radnu jedinicu Zajedničke službe Iskra Commerce. Prema mišljenju komisije i poslovodnih organa, rad na organizacija Iskra Commerce mogla bi se reorganizovati u 7 OOUR-ova i dve radne zajednice. Predlog naimenovanja OOUR-ova i Radne zajednice: 1. OOUR — Vanjsko tržište, 2. OOUR - Zastopanje stranih firmi, a OOUR - Prodaja na domačem tržištu, 4. OOUR — Servisne delatnosti, 5. OOUR — Zastopanje, akvizicija i istraži-vanje tržišta na Domačem tržištu, 6. OOUR — Servisne službe marketinga, 7. Rad na zajednica — Zajedničke službe, 8. Rad na zajednica — Interna banka. OBRAZLOŽENJE Ad 1: iz po stoječe jedinstvene OOUR Vanjsko tržište koja udružuje uvoz i za-stupništva. izvodjit če se Direkcija za zastopanje stranih firmi kao sa mosta I na OOUR. Direkcije uvoza, izvoza i ostale funkcije na vanjsko m tržištu (carinsko-špediterska, devizna, transfer tehnologije i kompleksni poslovni kontakti sa inostranstvom) mogu i dalje ostati udružene u OOUR — Vanjsko tržište. Razloge za takvu unutrašnju organizaciju na meču nama odredbe člana 320. Zakona o udruženom radu u ko j ima je utana-čeno, kada imaju radnici pravo i dužnost da organizuju deo radne organizacije u vidu OOUR-a. Ako po lazimo od zakonske pret po stavke da mora OOUR predstavljati odredjenu radnu celinu, može mo ustanoviti da bu-duča OOUR Vanjsko tržište, koja udružuje uvoz i izvoz, odgovara to m zahtevu, buduči da objedinjuje jedinstvenu delatnost na vanjskom tržištu. Ma da če se OOUR Vanjsko tržište uključivati kako uvoz tako i izvoz, morat če se — zahvaljujoči veoma tesnoj medjusobnoj povezanosti — udružiti u jed noj OOUR. Takav oblik organizacije takodje najbolje odgovara zadatku kojega su Iskra Commerce-u poverile na području vanjske trgovine proizvodne radne organizacije Iskre. Osim toga, takvu organizaciju na-meču kao ekonomski, tako i organizacioni razlezi kao što su, na primer: objedinjena mreža firmi i predstavništava Iskre u inostranstvu, jedinstveno tretiranje vanjsko-trgovinskog sistema (povezivanje uvoza sa izvozom, devizna bilanca, uključivanje u SIZ za vanjsku trgovinu), kooperacioni poslovi u vanjskoj trgovini, jedinstveno nastupanje prema zemljama SEV, jedinstveno nastupanje prema značaj nij im poslovnim partnerima na području trgovinske razme-ne, zajednička devizna operativa te zajednička carinsko-špediterska operativa. Takav oblik organizacije obezbedj uje sva prava radnicima u OOUR da sami donose odluke o ostvarenom dohotku i omo-gučuje im dosledno sprovodjenje u delo samoupravnih prava, dok po drugoj strani omogučuje najsvrsishodniji način uključi-vanja u do hotkovne odnose sa radnim organizacijama i OOUR-ovima Iskre. Ad 2. Radnici u OOUR Zastopništva stranih firmi če obavljati zastupničke poslove, prodaj u proizvoda zastopanih firmi od n. konsignacije, održavanje i servisiranje predmeta ugovora sa stranim firmama te različite usluge za domače kupce odn. kori snike proizvoda zastopanih stranih firmi. Svi poslovi če se obavljati na osnovu načela o usmeravanju zastupničke delatnosti u Iskri (načela o industrijskem zastopništvu, načela o j edinstvenosti tržišnog nastopanja i načela o usmera vanju OOUR-ova u SOUR Iskra). Postoječa Direkcija za zastopanje stranih firmi u celosti ispunjava oslove za osnivanje samo stalne OOUR, u saglasnosti sa članom 320. Zakona o udruženom radii. Zastopništva stranih firmi su zaokrožene redna celina, sa zajedničkim radnim procesom, a rezultat zajedničkog rada može se samostalno izraziti kao vrednost u rad noj organizaciji. Radnici mogu neposredno ostvarivati svoja društveno-ekonomska i ostala samoupravna prava. Osnovanje OOUR Zastopništva stranih firmi na meču i funkcionalni, poslovni te organizacioni razlozi. Osim toga, izdvajanje zastupstava u samostalnu OOUR ne izisku-je posebne izmene u poslovanju po stoječe i buduče OOUR Vanjsko tržište. Osnivanje OOUR Zastopništva stranih firmi obezbedrt če jasnije ustanovljavanje celokupnog prihotka iz naslova zastupničke delatnosti i jasno opredeljeno učešče ostalih OOUR-ova u Iskra Commerce te ostalih Radnih organizacija Iskre u na zajednički način ostvarenom dohotku, u skladu sa članom 64. Zakona o udruženom radu. Osnovanje samo stalne OOUR Zastopništva stranih firmi nužno je, takodje, radi usaglašavanja poslovanja Iskra Commerce sa Zakonom o prometu roba i usluga sa inostranstvom i sa kriterij ima koje mo raju ispunjavati OOUR-ovi za upravljanje po-slovima ino stranih firmi u Jugoslaviji. Ad 3. Osnov predloga nove organiza-ciono-samoupravne reorganizacije posto-ječe OOUR Domače tržište predstavljajo temeljni tržišni ciljevi SOUR Iskre na jugoslovenskom tržištu, a takodje odredj ena načela tržišne politike i naše tržišne sposobnosti te kapaciteti. Potrebno je, takodje, uzimati u obzir činjenicu da je Iskra Commerce regionalna tržišna organizacija za obavljanje onih tržišnih poslova koje su OOUR-ovi i Radne organizacije udružile u SOUR, poverivši ih Iskra Commerce. Osnovni ciljevi i načela izraženi su pre svega u: — jedinstvenosti nastupanja na tržištu, — uskladjenosti i povezanosti svih oblika tržišnog delovanja, — sistematskoj obradi kupa ca i tržišnih področja, — racionalnosti, efikasnosti i kvalitetu tržišnog nastupanja, — obezbedjivanju i ostvarivanju samoupravnih prava radnika u udruženom radu koji deluju u tržišnoj sferi. Dosadašnja prodajna praksa pokazala je da su delatnosti kao: prodaja preko industrijskih prodavnica i regionalnih stovarišta, nabavna i putnička delatnost u medjusobnoj sprezi. Ova sprega važi naročilo za prodaj u preko industrijskih prodavnica i regionalnih stovarišta, dok nabavna delatnost nastupa komplementarno u smislu prodajne funkcije u obratnem pravcu. _ Predlog da se pomenute tržišne delatnosti organizuju u OOUR utemeljujemo sledečim argumentima: — potrebo m po jedinstvenoj prodaj no-nabavnoj porniči na jugoslovenskom trži- štu, — obezbedj enjem uskladj ene tržišno-raz-vojne pomike koja uzima u obzir prisustvo SOUR Iskre na celokupnem području Jugoslavije, — provodjenjem jedinstvene prodajne tehnologije i prodajnih uslova za tržišnu oblast čitave Jugoslavije i — potrebo m po obezbedj ivanju uskla-djenog vodjenja potnike dopunskog programa i jedinstvenog nastupanja SOUR Iskre prema stranim dobavitelj ima. Ad 4. Servisna delatnost je kadrovski najmnogobrojnija delatnost u Iskra Commerce (468 zaposlenih) i predstavlja po svojoj delatnosti speerfičnu radnu jedinicu. Pojedini delovi servisne delatnosti predstavljajo doduše samo stalne jedinice, ali kompletne servisne usluge u stanju je ponuditi samo servisna organizacija kao celina. Servisna delatnost je sa stavni deo tržišne delatnosti koja je u tesnoj povezanosti sa pro izvod njo m i pomaže ostvarivati u slove za realizaciju prodaje. Obzirom na značaj servisne delatnosti kao tržišnog prat io ca, potrebno je provodjenje jedinstvene politike na celokupnem području jugoslovenskog tržišta i njeno usaglašavanje sa pro izvod njo m. Efikasno st servisne delatnosti ustavljena je organizovanjem pratečih delatnosti kao, na primer: organizacija, tehnologija i snab-devanje rezervnim delovima na cetokup-nom jugoslovenskom tržištu. Pomenute činjenice predstavljaj u udo-voljenje potrebnim uslovima u smislu člana 320. Zakona o udruženom radu i upučuju na predlog da se servisna delatnost kao rad na celina organizuje u vidu OOUR-a. Ad 5. U postoječoj praksi i organizaciji Iskra Commerce bile su zastupnička, akvi-zaciona i prodajna delatnost filijala u medjusobnoj sprezi. Nove prilike i potrebe, a naročilo činje-nica da če se celokupna prodaja (sem prodaje preko industrijskih prodavnica i regionalnih stovarišta) odvijati preko prometnih OOUR-ova Radnih organizacija, nametnula je rešenje po kojemu če biti prodaja odvo-jena od akvizicije i zastupanja. Na taj način postaj u prometni OOUR-ovi Radnih organizacija odgovorni za celokupnu prodaj u na domačem tržištu. Poslovno povez ivanje i nastupanje na domačem tržištu obavljat če filijale Iskra Commerce, i to na taj način što če sistematski i kompleksno obred'rti tržište te obavljati zadala k koordinisanja u nastopanj ima prometnih OOUR-ova Radnih organizacija na tržištu u prometnih regijama. Ad 6. Iz dosadašnjih razmatranja i odredaba Zakona o udruženom radu, član 400., proizlazi da položaj Sektora marketinga kao zajedničke službe u Iskra Commerce ne odgovara datim zahtevima, buduči da se u smislu člana 320. ZUR mogu organizovati kao radne zajednice samo one delatnosti koje su od zajedničkog značaja po više OOUR-ova u sastavu Radne organizacije. Formiranje OOUR Marketing opravdano je takodje iz ekonomskih razloga usled dohotkovnih odnosa u koje ulaze delatnosti marketinga sa drugim OOUR-ima i Radnim organizacijama u SOUR Iskra. Postoječi Sektor marketinga radi u prvo m redu za korisnike van sa stava Radne organizacije Iskra Commerce; stoga če biti u saglasnosti sa Zakonom o udruženom radu da se sektor marketinga organizuje u vidu OOUR-a u sastavu Radne organizacije Iskra Commerce, i to sa sledečim organiza-cionim jedinicama: unapredjivanja prodaje. industrijsko i grafičko oblikovanje, propagandna služba, fotoodelenje, izdavačka delatnost i bazična tržišna istraživanja. Ad 7: Zajedničke službe trebale bi obavljati sve stručne i administrativno"7' tehničke poslove za OOUR-ove Radne organizacije Iskra Commerce. Unutar ove zajednice delovale bi: — rukovodstvo radne organizacije, kadrovska služba, opšta služba, pravna služba, finansijska služba, računovodstveni sektor, privredni sektor, sektor za organizacijo i AOP te služba za razvoj samoupravljanja. Ad 8: U saglasnosti sa Zakonom o udruženom radu i Samoupravnim sporazumom o udruživanju u SOUR Iskra orga-nizovat če se odredjene delatnosti, koje su sada organizovane unutar Zajedničkih službi, u posebnu radnu zajednicu Interna banka. Ona če obavljati sve bankovne i kreditne delatnosti za račun Iskra Commerce i sprovoditi one finansijske funkcije koje če Iskra Commerce na osnovu Sporazuma zajednički obavljati za SOUR Iskra. IV. DRUŠTVENO-EKONOM-SKI ODNOSI U