Poitnfna pl«č«n« » eoJovInl.
XXXV. leto
7
8. julija 1939
MARIJIN LIST
VI. Mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljani
od 25. do 30. julija.
Stanovanja ! Stanovanja ! Stanovanja ! Poleg skrbi, kako potrebnj denar spraviti skupaj, je glavna skrb pripravljalnega odbora za mednarodni kongres Kristusa Kralja zdaj ta, kako dobiti stanovanj za inozemske, kakor tudr za domače goste. Prosimo in zopet prosimo: Naznanite „Putniku" v Ljubljani vsa razpoložljiva stanovanja; z eno, kakor tudi z več posteljami! Nihče pa naj ne išče in ne oddaja stanovanj sam na svojo roko — brez zveze s „Putnikom" 1 Vse mora biti koncentrirano, sicer lahko nastane velika zmeda. Vsak sme pač iskati stanovanj, a vse treba naznaniti „Putniku", da ima ta o vsem evidenco. Pokazalo pa se je, da posameznih stanovanj bolj daleč od Ljubljane za kongresiste ne bo mogoče uporabljati, če nimajo zveze z železnico ali avtobusi zjutraj in pozno zvečer, ker se bodo udeleževali večernih prireditev in bi v pozni uri ne mogli do svojih posameznih bivališč. Le tam je to mogoče, kjer je železnica 'ali je več stanovanj skupaj in na razpolago avtobus, ki jih zjutraj vozi skupno v Ljubljano in zvečer skupno nazaj. Pač pa v Ljubljani, kakor daleč vozi tramvaj, prosimo vsa stanovanja brez izjeme.
Čemu toliko denarja? Nekateri vprašujejo, čemu treba toliko denarja za kongres. Kdor nima vpogleda v vso stvar, si res ne more misliti, koliko taka velika prireditev stane. Koliko je potreb in kako velike vsote hitro narastejo. Bodite pa prepričani: pripravljalni odbor za mednarodni kongres denarja ne razsiplje, marveč dela varčno. Finančni odsek, ki ima skrbeti, da se denar döbi skupaj, pa da se tudi prav porabi, je proračune, ki so mu jih predložili posamezni odseki, močno znižal, a vzlic temu je potrebna še velika vsota, ako se hoče vsaj za silo primerno vse prirediti.
Ali ni kongres predraga stvar? Tudi to vprašanje se je že slišalo. Kdor visokih ciljev kongresa nima pred očmi, utegne tako misliti. Ko bi bila to samo dva ali petdnevna slavnost, potem pa vsega konec, bi bil to res dokaj drag „špas". Zdi se, da mnogi še ne razumejo velike ideje, zato se vprašujejo: Čemu ta potrata? To bi se dalo drugače bolje porabiti. Pa že v narodnem oziru bo svetoven kongres v Ljubljani tolika pridobitev, da je samo iz narodnih motivov vredno zanj nekaj žrtvovati. Seveda pa je narodni moment pri tem nekaj postranskega. Duhovne dobrine se pa z denarjem sploh odplačati ne dado Kdor za kongres Kristusa Kralja kaj daruje, naj bo prepričan, da pomaga graditi veliko stavbo kraljestva božjega, ki bo blagodejne sadove rodila za pozne rodove. O tem bo treba še več govoriti, da bodo vsi verni Slovenci prepričani o velepomembnosti mednarodnega kongresa, ki ga imajo letos v svoji sredi. Ker je kongres mednaroden, se je odbor obrnil tudi na nekatere druge dežele, da bi kaj prispevale k stroškom kongresa. Kakšen pa bo uspeh te prošnje, še ni znanO. Nekaj malega • prispevkov je že prišlo od drugod, več pa bi bilo še želeti.
Znižana voznina. Udeležba na kongresu je zelo odvisna od tega, kako bo voznina na kongres znižana. Polovična voznina je za one, ki pridejo samo v soboto popoldne ali v nedeljo, itak dana. A pravkar je odbor dobil sporočilo, da sta i Italija in Madžarska dovolili polovično voznino na kongres v Ljubljani. Upati je, da je bodo dovolile tudi druge države. To je veliko priznanje našemu kongresu od strani tujih držav. Kaj pa naša domača? Če diuge polovično, koliko naša? Zaprošena je četrtinska voznina. Ce so tuje popustile polovico, je pričakovati, da bo domača popustila tudi polovico, tega, kar nedeljski izletniki že itak imajo. Po vsej pravici pričakujemo, da bo naša železniška uprava tudi toliko vpoštevala važnost tega kongresa kakor druge države, saj bo ravno zanjo največjega pomena.
Senjsko — modruški škof na kongresu! Senjski škof, prevzy. g. dr. Burič Viktor nam sporoča, da se bo osebno udeležil kongresa. Vsem članom

p
r
-----
LETO 35._8. JULIJA 1939.__ŠTEV. 7
ZDRAVA, MILOSTI PUNA, OOS POD JE S TEBOV, BLAGOSLOVLENA SI TI MED ŽENAMI. (Luk. I. 28.)
Milosti puna si, Mamika. Te mesec, julija 2, obhajamo god tvojega obiskavanja pri tetici, sv. Elizabeti. Pri tom obiski se je zglasila najlepša pesem sveta, tvoj Magnificat. „Magnificat anima med Dominum — Hvali moja diiša Gospoda*, si zaspevala. I povedala si tiidi zrok svojega hvalospeva: „Ar mi je včino velike reči, ki je mogočen". Ta velika reč je, ka si, Mamika zlata, puna milošče, ka ti diišo obsipava tak boža liibezen, kak nas obsipavajo grehi. Ti si samo lübiti znala, grešiti nikdar po velikoj božoj dobroti. Mi smo drevo, ki je nagnjeno na greh, na slabo, na pogiibo. Ti si drevo, ki je nagnjeno samo na večno liibezen, na Boga. Ti grešiti nesi mogla po čiidnoj milosti Boga, ti si samo ilibiti mogla. Mi smo vsaki den v nevarnosti, da znamo Boga zgtibiti po smrtnom grehi, tebe ta nevarnost nikdar ne obdajala, ti si se nagibala samo na Boga i zajimala ž njegove večne liibezni samo liibezen i to vsikdar vekšo i vsikdar popolnejšo. O kelikokrat se diiša razjoče na sveti, ka je zgiibila Boga, ar je raj mela nasladnost tela, neredno pijačo, prepovedano jelo, kak njegovo zapoved. Ti, Mamika, nesi nikdar točila te skuze, ar si v milosti punoj iskala i spunjavala vsikdar junaško vse bože zapovedi. Mamika, reši nas najvekše nesreče sveta, reši nas smrtnoga greha. Vekšega bogastva i sreče i blaženosti nega, kak je Bog