skladu sa Zakonom o udruženom radu i sa Samoupravnim sporazumom o udruživanju u SOUR Iskra, OOUR Iskra Commerce če prema predvidjanjima sticati ceto-kupni prihodak: — učeščem u ukupnom prihotku SOUR Iskra, stečenom prodajom robe na domačem i stranem tržištu; — slobodnom razmenom rada sa OOUR unutar SOUR Iskra i izmedju OOUR Iskra Commerce i njihovih Zajedničkih službi; — učeščem u zajedničkom dohotku OOUR unutar SOUR Iskra (u slučajevima kada se radi o konkretnim zajedničkim ula-ga njima); — putem kompenzacija odn. regresa i — povremenom realizacijom robe koja je bila nabavljena i prodana vanSOUR Iskra i realizacijom usluga vanSOUR Iskra. Obzirom na predvidjenu šemu Iskra Commerce i na funkcije koje su joj pove-rene kao Radnoj organizaciji od zajednič-kog značaja u SOUR Iskra, sticat če njeni OOUR-ovi i Radna zajednica celokupni prihodak: 1. OOUR Vanjsko tržište: a) izvozna delatnost: — putem učešča u ukupnom prihotku SOUR Iskra u izvozu robe SOUR Iskra i Iskra Commerce; — putem učešča u slečenim regresima (premijama), ostvarenim fevozom; — putem slobodne razmene rada sa OOUR-ovima unutar SOUR Iskra na področju delatnosti osvajanja stranih tržišta i putem udruživanja sredstava za proširenje predstavničke mreže u inostranstvu i — putem povremene prodaje usluga na području izvoza robe za račun komitenata van SOUR Iskre, gde ne postoje trajni poslovni odnosi. b) uvozna delatnost: — putem slobodne razmene rada kod nabave repromaterijala i investicione opreme iz uvoza, a za OOUR-ove SOUR Iskre, i Iskra Commerce-a i — putem povremene prodaje usluga za račun komitenata van SOUR Iskre, gde ne postoje trajni poslovni odnosi. 2. OOUR - Zastupanje stranih firmi a) zastupnička delatnost: — putem prodaje usluga firmama-princi-palima na području zastupanja na jugosto-venskom tržištu; b) konsignaciona delatnost: — putem prodaje proizvoda i rezervnih delova iz konsignacionog stovarišta. 3. OOUR — Prodaja na domačem tržištu a) prodaja preko industrijskih prodavnica i regionalnih stovarišta: — putem učešča u ukupnom prihotku SOUR Iskra kod prodaje proizvoda SOUR Iskra i — putem povremene prodaje proizvoda, nabavljenih van SOUR iskre, gde ne postoje trajni poslovni odnosi; b) putnička nabavna mreža: — putem stobodne razmene rada na području obavljanja nabavne funkcije za OOUR-ove SOUR Iskre i — putem povremene realizacije robe, nabavljene i prodate van SOUR Iskre. 4. OOUR — Servisne delatnosti: — putem slobodne razmene rada na ga-rancionom održavanju proizvoda OOUR-ova SOUR Iskra, — putem učešča u ukupnom prihotku kod prodaje rezervnih delova OOUR-ova SOUR Iskra i OOUR-ova Iskra Commerce, — putem prodaje usluga na području održavanja proizvoda van garantnog roka i — putem prodaje rezervnih delova, nabavljenih van SOUR Iskra. Obzirom na činjenicu da celokupni prihodak servisne delatnosti nikada nije omo-gučavao samostalno širenje servisne mreže, proizvodni OOUR-ovi SOUR Iskra morat če u Sporazumu učiniti dogovor da če zajednički ulagati potrebna sredstva za una-predjivanje te delatnosti. Potreban če biti, takodje, dogovor oko vračanja uloženih sredstava i učešča u dohotku OOUR — Servisne delatnosti. Zahvaljujoči činjenici da obim slobodne razmene rada izmedju servisne delatnosti i proizvodnih OOUR-ova u SOUR Iskra ne zahvača sredstva proširene reprodukcije, bit če potreban poseban sporazum koji če sadržavati dogovor o načinu i uslovima udruživanja za unapredjenje servisne mreže. 5. OOUR — Zastupanje, akvizicija te istraživanje tržišta na domačem tržištu — putem slobodne razmene rada na području zastupanja i akvizicije na domačem tržištu za račun OOUR-ova SOUR Iskra i — putem slobodne razmene rada na području istraživanja tržišta za račun . OOUR-ova SOUR Iskra. Buduči da obim slobodne razmene rada ne zahvača potrebna sredstva za unapredjenje akvizicione i zastupničke mreže, bit če potrebno putem posebnog sporazuma učiniti dogovor sa proizvodnim OOUR-ovima SOUR Iskre oko ulaganja sredstava u ovu delatnost — slično kao kod unapredjivanja servisne mreže. 6u OOUR — Servisne službe marketinga: — putem slobodne razmene rada sa proizvodnim OOUR-ovima na području spro-vodjenja propagandne, izložbene (sajamske) i izdavačke delatnosti; — putem slobodne razmene rada sa OOUR-ovima SOUR Iskre na području negovanja kučnog stila i , — povremenom prodajom usluga van SOUR Iskra. 7. Radna zajednica — Zajedničke službe: — rukovodstvo radne organizacije; kadrovska, opšta, pravna i finansijska služba; računovodstveni sektor; privredni sektor; sektor za organizacijo i AOP te služba za razvoj samoupravljanja — putem slobodne razmene rada sa OOUR-ovima RO Iskra Commerce. 8. Radna zajednica — Interna banka: — putem slobodne razmene rada sa OOUR-ovima Radne organizacije Iskra Commerce. A) INTERNE CENE I FORMIRANJE PRODAJNE CENE Sa ciljem da se utanači deo koji predstavlja uloženi rad i sredstva u proizvodnji OOUR-ova SOUR Iskre i u prometnoj organizaciji Iskra Commerce te da se na taj način obezbedi osnov za utvrdjivanje učešča u prodajnoj ceni proizvoda, se za pojedinačne proizvode ili grupe proizvoda i usluga oforme normativne proizvodne cene. Normativne cene proizvodnih OOUR-ova i normativne cene Iskra Commerce predstavljajo zajedničku internu cenu proizvoda ili grupe proizvoda (usluga) koja mora odgovarati prosečnoj društvenoj produktivnosti i prosečnoj produktivnosti u SOUR Iskra, a ne individualnoj produktivnosti proizvodnih OOUR-ova ili pro- OOUR SOUR Iskra i Iskra Commerce obuhvata sledeče elemente: — normirani minuli rad (u vidu odredje-nog postotka od normiranih presečnih za-liha i putem savremene tehnologije ustavljenih osnovnih sredstava), — dogovoren! normativni potrebni mater ijalni troškovi, — minimalna amortizacija, — fiksne zakonske obaveze — bez zakonskih obaveza koje zavise od postignutog dohotka i ostatka dohotka te — normirani bruto lični dohoci i minimalni društveni standard — na osnovu Samoupravnog sporazuma elektrometalne industrije. Sindikalne liste i ostalih društvenih sporazuma. Učešče proizvodnih OOUR i Iskra Commerce u postignutoj prodajnoj ceni izračunava se na osnovu: 1. učešča normativne cene proizvodnih OOUR i Iskra Commerce u ukupnoj norma-tivnoj ceni i 2. učešča u razlici do postignute prodajne cene koja se deli izmedju proizvodnih OOUR-ova i Iskra Commerce na osnovu uloženog živog i minulog rada. Zajednički interes i time medjusobni dohotkovni odnosi proizvodnih OOUR-ova i Iskra Commerce, zasnivaju se na postignutoj realizaciji proizvoda koje zajednički proizvode i prodaju. Prodaja se vrši takodje na osnovu postignute prometne cene. Prodajnim cenama smatraju se cene pri prodaji preko industrijskih prodavnica bez poreza na promet na domačem tržištu; pri izvozu cene franko jugo-granica; kod investicione opreme — dogovorena zajedno sa investitorom cena. Prodajne cene formiraju se sporazumno izmedju svih OOUR-ova koji daju svoj doprinos nastanku proizvoda i realizaciji na tržištu na osnovu internih normativnih cena, poslovne politike i planirane akumulacije, a u saglasnosti sa postoječim zako-nima, uslovima na tržištu i društvenem politikom cena. B) SLOBODNA RAZMENA RADA Celokupni prihodak po osnovu stobodne razmene rada stiču radnici koji obavljaju radove od zajedničkog značaja po SOUR Iskra i po Radnu zajednicu Iskra Commerce. Cena slobodne razmene rada se formira na osnovu samoupravnog sporazuma kao nadoknada troškova za obavljenu delatnost. Kod delatnosti marketinga, uvoza i nabave na domačem tržištu u cenu obavljene delatnosti ubrajaju se i sredstva za proširenje materijalnog osnova rada za ove delatnosti (stovarišta). Cena usluga za stručne i administrativne radove koje obavljaju Zajedničke službe Iskra Commerce za OOUR-ove Iskra Commerce se takodje formira na nhrou jedno-stavne reprodukcije i dogovorenog društ-venog standarda, sa izuzetkom usluga koje se obavljaju za OOUR-ove SOUR Iskre. C) ZAJEDNIČKA ULAGANJA Organizacija od zajedničkog značaja Iskra Commerce neče ulagati sredstva u za-jedničko poslovanje, odnosno, postupa potreba po sporazumnem korigovanju interne cene. U slučajevima kada se iz fonda rizika, makar za kratko vreme, ne mogu pokrivati interno dogovorene cene, se proizvodnim OOUR-ovima u SOUR Iskra i Iskra Commerce prvo pokriju normirani materijalni troškovi i minimalna amortizacija. Preostali deo dogovorene interne cene, znači živi i minuli rad, se proizvodnim OOUR-ovima i Iskra Commerce srazmerno snizi. Kao tržišni rizici moraju se u prvom redu uzimati monetarne valutne pramene na vanjskom tržištu, izmenjeni ustavi potro-šačkog kreditovanja, izmenjeni ustavi stica-nja regresa i premija, izmenjeni ustavi kreditovanja izvoznih postava, porast cena si-rovina, administrativno odredjene prodajne cene itsl. V. ORGANIZACIJA I OSTVA-RIVANJE SAMOUPRAVLJANJA (Organi upravljanja i njihove nadležnosti) Opšte konstatacije Provodjenje u delo samoupravljanja zasniva se na društveno-ekonomskim odno-sima i na samoupravno organizovanom radu, što predstavlja takodje ishodište Teza samoupravnog sporazuma SOUR Iskra. Ovo područje je istovremeno dovoljno kon- metne organizacije Iskra Commerce Normativna cena proizvodnih kretno obradjeno u Zakonu o udruženom radu. Zakon o udruženom radu i Teze SOUR Iskra su na taj način formalni temelj za koncipiranje samoupravne organizovanosti i odnosa unutar Radne organizacije Iskra Commerce te za ostvarivanje samoupravnih prava i dužnosti radnika u njenim OOUR-ima. Medjutim, još značajnija su ona ishodišta koja nameču naša dosadašnja iskustva samoupravljanja u Iskra Commerce i priroda njenog prometnog poslanstva kojeg obavlja za SOUR Iskra. Prometne funkcije koje su poverene Iskra Commerce-u iziskuju da se i u samoupravnem pogledu organizujemo tako, odn. da razvgamo izmedju OOUR-ova Iskra Commerce i Radnih organizacija SOUR Iskra takve odnose koji če obezbedjivati efikasno, jedinstveno, savremeno i racionalno posredovanje Iskrine robe na stranom i domačem tržištu. SOUR Iskra treba, takodje, takve tržišne analize i informacije koje če služiti potrebama Iskrine proizvodnje i razvoja: obezbediti moraju, medjutim, i razvoj Iskrine regionalne prometne mreže u Jugoslaviji i u ostalom svetu. Ne obaziruči se na novu samoupravno organizovanost u Iskra Commerce, novi Samoupravni sporazum morat če računati sa činjenicom da su prometne delatnosti koje obavlja Iskra Commerce u intenzivnoj sprezi, usled čega če biti potrebno obezbediti i samoupravnim putem usaglašenost i jedinstvenost prometnog delovanja svih OOUR-ova te stručnih službi u Iskra Commerce. Osim samoupravnih odnosa koje navodi Zakon o udruženom radu, treba u vezi sa provodjenjem u delo samoupravljanja usmeriti razmišljanja naročilo na sledeča suštin-ska pitanja: — vizija, potrebe i mere daljeg samoupravnog i organizacionog razvoja Iskra Commerce obzirom na razvoj SOUR Iskre, — suštinsko opredeljenje funkcija OOUR-ova i njihove odgovornosti u okviru Iskra Commerce kao celine, — jasno definisanje zadataka Iskra Commerce-a, njene poslovne fiziognomije i povezanosti sa drugim Radnim organizacijama Iskre u pogledu uspešnog tržišnog nastu-panja, — preispitivanje radnih i poslovnih po-stupaka organizacije rada i poslovne efikasno st i, — potrebe, smisao i suština dohotkovnih medjuzavisnosti izmedju Radnih organizacija, SOUR i Iskra Commerce, kao i unutar Iskra Commerce te — sredstva i načini te suština informi-sanja radnika, odn. razvijanje oblika ne-posrednog odlučivanja. Pomenuta pitanja treba da su predmet razmatranja prilikom razgovora o organizaciji i organima upravljanja Iskra Com-merce. Predmet diskusija če biti, takodje, razmišljanja o sastavu organa upravljanja i o načinu njihovog rada te o samoupravnim i drugim opštim akt ima koji če se prihvatiti na osnovu Zakona o udruženom radu. Ostvarivanje samoupravnih prava i dužnosti u Radnoj organizaciji Iskra Commerce Svoj samoupravni položaj ostvaruju radnici u Radnoj organizaciji time što donose odluke o zajedničkim pitanjima, dok provodjenje u delo njihovih odluka kontro-lišu. Zajednički organ upravljanja u Iskra Commerce je Radnički savet (RS). Putem Radničkog saveta Iskra Commerce upravljajo radnici koji udružuju svoj rad u OOUR-ovima i Radnoj zajednici Iskra Commerce medjusobnim odnosima u udruženom radu. Radnički savet Iskra Commerce sastav-Ijen je od delegata OOUR-ova i Radne zajednice. Zakonom nije prepisano na koliki broj radnika treba delegirati po jednog delegata. Utanačuje, medjutim, da mora biti u Radničkom savetu zastupan svaki radni proces i svaka radna celina sa barem po jednim delegatom. Kriterij za broj delegata u Radničkom savetu Iskra Commerce bila bi, dakle, odgovarajuča zastopanost svih radnih procesa i radnih celina OOUR i Radne zajednice. Medjutim, pri torne treba odrediti limit u pogledu broja članova Radničkog saveta Iskra Commerce na način koji če omogočiti njegovo efikasno i ažurno delovanje. Kada delegat u Radničkom savetu Iskra Commerce donosi odluke po pitanjima koja se odnose na materijalne obaveze i o drugim pitanjima koja odredjuju Statut OOUR i Samoupravni sporazum o udruživanju u Radnu organizaciju, mora se izjasniti i glasati u skladu sa stanovištem kojega su po odredjenom pitanju zauzeli radnici putem ličnog izjašnjavanja, odnosno putem Radničkog saveta OOUR-a kojega zastupa. U koliko stanovišta u OOUR-u nisu jedinst-vena, treba da se prvo usaglase unutar same OOUR. U prvom redu se radi o pitanjima o kojima radnici donose odluke putem ličnog izjašnjavanja (ZUR, član 477). Ako delegat u Radničkom savetu Iskra Commerce donosi odluku po pitanjima o kojima se radnici ne izjašnjavaju putem ličnog izjašnjavanja, delegat če glasati u skladu sa smernicama koje su prihvatili radnici, odnosno Radnički savet OOUR-a, buduči da snosi odgovornost pred njima. U koliko se ne pridržava tih smernica i ne obaveštava radnike o svom radu, krši time svoju delegatsko obavezu i snosi za to odgovornost pred radnicima koji su ga birali za delegata. Zakonom je odredjeno kada mora Radnički savet donositi odluke u skladu sa stanovištem za kojega su se radnici odlučili putem referenduma. Radnički savet Iskra Commerce obavezan je donositi odluke na osnovu referenduma u slučajevima kada se one odnose na: — samoupravni sporazum o udruživanju u radnu organizaciju, složenu organizaciju i poslovnu zajednicu, — statut radne organizacije i stožene organizacije, — osnove plana Radne organizacije Iskra Commerce, — osnove i merila za raspodelu sredstava za lične dohotke i zajedničku potrošnju radnika, — ostale samoupravne sporazume, — odluke koje se odnose na odricanje od prava na nadoknadu udruženih sredstava, odnosno na nadoknadu za privredjivanje udruženim sredstvima, — prihvatanje planova i programa na području ONO i društvene samozaštitej — pitanja koja su, osim pomenutih i zakonom odredjenih, odredjena statutom i sporazumom same osnovne organizacije, a o njima se vodi rasprava i na nivou Radne organizacije Iskra Commerce. O predlogu akta o kojemu donose radnici odluke putem referenduma, prethodno raspravljaju i daju primedbe sami radnici. Definitivno stanovište, zajedno sa primed-bama, zauzima Radnički savet OOUR-a i Radne zajednice i posreduje ga Radničkom -savetu Iskra Commerce. Predlog mora biti odgovarajuče obrazložen od Strane poslovodnih organa Radne organizacije i OOUR-a. Radnički savet obavezan je prihvatiti odluku u saglasnosti sa odlukom radnika putem referenduma, a svaki radnik u OOUR-u i radnoj zajednici obavezan je na Slobodan način doneti odluku putem posebne pismene izjave o svom stanovištu, u sledečim slučajevima: — o samoupravnom sporazumu o na-čelima sredjivanja medjusobnih odnosa u udruženom radu u Iskra Commerce i — o pitanjima koja se sredjuju na osnovu samoupravnih sporazuma i drugih akata, za koje je odredjeno Samoupravnim sporazumom o udruživanju u radnu organizaciju ili Statutom donošenje odluka putem' potpisivanja od Strane radnika OOUR-ova ili radnih zajednica. Radnički savet Iskra Commerce donosi odluke na osnovu saglasnosti svih delegacija, a koje su svoja stanovišta prema predlogu prethodno usaglasile sa smernicama na Zborovima radnika, odn. na Radničkom savetu OOUR-a, kada se radi o: — predlogu plana Iška Commerce, — predlogu sklapanja ugovora o investi-cionim ulaganjima, — drugim samoupravnim sporazumima i ugovorima sa kojima se povečavaju sredstva za proširenje materijalnog osnova rada, i — udruživanje sredstava vlastite akumulacije za dugoročnija ulaganja u vlastitoj organizaciji udruženog rada i u drugim Vidovima udruživanja tih sredstava, a za provodjenje u delo drugih zajedničkih ciljeva u zajedničkom radu i o zajedničkom riziku. Osim o ovim pitanjima o kojima moraju delegati odlučivati u saglasnosti sa stanovištem Radničkog saveta OOUR-a, odnosno u okviru smernica koje su prihvatili radnici na svojim zborovima, glasaju delegati u Radničkom savetu Iskra Commerce i o čisto proceduralnim pitanjima, a koja su od značaja po neometano delovanje samog Radničkog saveta Iskra Commerce. 1. Proštom večinom donose delegati odluke o ovim proceduralnim pitanjima kada: a) prihvataju: — analizu razvojnih mogučnosti Iskra Commerce, — poslovnike organa upravljanja i drugih organa Iskra Commerce, — završni račun Iskra Commerce, — smernice i uputstva izvršnim i poslovodnim organima Iskra Commerce, — informacije o izvrševanju plana Iskra Commerce i analizu uzroka za njegovo neiz-vrša vanje; b) donose odluke: — o prigovorima na odluke i postupke izvršnih organa i peslovodnog kolegija, — o nadzoru i merama u slučaju ne-izvršavanja zakonskih i samoupravnih prepisa, odluka i ostalih prihvačenih obaveza, kada je to u nadležnosti Radničkog saveta Iskra Commerce, — o raspisu hiranja delegacija u Radnički savet Iskra Commerce; c) daju saglasnost: — na opšte akte Radničkog saveta Iskra Commerce, kada je to propisano Zakonom; d) biraju i razrešavaju: — predsednika i zamenika predsednika Radničkog saveta Iskra Commerce i izvršnih organa Iskra Commerce, — delegate Iskra Commerce u samoupravne imeresne zajednice i organe upravljanja OUR od posebnog društvenog značaja. 2. Dvotrečinskom večinom glasova delegati trebali bi odlučivati u slučajevima rasprava o: — predlozima svih akata i odluka o kojima donose odluku radnici putem ličnog izjašnjavanja, odnosno putem delegata u Radničkom savetu OOUR-a, — merama za provodjenje plana Iskra Commerce, kada OOUR-ovi ne preuzimaju materijalne obaveze, i — sporovima izmedju poslovodnih organa Iskra Commerce i OOUR-ova, kada se ti sporovi odnose na medjusobne odnose u Iskra Commerce. Radnički savet______ Radnički savet Iskra Commerce radnici su obavezni formirati kao organ koji ruko-vodi radom i poslovanjem. Radnički savet Iskra Commerce sačinjavaju birani delegati. O njegovim zadacima, nadležnostima i načinu rada bilo je več reči ranije. Medjutim, od značaja je odredba Zakona o udruženom radu koja utanačuje da se u slučaju kada je u Radnički savet Iskra Commerce biranih više delegata iz jednog OOUR-a, broje njihovi glasovi povodom donošenja odluke Radničkog saveta Iskra Commerce kao jedan glas, i to u slučajevima kada Radnički savet Iskra Commerce odlučuje o pitanjima o kojima se radnici lično izjašnjavaju. Izvršni organi Radničkog saveta Iskra Commerce Radnički savet Iskra Commerce može oformiti jedan ili više izvršnih organa kojima se poveravaju pojedinačne izvršne funkcije. Ako ima u Radnoj organizaciji više takvih izvršnih organa, se njihovi medjusobni odnosi, radna područja i odgovornosti odredjuju Statutom. Zadaci koji se poveravaju izvršnim organima ogledaju se u: — predlaganju osnutka Statuta i drugih samoupravnih opštih akata koje prihvata Radnički savet Iskra Commerce, — predlaganju plana, — davanju smernica poslovodnem organu za izvršavanje odluka i rešenja Radničkog saveta Iskra Commerce i nadzoru nad njihovim sprovodjenjem u delo, — izvrševanju odluka i rešenja koja pri-* hvata Radnički savet Iskra Commerce, a usvajaju ih radnici putem ličnog izjašnjavanja, u koliko njihovo izvršavanje ne spada u prava i dužnosti postovodnog organa, — posredovanju različitih mišljenja o donetim odlukama, a na zahtev Radničkog saveta Iskra Commerce. Izvršni organi Radničkog saveta Iskra Commerce odgovaraju njemu za svoj rad. Nadzor nad zakonitošču njihovog poslovanja prevode poslovodni organi. Organizaciona struktura izvršnih organa Postojecom organizacionom strukturam i postoječim Samoupravnim sporazumom predvidjeni su u Iskra Commerce sledeči izvršni organi Radničkog saveta Iskra Commerce: — zajednički odbor za samoupravnu radničku kontrolu, — zajednički odbor za privredha pitanja i medjusobne odnose, — odbor za sigurnost na radu, — disciplinska komisija (zajednička za sve OOUR-ove na nivou Iskra Commerce) i — odbor za narodnu odbranu i društveno samozaštitu. Samoupravljanje u RO IC se ostvaruje i preko samoupravne radničke kontrole, koju radnici u OOUR-u i RO izvode neposredno preko posebnog organa samoupravne radničke kontrole. Potrebno bi bito, takodje, pomenuti odgovarajuču saradnju izmedju organa samoupravljanja i društveno-političkih organizacija. Poslovodni organ ______ Zakonom o udruženom radu je odredjeno da može imati Radna organizacija individualni ili kolektivni poslovodni organ. U slučaju Iskra Commerce postojao je do sada individualni poslovodni organ. Obzirom na predvidjeno samoupravno uredjenje na nhzou SOUR i u skladu sa Tezama SOUR Iskre bito bi svrsishodno da se i na nivou Radne organizacije Iskra Commerce osnuje kolegijalni poslovodni organ. Kolektivni poslovodni organ trebao bi da koordiniše rad poslovodnih organa OOUR-ova u okviru pitanja koja se obavljaju unutar Radne organizacije, u saglasnosti sa Zakonom i ovlaštenjima, koja su OOUR-ovi utanačili Samoupravnim sporazumom o udruživanju. Kolegijalni poslovodni organ sačinjavali bi, osim predsednika, i članovi — odgovorni za sledeča područja: — područje delatnosti na domačem tržištu, — područje delatnosti na vanjskom tržištu, — ekonomsko-finansijsko područje, — kadrovsko-opšte područje, — područje za programiranje i koordi-nisanje marketinga i — područje za razvoj samoupravnog sistema. Rukovodioc radne zajednice Zajedničke službe bio bi poslovni sekretar koji nije član kolektivnog postovodnog organa. Zakonom je predvidjeno da poslovni sekretar rukovodi radnom zajednicom i predstavlja, ustvari, operativnog izvodioca. Prava, obaveze i odgovornosti predsednika i članova kolegijalnog postovodnog organa Radne organizacije odredjeni su samoupravnim aktom kojim se sredjuje radni odnos i Statut, a u skladu sa Samoupravnim sporazumom o udruživanju u Radnu organizaciju. Način naimenovanja i razrešavanja predsednika i članova kolektivnog postovodnog organa, mandat i odgovornost za zakonitost rada, načelno su odredjeni Zakonom o udruženom radu, a detaljnije če biti odredjeni u Samoupravnom sporazumu o udruživanju u radnu organizaciju Iskra Commerce. Samoupravna opšta akta Zakonske izmene koje donosi Zakon o udruženom radu iziskuju nadopune i izmene te izradu novih samoupravnih opštih akata za OOUR-ove i radne organizacije. Izradom samoupravnih opštih akata nameče se potreba po razrešavanju i ekonomskih, organizacionih i samoupravnih odnosa izmedju OOUR-ova i Radnih organizacija. Pregled postoječih samoupravnih akata koje če trebati usaglasiti sa odredbama Zakona o udruženom radu sadrži: — samoupravni sporazum o udruživanju rada i sredstava i o sredjivanju medjusobnih odnosa u Radnoj organizaciji Iskra Commerce, — statut Radne organizacije Iskra Commerce, — statut OOUR-ova, — samoupravni sporazum o raspodeli ličnih dohedaka i ličnih primanja, o pri-manjima i izdacima koji se ubrajaju u poslovne troškove te o primanjima i izdacima iz fonda zajedničke potrošnje, — samoupravni sporazum o medjusobnim odnosima izmedju radnika u udruženom radu, — samoupravni sporazum o sistematizaciji radnih mesta, — samoupravni sporazum o Narodnoj odbrani i društvenoj samozaštiti, — pravilnik o radnim mestima na kojima obavljaju radnici promet na vanjskom tržištu, — pravilnik o naobrazbi i štipendijama, — pravilnik vanjsko-trgovinske mreže, — samoupravni dogovor o zajedničkim osnovima i jedinstvenim merilima za sredji-vanje sigurnosti na radu, — pravilnik o pripravnicima, — pravilnik o stimulaciji, — pravilnik o čuvanju poslovne taj ne, — poslovnik o poslovanju poverljivom poštom, — pravilnik o stručnoj spremi i praksi lica koja izradjuju investiciono-tehničku dokumerrtaciju i rukovode izgradnjom in-vesticionih objekata, — pravilnik o neposrednom upravljanju i radu organa Iskra Commerce, — pravilnik o dodacima za posebne uslove rada, — pravilnik o uslovima i načinu upuči-vanja radnika na lečenje u prirodna opora-vilišta i na klimatsko lečenje, — pravilnik o načinu oblikovanja cena za proizvode i usluge, — pravilnik o nagradjivanju putnika. INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE Kvaliteta in še kvaliteta Kupci ne vprašujejo samo kaj kupujejo, ampak kakšen je kupljen predmet. To pride predvsem v poštev takrat, kadar je možna široka izbira. To” doživlja Široka potrošnja na trgu, zato smo prosili direktoija področja za kakovost Petra Hafneija, naj nam pove, kako rešujejo to vprašanje. Predvsem se zavedajo in analiza trga kaže tako, da so življenjsko vezani na kakovost svojih izdelkov. Izbira po trgovinah je tako pestra, tako po kakovosti, cenah in oblikah, da ima kupec kar zahtevno nalogo, ko izbira želeni aparat. In tu odloča kvaliteta. Začne se pri embalaži, nadaljuje pri oblikovni in estetski učinkovitosti, funkcionalnosti izdelka, trajnosti in dobrem glasu. Da bi zadostili vsem tem zahtevam povpraševanja, se je služba kvalitete v Široki potrošnji stvari lotila strokovno in metodično. V vseh TOZD so že v začetku leta 1976 začeli s pripravami na uvajanje integralne metode ugotavljanja kakovosti. Letos pa so jo v dveh TOZD uvedli že skoraj v celoti, v ostalih štirih tovarnah pa intenzivno dopolnjujejo, kar jim na kakovostnem področju še manjka. Povsod pripravljajo organizacijske predpise za ugotavljanje kakovosti kupljenih materialov, proizvodnega procesa in končnih izdelkov. Tako bodo „uzakonili“ dobro opravljen posel tudi z internimi akti. Za uvajanje integralne metode ugotavljanja kvalitete pa so se odločili pravzaprav iz lastne nuje. Ob uvajanju WF sistema so ugotovili precejšen količinski porast proizvodnje, finančni učinek pa ni bil enak temu porastu. Zakaj? Ker so ob pospešenem tempu dali premalo poudarka kvaliteti in je večji kup izdelkov znatno manj vreden, če je bilo med proizvodnim procesom več izmeta in je končno potrebno več servisnih posegov, ki pa so dragi. Zato je bila povečani proizvodnji zmanjšana vrednost. Drugi vzrok, da so se intenzivno lotili področja kakovosti pa je bila ugotovitev ZP, da je Široka potrošnja med slabšimi DO na področju kvalitete. Cilj te akcije je uvesti boljšo organizacijo in s tem boljši pretok kvalitetnih informacij, ki bodo služile za strokovno ugotavljanje stanja na podlagi analiz. Na ta način, kar je končni cilj pa bodo znižali stroške za kakovost, ki jim po domače pravimo izmet, reklamacije in servisni stroški. Prvi rezultati integralne metode so že dobro vidni, tako v TOZD TV Pržan in drugod. Ob tem so se izoblikovali kriteriji kakovosti polizdelkov že pri dobaviteljih, kar se je po vgradnji zelo dobro izkazalo. Kakovost naših izdelkov pa regulira tudi državna zakonodaja, ki zahteva določeno kvalitetno raven. Ti predpisi, kot je videti na prvi pogled niso le naše breme, ampak nas ščitijo pred nelojalno konkurenco. Pred dobrimi dvemi leti so naši uvozniki prodajali cenene, lepo oblikovane konkurenčne izdelke dvomljive kakovosti. Danes pa so vsi proizvodi, ki jih prodajajo na našem trgu testirani pod istimi pogoji, kar zagotavlja določeno kvaliteto in daje gotovost in opravičuje vlaganja in prizadevanja v investicije za dobre izdelke. Tako nam že zakonodaja jamči in nas sili, da „vgradimo“ kakovost, ki hkrati ščiti kupca, nam pa zagotavlja določeno gotovost na trgu in s tem tudi v proizvodnji. KF TOZD ELEKTROMOTORJI Izobraževanje in avtomatizacija Zadnja leta so v Železnikih mnogo investirali v strojno opremo, precej v orodjarske stroje. Tako skušajo poleg dobrega kadra zagotoviti tudi primerno sodobno opremo za kvalitetno delo. Tudi najnovejše metode obdelave uvajajo in tako skušajo iti v korak z napredkom. O vsem tem sva se pogovarjala z Jankom Jelencem, vodjo tehničnega sektorja. nje materiala), pa tudi to bodo uvedli. Janko Jelenc je povedal, da od orodjarjev tudi po svetu zahtevajo vedno več. Delo mora biti opravljeno zelo precizno, kar je razumljivo. Saj orodje odseka milijone in milijone polizdelkov in od orodja je odvisna kvaliteta tega polizdelka in nato končnega izdelka. V Elektromotorjih sledijo napredku po svetu. Drugi, močno strojno opremljeni oddelek, kot v vsaki tovarni je vzdrže- Marjan Drol dela na koordinatnem brusilnem stroju. Največja pridobitev v zadnjih letih s? precizni sodobni obdelovalni stroji. Tako koordinatni vrtalni stroji, koordinatni brusilni stroji in stroji za pro-‘ilno brušenje. Oprema je bila draga, vendar zaradi potreb in kvalitete dela odlično služijo svojim namenom in — denar, vložen vanje, bogato obrestujejo. Letos bodo obnovili brusilnico in zamenjali skoraj kompleten strojni P^rk v tem oddelku. Težijo za tem, da bi povečali delež strojne obdelave in Zmanjšali dolgotrajno, zamudno in laporno ročno obdelavo. Prizadevajo s,> da bi prišli v razmerje 3 : 1 v korist krojne obdelave. Orodjarna pa ne napreduje samo v 0 smer. Uvajajo tudi nove tehnološke Postopke in nove, boljše materiale, začeli so že izdelovati orodja iz vidia materialov, manjka jim le še elektro-erozijski postopek (električno izžiga- S slavnostne seje ob naših jubilejih. Novi člani ZK V petek, 9. L m. popoldne je bila v Elektromotorjih v Železnikih slovesna seja 00 Zveze komunistov, posvečena 40-letnici ustanovitve KPS, 40-letnici prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in njegovi 85-let-nici. Ob tej priložnosti so„tudi sprejeli 6 novih članov v ZK. Na začetku je vse toplo pozdravil član sekretariata 00 M go Krek. Orisal je položaj in naloge Zveze komunistov v naši samoupravni družbi in v Elektromotorjih. Zadnja leta je s pre-. stavitvami mnogih članov v Delovno skupnost skupnih služb 00 številčno precej oslabela in so tudi zaradi tega postali bolj aktivni tudi na področju kadrovanja.^ Marjan Šmid, ki je bil zadolžen za idejno pripravo novih članov, je v kratkem orisal organizacijo ZK v Iskri, se dotaknil večjih akcij v preteklosti in nakazal naloge za prihodnost. Povedal je tudi, kako je potekal postopek za evidentiranje kandidatov za nove člane ZK v 00. Priprave so bile intenzivne in izbor strog. Tri mesece je trajal postopek, od 17 kandidatov sojih sprejeli le šest - najboljših. Oficielni sprejem je potekal v zelo slovesnem vzdušju. Eden izmed članov je prebral mnenje osnovne organizacije o kandidatih za sprejem, Miro Krek, član sekretariata 00 in občinski sekretar ZK pa sta novim članom podelila izkaznice in jim čestitala. Vsi novi člani so dobili tudi spominska knjižna darila. Nato so razpravljali o mnenju organizacije o novih članih, ob tem se je razvila živahna debata o nalogah ZK in njenih članov nasploh. Jemc Janez, občinski sekretar je povedal nekaj ključnih misli: „Biti član ZK pomeni biti še aktivneje vključen v družbeno dogajanje in samoupravne tokove v delovnem kolektivu in krajevni skupnosti. Komunisti nočejo in ne smejo pričakovati nobenih privilegijev. Nasprotno — s svojim delom in življenjem morajo dajati zgled, kako ustvariti socialistične, samoupravne in pozitivne družbene odnose v svoji a-edini. Vse to je odraz hotenj, zapisanih v Ustavi in Zakonu o združenem delu.“ Organizacijska sekretarka Ivanka Malovrh pa je vsem, starim in novim članom položila na srce veliko potrebo po izobraževanju. Le z izobraževanjem in nenehno rastjo intelektualne ravni raste znanje in modrost za presojo hotenj delovnih ljudi. Le s to modrostjo bo mogoče voditi delavski razred k njegovim ciljem. Ob koncu je vse pozdravil in se priključil čestitkam direktor TOZD Tone Rakovec in jih spodbujal, naj pomagajo pri kolektivnem vodenju TOZD in se konsolidirajo pri vseh bistvenih odločitvah. V imenu novosprejetih članov se je zahvalil France Kavčič. cv vanje. Zdaj so dobili nekaj novih prostorov v prizidku, ki so ga pravkar dokončali. Vzdrževalci opravljajo redna vzdrževalna dela in popravila, poleg tega pa izdelujejo tudi vrsto delovnih pripomočkov. Teh pa ni malo, ker imajo zelo svojstveno proizvodnjo za Jugoslavijo in marsikake naprave ni mogoče kupiti na trgu, zato si jo izdelajo sami. Zdaj bodo v okviru vzdrževanja organizirali posebno skupino kovinarjev in električarjev, ki se bo specializirala prav za izdelavo teh specialnih (Nadaljevanje na 6. strani) S kamero po TOZD _ ............. 'i«- »Hill.. TOZD ELEKTROMOTORJI: Pred kratkim so pognali nov avtomatski navijalni stroj za navijanje rotorjev, ki obenem privari izvode tuljav na ko lektor. Delovna operacija je zaključena v 36 sekundah. Ivanka Eržen pravi, da se šele uči delati z njim, da pa se dela dobro in uspešno. F ' a? „ Jvlvrl„^_ SKUPNE SLUŽBE: Prejšnji teden so v Škofji Loki px)tekali razgovori med Braunom in Široko potrošnjo o možnostih razširitev kooperacij na kompletnem programu gospodinjskih aparatov. TOZD TV PRŽAN: Za razgibavanje med odmorom je dobro poskrbljeno. Na soncu in čistem zraku igrajo odbojko ali balinajo. Tudi gledalci -oziroma navijači se veselo ogrejejo. TOZD MONTAŽA IDRIJA: Prejšnjo soboto so imeli piknik na črnem vrhu. Ob standardnih dobrotah na žaru, vinu in pivu so se razživeli, kakor to znajo najbolj sproščeno Primorci Letos je bilo precej več moških — rudarjev, ki so se pred kratkim zaposlili v Montaži Na sliki najmlajši Iskraši Obvestilo štipendistom Obveščamo vse štipendiste ZP ISKRA, ki so zainteresirani za ogled gledaliških predstav v Drami in Operi v Ljubljani, da imamo tudi letos na razpolago nekaj abonmajev reda A, B, E in F. Štipendisti lahko dobijo abonmaje brezplačno, če se prijavijo v Službi štipendiranja, Ljubljana, Prešernova 27, najkasneje do 25. 9. 1977. Služba štipendiranja ZP ISKRA industrija za telekomunikacije, elektroniko in ELEKTROMEHANIKO, KRANJ DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V TOZD Ugotavljanje varnostnih razmer Družbeno samozaščito v teme|ni organizaciji združenega dela organizirajo in uresničujejo delovni ljudje, obsega pa vrsto organizacijskih ukrepov, aktivnosti in nalog za zagotovitev varnosti v najširšem smislu. Da bi bila takšna aktivnost smotrna in učinkovita, mora izhajati iz konkretnih varnostnih razmer. Pri tem mora upoštevati tudi varnostne razmere na širšem območju. Nujno je, da se varnostne razmere stalno ali večkrat ugotavljajo in da se ocenjuje stanje na področju družbene samozaščite in tudi določa naloge in ukrepe. Kaj so pravzaprav varnostne razmere? Varnostne razmere izražajo gostoto, gibanje in kvaliteto varnostnih pojavov in problemov določenega območja (delovni prostor, tovarniško območje itd.) ali določenega področja (turizem, tisk, promet, zaposlovanje v tujini, raziskovalna dejavnost ipd.). Na varnostne razmere vpliva vrsta objektivnih in subjektivnih dejavnikov, med njimi je zelo pomembno učinkovito delovanje vseh nosilcev družbene samozaščite na določenem območju ali področju. Če nekje nastanejo razmere, v katerih so prekinjeni ali znatno moteni redni delovni, vzgojni, prometni in drugi procesi, govorimo o izrednih varnostnih razmerah. Zato mora odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v TOZD pri sprejemanju svoje programske usmeritve in določanju nalog najprej ugotoviti, kakšne varnostne razmere obstajajo v temeljni organizaciji. Varnostne razmere so namreč lahko: — ugodne ali dobre, če v temeljni organizaciji ni, ali pa so le manj pomembni varnostni problemi, ki jih uspešno obvladujemo, ali pa so varnostne razmere stabilne; — neugodne ali slabe, če obstajajo večji varnostni problemi (če se pojavljajo primeri ogrožanja delovnih ljudi ali premoženja, če prihaja do izgredov, požarov ipd.) ali pa le-ti naraščajo in so zato varnostne razmere nestabilne. Ko bomo ugotavljali varnostne razmere v temeljnih organizacijah, bomo morali tudi ugotoviti, ali le-te vplivajo na varnostne razmere v krajevnih skupnostih in v drugih organizacijah združenega, dela ali celo na varnostne razmere širšega območja in obratno. Takšen pristop je nujen, ker ne gre za izoliranost varnostnih razmer v okviru temeljne organizacije, marveč so le-te pogosto soodvisne od stanja in varnostne problematike širšega območja. VRSTE IN PODROČJA VARNOSTNIH PROBLEMOV V TOZD Cilj organizirane družbene samozaščite v temeljni organizaciji združenega dela je, da se v okviru ustavnih, zakonskih in samoupravnih pravic, dolžnosti in odgovornosti vseh njenih nosilcev zagotovi varnost zlasti tako, da se odpravijo nastali varnostni problemi ter prepreči morebitni nastanek novih problemov. Najprej je treba ugotoviti, kateri varnostni problemi se v temeljni organizaciji najpogosteje pojavljajo (npr. pogoste tatvine iz skladišč, poneverbe, požari, nesreče pri delu, vznemirjenost zaradi neupoštevanja samoupravnih pravic delavcev, izdajanje poslovne tajnosti itd.) in kateri problemi lahko nastanejo (možnost izdajanja zaupnih podatkov, možnosti vloma zaradi nezadostnih varnostnih ukrepov, nevarnost delovnih nesreč itd.) Odbor za LO in družbeno samozaščito mora pri izdelavi varnostne ocene analizirati tudi vzroke pojavnih oblik varnostnih problemov. Ce je potrebno kak problem posebej preučiti, lahko odbor imenuje posebno delovno skupino. Kadar gre za zapletena vprašanja, ki terjajo strokovno preučitev, naj se odbor obrne na pristojne organe notranjih zadev. Alojz Boc Volilna konferenca v Stikalih Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine v Tovarni stikal v Kranju je 5. septembra letos pripravila volilno konferenco. Mladi so izvolili novo predsedstvo. Anketa, ki je bila izvedena med mladimi delavci Tovarne stikal, je pokazala na zanimanje za delo v mladinski organizaciji skoraj na vseh področjih delovanja. Zaradi neaktivnosti dosedanjega predsedstva delo mladih ni zaživelo kot bi moralo. Novoizvoljeno predsedstvo si je naložilo naslednje naloge: poživitev dela v osnovni organizaciji, izdelava akcijskega programa dela, organizacija problemske konference. Namesto dosedanjih sedmih komisij bodo oblikovali le tri: za idejnopolitično delo, družbenoekonomske odnose in informiranje, za kulturo in eksterne stike ter komisijo za šport in SLO. Aleksander Lap Kaj lahko stori posameznik za izboljšanje okolja Slabšanje razmer v življenjskem okolju neposredno ovira gospodarsko rast in raven industrijske predelave surovin. Vsak od nas pa kot porabnik vendarle lahko mnogo vpliva na izboljšanje našega okolja. ENERGIJA Z vsako vrsto energije ravnajmo preudarno! Izključujmo razsvetljavo, električne grelce, radio, TV in druge porabnike energije, takoj ko jih ne rabimo več. S toplotno izolacijo hiš, stanovanjskih in bivalnih prostorov lahko veliko Izobraževanje in avtomatizacija m ' l Motiv iz orodjarne. (Nadaljevanje s 5. strani) priprav, aparatur in delovnih pripomočkov. Tudi redna proizvodnja je dobro strojno opremljena, delno že z visoko avtomatizacijo tako, da kr milja krmilijo sama sebe. Za vzdrževanje te visoke avtomatizacije so imeli nekaj kadrovskih težav. Sedanji vzdrževalci so se o tem malo učili v šolah in zato jih pošiljajo na tečaje in seminarje, da se usposobijo za vzdrževalna dela na teh napravah. Tu gre namreč za kombinacijo mehanike, elektrome-hanike, pnevmatike in hidravlike. Vse bolj že domači vzdrževalci obvladajo tudi ta zamotana področja in so jim kos, če se kaj zatakne. Tudi kadrov jim ne manjka za ves ta tehnični napredek. Res je mnogo - ISKRA Številka 37-17. september 1977 mladih, pri teh pa je dobro to, da so polni novih idej in so že med študijem srečali naj novejše tehnične prijeme. To velja zlasti za konstrukterje in tehnologe. Pa tudi orodjarjev, strugarjev, rezkalcev, mehanikov in elektro-mehanikov jim ne manjka. Dolgoročno kadrovsko načrtovanje se jim obrestuje v stalnem prilivu mladih usposobljenih delavcev. Janko Jelenc je povedal tudi to, da je njihov proizvodni program — delajo vse za široko potrošnjo, zelo gibljiv, živahen in prilagojen trgu. Še pred nedavnim je veljalo, da se v desetih letih program na področju gospodinjskih aparatov povsem zamenja. Zdaj to velja že samo pet let. Najnovejše raziskave trga pa kažejo, da bo treba vse izdelke v celoti izmenjati v treh letih, če bodo hoteli slediti tehničnemu napredku, tehnologiji aparatov in proizvodnji. So pa nujna funkcija trga in je temu tempu treba slediti. FY prihranimo pri gorivu. Za stene in strope izbirajmo le svetle barve, ker tudi s tem prihranimo pri umetni razsvetljavi. VODA Čimprej popravimo poškodovane pipe in cevovode, s tem preprečujemo preveliko porabo pitne vode. Pri prhanju porabimo petkrat manj vode kot pri kopanju v kadi. Počakajmo, da naberemo dovolj perila za napolnitev stroja. Znaten prihranek vode dosežemo, če peremo avto iz vedra in ne z vodnim curkom iz cevi. Skrbno pazimo, da ne razlivamo olja. liter razlitega olja lahko uniči milijon litrov pitne vode. Skrbimo za redne preglede vodnih zbiralnikov. ZRAK Pred nakupom vozila preudarimo, ali ga dejansko potrebujemo ter pomislimo na nove izdatke (nabavna cena, bencin, davek, zavarovanje, popravila in drugo). Pri izboru naj prednjačijo manjša vozila, ki porabijo manj energije. Na daljša potovanja potujmo z železnico. Vlak znatno manj onesnažuje okolje in prepelje veliko večje število potnikov pri enakem prostoru in pri enaki energiji. Poleg tega je potnik v vlaku bolj sproščen Jcot v vozilu. Posle na krajših razdaljah opravimo peš ali s kolesom. Skrbimo za redne preglede gorilnikov za olje. Ne šežigajmo trave. Zelenje in listje uporabljajmo za pripravo komposta. Opuščajmo kajenje, upoštevajmo prisotnost nekadilcev in jim ne kvarimo čistega zraka. NARAVA IN POČITEK Zavzemajmo se za to, da parki in zelenice ne bodo zasajeni samo s travo, temveč da bodo porasli z grmovjem in drevjem in popestreni s tolmuni in jezerci. Srednje veliko drevo obnovi več zraka kot hektar zelene površine. Opozaijajmo, da opuščena gradbišča ne postanejo divja odlagališča smeti, temveč da bodo porasla s travo in zelenjem ter tako dostopna ljudem za počitek v naravi. Predlagajmo urejanje večjih kompleksov za naravne in zavarovane parke. Ne uničujmo okolja z odpadki. Pticam omogočajmo gnezdenje v vrtovih. Podpirajmo tudi ukrepe za ohranitev izumirajočih živalskih vrst. Ne kupujmo oblačil, ki so izdelana iz živalskih kož. Tudi naše otroke navajajmo k spoznavanju lepot narave in k razumevanju ekoloških razmer v življenjskem okolju. Z uveljavljanjem gornjih načel se bo sčasoma spremenil tudi odnos celotne družbe do urejanja našega življenjskega okolja. Prireditev, ki zasluži vse priznanje Šahovska sekcija Elektro mehanike je v okviru Šahovskega društva Iskra prav gotovo najmočnejša, zanesljivo pa tudi najbolj aktivna. Tej trditvi v prid govorijo številna tekmovanja, ki jih prirejajo šahisti Elektro mehanike, samostojno, kakor tudi njihova udeležba na številnih tekmovanjih, ki jih je doslej organiziralo Šahovsko društvo Iskra. Doslej prav gotovo največje in najbolj množično je bilo tekmovanje, ki so ga priredili v dvorani delavskega samoupravljanja v četrtek, 8. septembra popoldne. To je bil ekipni šahovski turnir Elektro mehanike, na katerem je lahko nastopala le po ena, šestčlanska ekipa vsake TOZD Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko. Spominska plaketa Bogdanu Brezigarju za dosedanje delo. Tudi to pot so se šahisti, oz. šahovske ekipe TOZD in DS skupnih služb borile za prehodni pokal, manjši pokal pa je bil namenjen šahistu, ki si bo na turnirju nabral največ točk. Prehodni pokal je to pot že drugič zapored osvojila ekipa TOZD Orodjarna v sestavi Drešar, Mezek, Hiti, Gril, Ciperle in Crček, med posamezniki pa je bil najboljši Leopold Galle iz DS skupnih služb, ki je zmagal v vseh sedmih partijah, kolikor jih je odigral vsak udeleženec turnirja. osmimi sodelujočimi ekipami, v katerem so bili v posameznih kolih doseženi naslednji rezultati: I. kolo: ATC:SPD 4 in pol: 1 in pol, Števci: SS 2 in pol:3 in pol, ERO:TEA 2:4, Orodjarna:Vzdrževanje 3 in pol: 2 in pol; II. kolo:SPD:Vzdrževale 2:4, TEA:Orodjarna 1:5, SS:ERO 4:2, ATC: Števci 2:4; III. kolo: Števci: SPD 5:1, ERO:ATC 2 in pol:3 in pol, Orodjarna: SS 2 in pol: 3 in pol, Vzdrževanje: TEA 1 in pol: 4 in pol; IV. kolo: SPD:TEA 1:5, Zagrizen boj se je vlekel skozi sedem ko L Ob začetku turnirja so imeli skromno slovesnost, ko so Bogdanu Brezigarju, dosedanjemu tajniku Šahovskega društva Iskra in vselej sodelujočemu na Iskrinih šahovskih tekmovanjih, izročili spominsko plaketo v zahvalo in spomin na aktivno šahovsko delo. Bogdan Brezigar namreč zapušča Iskro in bo z njim SD Iskra izgubilo požrtvovalnega sodelavca in agitatorja za šahovsko igro. Razvil se je zagrizen boj med Pokala - večji za zmagovito ekipo in manjši za najboljšega posameznika, čakata. SS: Vzdrževanje 5 in pol:p°J’ ATC:Orodjarna 1 in pol:4 in p0]’ ŠtevcLERO 6:0. V. kolo: ERO:SPD 3:3, Orodjarna:Števci 5:1, Vzdrževanje: ATC 2 in pol: 3 in pol, TEA: SS 3 in pol:2 in pol; VI. kolo:SPD:SS L', ATC:TEA 3:3, Števci:Vzdrževanje 4 in pol: 1 in pol, ERO:Orodjarna L 5, VII. kolo:Orodjarna:SPD 3 in pok2 h1 pol, Vzdrževanje:ERO 1:5, TEA:Števci pol: 5 in pol, SS:ATC 2 in pol: 3 h1 pol točk. Vrstni red ekip pa je bil naslednji-1. Orodjarna 29, 2. Števci 28,5. 3-Skupne službe 26,5, 4. TEA 21,5, 5-ATC 21,5, 6. ERO 15,5, 7. Vzdrževanje 13,5, 8. SPD 11 točk. Med posamezniki je bil, kot že čeno, najboljši Leopold Galle iz DS skupnih služb s 7 točkami, sledili pa so mu: Planinc (ATC) s 6,5, Bajželj Pičulin (oba Števci) s po 6, Hiti, Grd in Crček (vsi Orodjarna) s po 5 in p^1, Gavrič (Števci) ter Obleščak, Berce iP Zorman (vsi DS Skupne službe) s po točkami, i. t. d. Zanimiv, množičen in zares borbe-ni turnir je vodstvo šahovske sekcij6 dobro organiziralo in je bil vsekak°r priznanja vredna šahovska priredite^ ki bo prav gotovo pozitivno vpliva na nadaljnje širjenje zanimanja me delavci TOZD Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektro me haniko. -J.C-" Prebrali smo za vas Kurirčkova knjižnica v izdaji založbe Borec, ki vsako jesen obdari naše mlade bralce s tremi izvirnimi slovenskimi mladinskimi deli, se je z mladinsko povestjo Mileta Pavlina „Titovci“ spomnila 85-letnice rojstva maršala Tita, kar so v knjigi tudi zapisali. Avtor Milan Pavlin, tudi sam partizanski pilot, je naslov svoje povesti takole utemeljil v uvodni besedi: „Naši ljudje, partizani in civilisti, so dajali partizanskim letalcem različna imena, ki so vsaka zase priznanje. V Sloveniji so jim ponekod pravili „štrekarji“. Po nemško pomeni „die Strecke" progo, v prenesenem pomenu železnico. Naši letalci so namreč pogosto napadali vlake in odtod tudi to ime. Spet drugje so jih zaradi te posebne vneme krstili za ključavničarje ali strojevodje. Na Hrvaškem so jih poznali kot „kukuruzarje“. Kukuruz je hrvaška beseda za koruzo. Ker so včasih letali tako nizko, kot je visoka koruza, se je zdelo, kot bi planili iz nje. Najbolj pa seje naša letala po vsej Jugoslaviji udomačil naziv Titovci. To ime sem tudi izbral za naslov tej knjigi, ki pripoveduje o junaštvih partizanskih letalcev." Glavni junak povesti je partizan Franjo, nekdanji predvojni amaterski letalec, ki ga, ob ustanovitvi partizanskega letalstva, pokličejo iz partizanske enote nekje na Slovenskem, da bi se pridružil na novo ustanovljeni partizanski letalski enoti. Vendar je pot k zaveznikom v Italijo povezana z vrsto težav, ki jih uspešno premaguje partizanska mornarica in Titovce srečno pripelje v zavezniške baze v Italiji. V nadaljevanju spremljamo Franjevo zgodbo, ki kaže vso problematiko in dolgo pot naših letalcev do letal, njihovo šolanje v Afriki in končno formiranje partizanskih eskadrilij, ki so sprva še operirale z južne Italije, kasneje pa z Visa in končno z letališč na osvobojenem ozemlju. V nekem smislu je Franj e va zgodba tipična zgodba partizanskega letalca, ki v žaru in zanosu narodnoosvobodilnega boja najprej obvlada zapleteno letalsko in bojno tehniko, potem pa se zagrizeno, navdušujoče in izredno pogumno bori proti fašističnemu okupatorju, pa naj gre tu za potapljanje nemških vojnih ladij na Jadranu, uničevanje nemških težkih topniških baterij na jadranskih otokih ali za zažiganje vojaških transportov na železnicah in cestah v Sloveniji. Pavlinova pripoved te zgodbe ni zapletena, gladko je tekoča, preprosta v svojih dejstvih, a kljub temu zelo berljiva in po svoje napeta. Videti je, da je pisatelju takšno obliko pripovedi narekovalo samo življenje, oziroma doživljanju partizanskih letalcev samih, na drugi strani pa je imel seveda pred očmi tudi mlade bralce, katerim je svoje besedilo v prvi vrsti namenil. Vendar ni knjiga nič manj zanimiva za odrasle, saj nam razkriva doslej še vse premalo odkriti in razodeti svet partizanskega letalstva, kije odigralo izredno vlogo v našem boju. Ustrezno besedilu je knjigo zanimivo in domiselno iliustriral Štefan Planinc. D. Ž. NEKAJ POSNETKOV S VI. AVTORALLVA ISKRE Improvizirano strelišče pred poslopjem TOZD Napajanja v Novem mestu. Na kegljišču se je že kmalu po prihodu prvih tekmovalcev pošteno „zabasa1o“. Bibiči na suhem, bi lahko rekli, so se potili zaradi res toplega sonca, a najbrž odi zaradi zahtevne naloge, ki je, slabo opravljena prinesla precej kazenskih TITO IN FILM Pod tem naslovom je v Kranju odprta razstava fotografij v počastitev jubilejev tovariša Tita. Razstavo fotografij je v ponedeljek, 12. septembra v avli Skupščine občine Kranj, odprl član sekretariata predsedstva CK ZK Slovenije Franc Šali. Razstava nam prikazuje srečanja Tita s filmskimi delavci iz domovine in tujine in njegov obisk na Festivalu jugoslovanskega igranega filma v Puli. To je slika ene od mnogih aktivnosti našega predsednika Tita, ki je tudi navdušen foto in kinoamater, in njegovega zanimanja za film in filmske ustvarjalce. Razstava je odprta v okviru 8. mednarodne konference kratkega filma, v počastitev te konference poteka tudi „Revija filmov petih celin". Zanimivo si bo ogledati tudi ponovno predvajanje filma „XXI. Olimpijske igre — Montreal 1976", ki bo v soboto 17. t. m. ob 18. uri in v nedeljo, 18. t. m. ob 15. uri, v kinu Center v Kranju. Ta dokumentarni celovečerni film traja dve uri, pri snemanju je sodelovalo 52 snemalcev. Organizator 1NTERFILM FESTIVAL s TKSS in KSS pa je zaradi izrednega zanimanja pripravil tudi kratko turnejo tega filma, da bo film, ki na nevsakdanji način pristopa k največjemu dogodku v svetu športa, prikazan tudi širši slovenski javnosti, bo projekcija v petek, 16. t. m. v Novem mestu, v ponedeljek 19. t. m. pa v Novi Gorici. Za prikazovanje filma o Olimpijskih igrah se zanimajo tudi v mestih Ravne, Murska Sobota in Ptuj. Njihovi želji bo zadoščeno ob koncu septembra. Kaj več o „Reviji filmov petih celin" in delu konference kratkega filma v Kranju boste lahko prebrali v naslednji številki glasila. Sj]v0 S]adjč Dvodnevni izlet v Bosno V prejšnji številki Iskre je bilo objavljeno, da organizira Počitniška skupnost ISKRE dvodnevni izlet v Bosno. Zaradi nepredvidenih tehničnih ovir sporočamo, da izlet ne bo 1. in 2. oktobra temveč 22. in 23. oktobra 1977. Izlet je namenjen vsem delavcem Iskre, ki želijo spoznati ta lepi del naše domovine, kije med NOB toliko žrtvoval za novo Jugoslavijo. Lahko si boste ogledali zgodovinske znamenitosti in obenem občudovali naravne lepote, ki jih v tej republiki prav gotovo ni malo. Dvodnevni program zajema: 1. dan - 22. oktober (sobota) - Odhod iz Kranja ob 4,30 zjutraj izpred hotela Kreina in iz Ljubljane ob 5,00 s Trga osvoboditve (nasproti Univerze). Peljali se bomo skozi Novo mesto, preko Gorjancev, Karlovca do Bihača, kjer bo krajši postanek. Potem bomo nadaljevali pot do Drvarja, kjer si bomo ogledali znamenitosti mesta in Titovo pečino. V Drvarju bomo imeli tudi kosilo, po kosilu bomo nadaljevali pot skozi Bosanski Petrovac, Ključ ter mnoge druge znamenite kraje do Jajca, kjer bomo prenočili. 2. dan — 23. oktober — Po zajtrku ogled kulturnozgodovinskih znamenitosti mesta, nato se bomo peljali do legendarne Kozare, kjer si bomo ogledali prizorišče 3. sovražne ofenzive in spominski muzej. Po kosilu v Prijedoru bomo nadaljevali vožnjo do Jasenovca, kjer si bomo ogledali spominski muzej posvečen žrtvam tega zloglasnega taborišča. Vrnili se bomo preko Zagreba in se vrnili v Ljubljano in Kranj v poznih večernih urah. Cena izleta je 750,00 din — v ceno je vračunan prevoz, prenočišče, prehrana (prvi dan kosilo in večerja, drugi dan zajtrk in kosilo), vstopnice za oglede ter vodstvo in organizacija. Izlet bo v primeru, da bo dovolj prijavljencev. Prijavite se na Počitniški skupnosti Iskra, Trg revolucije 3, Ljubljana, štev. tel. 324-765, do 30. septembra 1977. Plačate na žiro račun št. 50100—601 — 12066 do odhoda. nah, če bi se tekmovanja za X. pokal Jugoslavije udeležili vsi člani, ki so bili predvideni za našo reprezentanco. Prireditev je bila dobro organizirana in obiskana. Rezultati Konkurenca rep. reprezentanc: 1. SR Slovenija, 2. VPO - 4370, 3. SR Hrvatska B. Konkurenca klubov: sodelovalo je 22 klubov — moški: 1. DPD Kranj (v postavi Stare Brane, Jeglič), 2. DRM Ljubljana, (Vilhelm, Vrhovec), 3. Mursa Osijek; ženske: 1. DRM Lj., 2. K ostrena Kostrena, 3. Mursa Osijek, Ekipni rezultati: plavanje s plavutmi - 1. Hrvatska 186 točk, 2. SRS 175 točk. Podvodni lov: 1. Hrvatska, 3. Slovenija (Turk, Vidmar, Fortič). Trnkarjenje: 1. Hrvatska, 3. Slovenija. Skupno v vseh disciplinah za pokal Jugoslavije: 1. SR Slovenija, 2. Hrvatska. A. Boc X. POKAL JUGOSLAVIJE V Splitu je bilo 9. in 10. t. m. tekmovanje v podvodnih dejavnostih za X. pokal Jugoslavije. Prireditev je bila posvečena Titovim jubilejem in dnevu mornarice. Nastopile so reprezentance iz Slovenije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Črne gore, ekipa VPO ter ekipa mesta gostitelja - Splita. Tekmovali so v naslednjih podvodnih dejavnostih: podvodni lov, trnkarjenje, plavanje s plavutmi, razna podvodna opravila med njimi tudi orientacija. To so bila štiri samostojna tekmovanja. Na tekmovanju v podvodnih delih je sodelovalo 27 ekip iz 22 klubov oziroma 54 tekmovalcev. Tekmovalci so opravljali tudi razna podvodna opravila: menjava aparatov za dihanje, dihanje v paru idr. Slovenska reprezentanca je skupno v vseh disciplinah dosegla odlično prvo mesto. V konkurenci klubov je zmagala ekipa Društva za podvodne dejavnosti Kranj v postavi Stare Brane (IŠKRA), Jeglič. Drugo mesto je pripadlo ekipi DRM iz Ljubljane. Konkurenca je bila letos izredno močna, saj so v Splitu nastopile tudi ekipe, ki so se udeležile letošnjega tovrstnega evropskega prvenstva. Odlični rezultati slovenske reprezentance so plod večletnega načrtnega in organiziranega dela članov Potapljaške zveze Slovenije. Doseženi rezultati bi bili še boljši, predvsem v plavalnih discipli- ZAHVALA Ob boleči in prerani smrti najinega dragega sina BOŠTJANA ŠEMRLA se iskreno zahvaljujeva sodelavcem za izkazano pozornost, izraze sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem, ki ste nama v težkih trenutkih pomagati, iskrena hvala! Oče Tone in mama Jana ZAHVALA Ob prerani izgubi mojega dragega očeta ALOJZA PROSENA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v umerjevalnici števcev za izraze sožalja in darovani venec hčerka Anica z družino ZAHVALA ob nenadni izgubi drage mame ANGELE BONCEU se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz mizarske delavnice za izrečena sožalja, darovani venec in spremstvo na njeni zadnji poti sm Milan Boncelj z družino ZAHVALA ob težki izgubi dragega očeta LEOPOLDA PUŠNIKA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v Obdelovalnim števcev za izraze sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti ter sindikalni organizaciji za darovani venec hčerka Milka Ješe z družino ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očeta PETRA UZARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem v tovarni TEA - releji v ISKRI Elektromehaniki za izraze sožalja, darovani venec in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem najlepša hvala! hčerka Metka Šparovec z družino POPRAVEK V 36. številki časopisa ISKRA se je na 7. strani v članku „Še bomo peli" v prvem odstavku pojavila neljuba napaka. Pravilno se odstavek glasi: „Moški pevski zbor ISKRA v Elektro mehaniki v Kranju je v novi sezoni že pričel z rednimi vajami. Tudi za v prihodnje sije zbor nadel veliko odgovornost na področju pevske kulture. Naši pevci bodo naštudirali nov program, ki bo morda zahtevnejši, vendar pestrejši od dosedanjega. Poleg tega si zbor žeti ohraniti tudi nekatere stare programe, ki bodo postali del železnega repertoarja." Za storjeno napako se vljudno opravičujemo. Kolektiv IBM Dnevnik ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromeha-niko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik: Dušan Željeznov — Izheja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. ____________________________________/ Gremo na Triglav Planinsko društvo Iskra bo priredilo 2 in poldnevni izlet na Triglav. Odhod bo v petek, 23. septembra, ob 16. uri z rednim avtobusom. Zbrati se bomo na glavni avtobusni postaji v Ljubljani in se odpeljati do Mojstrane, oz. do Vrat, kjer bomo prenočiti. V soboto, 24. t. m., se bomo v zgodnjih jutranjih urah razdelili v dve skupini. Planinci, ki so kondicijsko izredno dobro pripravljeni in imajo že izkušnje v steni, se bodo z vodniki povzpeti pro Slovenski smeri (obvezne čelade!), ostati pa po poti čez Prag. Obe skupini se bosta sešti na Kredarici, kjer bomo prenočili in v nedeljo skupaj odšli na vrh Triglava. Povratek bo v nedeljo zvečer. Prijave sprejema Breda Jančar, telefon (061) 20-341, interna 341 do četrtka, 22. septembra. Tu lahko vplačate tudi prispevek 100 din za izlet. Češka koča — Ledine — Savinjsko sedlo Planinska sekcija ISKRE Elektro mehanike organizira v soboto, 24. septembra, zanimiv in lahek izlet na Češko kočo, čez Ledine na Savinjsko sedlo. Vzpona je le za poltretjo uro. Odhod avtobusa je ob 6. uri izpred kina Center v Kranju. Čena prevoza je 10 din. Prijave in vplačila sprejema Pajk Volga, tajništvo ERO, tel. 2822, do vključno srede, 21. septembra. Vabljeni! T Letošnji, Vl.avtorally Iskre je ob rekordni udeležbi odlično uspel Letošnji avtorally Iskre, že šesti po vrsti, je bil prireditev, kije vzbujala veliko zanimanje med sodelavci Iskre, za katere vemo, da so v velikem številu lastniki pločevinastih konjičev. Odraz tega zanimanja so bile tudi prijave — kar prek 150 je bilo namreč prijavljenih posadk, čeprav se jih je, kot je to v navadi, na startu v Žužemberku pojavilo manj. Ob dobri organizaciji, lepo izbrani tekmovalni progi ter številnih nalogah, ki so jih morali vozniki in njihovi spremljevalci opraviti na posameznih etapah rallya in končno ob idealnem vremenu in veliki borbenosti lahko z mimo vestjo zapišemo, da je VI. turistični avtorally Iskre odlično uspel. Navadno je koristno začeti pri začetku. Torej, tam začnimo tudi zapis o tej naši množični prireditvi! Kako so se posamezni udeleženci iz vseh delov Slovenije prebili skozi megleno, boly slabo obetajoče sobotno jutro, do Žužemberka, pravzaprav ne bi mogel zapisati, verjetno pa vsekakor z manj nevšečnostmi, kot nazaj grede, ko je bil po avtocesti precej gost promet in so jo nekaterim zagodU njihovi zvesti konjiči. Resnično je bila v Žužemberku zbrana pisana množica raznovrstnih avtomobilov, seveda pa tudi v samem kraju ni manjkalo Iskrinih zastav in transparentov, ki so pričali, da se obeta velika avtomobilistična prireditev Iskrašev. Udeleženci avtorallya so imeli najprej tehnični pregled svojih vozil, kot se spodobi pred takšno zahtevno vožnjo. Marsikaj je bilo treba postoriti, preden se je lahko začel napove- vozila te kategorije, ki so še popestrila množico sodelujočih vozil. Udeležencev je bilo v tem razredu od prijavljenih 50 na štartu 43 in že pri odhodu s tovarniškega dvorišča, torej na samem štartu, jih je čakala prva ovira, oz. naloga. Po znaku štarteija je moral vsak tekmovalec najprej zapeljati do „šran-ge“, zapore, pri kateri je moral odmakniti na dveh stolih ležeč drog, zapeljati naprej in drog znova položiti na stola. Vse to razumljivo v kar najkrajšem času, če si ni hotel že tu nabrati preveč kazenskih točk. Ko je za tem prevozil modro črto ob elektronski uri, se je začela dejanska vožnja po tekmovalni progi proti Soteski, Straži, Prečni, Bršljinu in Nismo lagali, ko smo v besedilu pojasnjevali nahgo s pikadom pred semiško tovarno kondenzatorjev. Samo eden izmed pogledov na tovarniško dvorišče, odkoder se je avtorally začel „Pleha“ je bilo na pretek in prav čudno, da ni kdo pobiral prometnega davka!. . . Skratka, vsi, ki so se odločili sodelovati na samem avtorallyu (ne samo v štartni Usti!) so se do napovedanega časa nagnetli okrog novega objekta TOZD Keramični kondenzatorji v Žužemberku, kjer je nastal pravcati avto salon vozil najrazličnejših vrst, barv, jakosti in urejenosti. Prvi_ izmed udeležencev so se pripeljali v Žužem- Novemu mestu, kjer je odločala točnost prihoda, oz. tekmovalne hitrosti. Na parkirišču pred TOZD Napajanja sta tekmovalce čakali novi nalogi. Najprej so se morali s svojim vozilom kar se da rahlo dotakniti stojala z žogo na vrhu, pri čemer je že najmanj- „Fant, pozabi na kile in opravi prvo nalogo kar najhitreje!". Voznik je vrnil drog „šrange" nazaj na stole in zdaj brž naprej. . . Žoga je obstala na stojalu nove pozitivne točke. torej berk že kmalu po šesti uri, le redki pa so biU med njimi tisti, ki svojih ljubljencev niso okrasih z Iskrinimi znaki, lepaki, prospekti in seveda z obveznimi tekmovalnimi številkami. dani boj za dobro uvrstitev. Po zvočnikih so vzpodbudno donele vesele viže, vozniki in njihovi spremljevalci pa so pred odhodom na dolgo pot poskrbeli tudi za svojo „notranjost“. Pol sočne klobase in vroč čaj je bila „osrednja tema“ te skrbi za notranjost tekmovalcev. Tako podprti so udeleženci, kljub hladnemu jutru, uspeli dočakati osmo uro, ko se je začelo. Najprej, kot se spodobi, so odbrzeti na pot avtomobili I. tekmovalnega razreda z močjo do 785 ccm, pri čemer so seveda imeti odločujočo prednost, vsaj številčno, tradicionalni „fički“ raznoraznih letnikov, vzdrže-vanosti in pripravljenosti za avtorally. Seveda so bila med njimi tudi druga Samo med šestimi deščicami je bito treba zapeljati z desnima kolesoma, pa še teh šest nebogljenih deščic je bilo mnogim preveč! - ša neprevidnost zbila žogo na tla, dvignila pa za takega voznika število kazenskih točk. Nadalje so morale posadke tekmujočih vozil tu tudi streljati z zračno puško, preden so nadaljevale vožnjo skozi Novo mesto, Gotno vas čez Gorjance, Jugorje do Semiča. Pred tovarno kondenzatorjev v Semiču je bila spet kontrola, ob kateri sta morala voznik in sovoznik metati pikado v tarči tako, da sta se vsak skozi svoje okno na vratih vozila z zgornjim delom telesa (noge so morale ostati na dnu v vozilu) izvlekla iz vozila. Tu so seveda še posebne težave imeti „podhranjeni“ pač zaradi svojih formatov in ozkih oken. Pa v Semiču s tem še ni bilo vse opravljeno. Tekmovalci so morati še v hotel „Smuk“, kjer so na kegljišču pokazati svojo spretnost z 10 lučaji. No, tu se je pokazala rahlo slaba organizacija, ker je delovala samo ena kegljaška steza in je zato nastala precejšnja gneča. Pot je nato tekmovalce vodila po delu nove ceste, ki jo gradijo proti Črmošnjicam, skozi Črnomelj do Pri-mostka, rekreacijskega centra semi-ških Kondenzatorjev. Tu so imeti udeleženci še največ preglavic, da so „ujeli“ pravi odcep z glavne ceste Črnomelj — Metlika v Primostek, ker so pač spregledati modro zastavo na levi strani ceste. V Primostku je bila časovna kontrola, zatč se je tu razumljivo kaj hitro nabrala kopica vozil, ki so skušala na kontrolo priti ob kar najbolj pravem - dasm-------------—-------------- Potem so morali vozači pokazati spretnost pri metanju žoge na koš. Pri marsikomu se je pokazalo, da je pač veliko laže kritizirati košarkarje Bresta, kadar jim meti na koš ne uspevajo preveč, kot pa koš z mesta tudi zadeti. Pa, vsi pač ne morejo biti Cosiči! In nekaterim se je celo tudi posrečilo, da so žogo spravili v mrežo! Tekmovalci pa so tu trli še trši oreh. Za restavracijo so morati pokazati namreč, kako spretni so pri vihtenju ribiške palice, ne sicer v vodo, pač pa na okroglo rdečo tablo. Ni bilo lahko, vsaj za večino, ki si je tu spet nabrala nekaj kazenskih točk, saj trnek kar ni hotel na tablo. Semičani so udeležence avtorallya v Primostku prijazno sprejeti in zadolžili" celo direktorja, da je aktivno spremljal tukajšnji del avtorallya. Iz Primostka je pot vodila naprej v Metliko, Jugorje in čez Gorjance ter po stari cesti do končnega cilja pred tovarno uporov v Šentjerneju, kjer je najprej odigrala svojo vlogo točnost prihoda na cilj, nato pa so morati tekmovalci še na spretnostni vožnji pokazati, kako so vešči za volanom svojega vozila. Na kratko — sama vožnja, kjer je bilo treba upoštevati normalna cest-no-prometna pravila, pravočasen prihod na končni cilj in hkrati opraviti še vrsto nalog, vse to je od posadk zahtevalo precej zbranosti^ znanja in spretnosti in na cilju v Šentjerneju se je končno zbrala vsa ta naša kovinska „konjenica“, navdušena in dobre volje v lepem vremenu, ki je tekmovalce spremljala ves dan, potem, ko so se po čemernem Žužemberku dvigati proti vrhu Gorjancev. Tu naj bo tega novinarskega govoričenja dovolj! Spregovorijo naj tehnični rezultati! Tehnični rezultati 1. razred: 1. Fajfar-Demšar (ATC) 265, 2. Šulc—Dalmacija (ELA) 284, 3. Drnovšek— Gurjančič (TGA) 286, 4. Cegnar-Torkar (ATO 291, 5. Čokan-Cokan (1EZE-SS) 372, 6. Kukovič-Novak (ATC) 375, 7. Svetlin—Nemec (TV Rržan) 378, 8. Man-deljc-Kralj (Vega) 385,9. Lindič-Šeremet 404, 10. Gregorčič-Gregorčič (oba Napajanja) 405, 11. Mlinar-Lipar (Feriti) 417, 12. Gerl-Gerl (Orodja) 418, 13. Debevc— Cvetek (IQ 420, 14. Filipič-Starc (ATC) 422, 15. Rupnik-Kafol (TGA) 422, 16. Šparovec-Jekovec (EM - orodjarna) 424, 17. Matijaš-Trinkaus 426, 18. Smrtnik-Vodnik (oba Elektronika) 427, 19. Zvo-nar-Mestinšek (Orodja) 428, 20. Detoren-zo-Gruden (1EZE - orodjarna) 428, 21. Lavrič-Glavič (KEKO) 428, 22. Kavaš-Ivanšek 436, 23. PoHanšek-Novak (oba ATQ 441, 24. Gorišek—Avdohlin (Upori) 446, 25. Kraljič-Grešak (Vega) 446, 26. Vrhovec-Kastelic ^Elektronika) 455, 27. —Šket—Tišljijavec -(Žarnice) 463, 28. Ko- Prikupna Novo meščanka je pred TOZD Napajanja rada ..napojila" ogrete tekmovalce, seveda z brezalkoholnim troštom!... 7Yi zmagovite posadke iz TOZD TELA so si priborile letošnjo ekipno zmago. šak-Rečnik (IEZE - orodjarna) 468, 29. Možina—Skubic (Vega) 468, 30. Marti-njak-Martinjak (EM — orodjarna) 487, 31. Zeja-Banjac (SVN) 487, 32. Slapar-Gale (TELA) 491 , 33. Goršek-Goršek (Keramika) 507, 34. Popit-Jereb (Vega) 514, 35. Sekulič-Pešlin (Feriti) 517, 36. Pleško-Fi-Bpčič (Žarnice) 522, 37. Ančuk>vič-Ure-kar (Napajanja) 555, 38. Planinc-Benčina 763, 39. Petrovčič-Vrhovec (oba Elektronika) 765, 40. Gregorač-Pavšič (Idrija) 1002, 41. Furlan-Zorn (Avtoelektrika) 1013, 42. Lužar-Košir (MSO) 1151, 43. Ivezič—Curčič (Orodja) 1310 kazenskih točk. II. razred: 1. Urbanc-Kampjut (Žarnice) 290, 2. Turnher-Žem (TELA) 293, 3. Mole—Starčevič (Elektronika) 311, 4. Stepan-čič-Lozes (Avtoelektrika) 316, 5. Husu-Kadič (Žarnice) 341, 6. Čotar-Pipan (Avtoelektrika) 369, 7. Breznik-Žlebir (MSO) 371, 8. Fekonja-Papež (TEN) 371, 9. Ravh—Bratož (Feriti) 375, 10. Škrlec— Vedam (EM - računal.) 379, 11. Krefl-Krafolg (MSO) 385, 12. Božič-Riosa (Upori) 389, 13. Sršen-Sršen (TV Pržan) 393, 14. Schaffer-Schaffer (IC) 389, 15. Avbar-Ferfoga (Napajanja) 405,16. Peterca—Petrič (IEZE — orodjarna) 406, 17. Barič—Marinče (MSO) 420, 18. Ban— Bartog (ATC) 424, 19. Krašnar-Rus (Upori) 426, 20. Tominc-Janša (Elektronika) 427, 21. Skarza-Gec (Feriti) 428, 22. Šarman-Glogovšek (TEN) 431, 23. Konda-Luzar (Napajanja) 432, 24. Galjev-šček-Gračan (Vega) 435, 25. Springer-Čemaz (Žarnice) 435, 26. Dolenc—Šilar (TGA) 439, 27. Koprivšek-Koprivšek (Avtomatika SS) 442, 28. Vrbovški— Vrbovški (Vega) 450, 29. Švagelj—Švagej (Avtomatika SS) 456, 30. Polanc—Kovačič (MSO) 465, 31. Kopač—Kopač (Keramika) 474, 32. Srebrnič-Bizjak (Avtoelektrika) 484, 33. Dolinšek-Dolinšek (Žarnice) 497, 34. Milnat—Volčič (ŠP SS) 510, 35. Muhič—Muhič (Zmaj) 530, 36. Santeg—Šan-teg (Upori) 591, 37. Avsec-Bizig (EM -računal.) 1415 kazenskih točk. III. razred: 1. Kotar-Rupar (Vega) 279, 2. Brulc-Brulc (TELA) 292, Zajc-Ravnikar (Napajaiga) 329, 4. Žižmon-Jež (EM — orodjarna) 355, 5. Treven-Cevc (TEN) 370, 6. Lombar-Grmič (EM- orodjarna) 374, 7. Mencinger-Kuhar (TELA) 397, 8. Volkar-Gotob (SVN) 403, 9. Celesnik-Škof (Elektronika) 408, 10. Košmrl-Murn (Napajarga) 409, 11. Zadeg-Bavdež 411, 12. Tratnik-Bolta (oba Zmaj) 416, 13. Lesizza-Furlan (Avtoelektrika) 417, 14. Majcen-Kapus (Keramika) 417, 15. Cero-vec-Fon (TV Pržan) 418, 16. Triler-Za-kotnik (TGA) 424, 17. Trošt-Trošt (Avto-elektrika) 424, 18. Bratina-Vreš 427, 19. Platiša-Knez (oba Žarnice) 429, 20. Kramer—Krivec (Avtoelektrika) 431, 21. Škofic-Kopač (Števci) 433, 22. Prčar-Pe-lavs (Zmaj) 439, 23. Plahuta-Nervec (Avtoelektrika) 440, 24. Petrič—Petrič (Žarnice) 442, 25. Markovič-Soban (Avtoelektrika) 445. 26. Florjančič-Arizanovič (ATC) 445, 27. Tomat-Kregar (IC - domači trg) 450, 28. Žnidarič-Horvat (Žarnice) 468, 29. Prešiček-Kocjan (Napajanja) 474, 30. Kovačič-Kovačič (Orodja) 488, 31. Ciuha-Flipič (Vega) 499, 32. Tomšič-Sluga 508, 33. Zupančič-Fireder (oba IEZE - orodjarna) 744, 34. Markov-Srbčič (ATO 1350 kazenskih točk. EKIPNA UVRSTITEV: 1. TELA 1076, 2. Vega 1079, 3. ATC 1134, 4. Napajanja 1138, 5. Elektronika 1145, 6. TGA 1149, 7. Žarnice 1180, 8. TV Pržan 1189, 9. IEZE - Orodjarna 1342,10. Avtoelektrika 1746 kazenskih točk. A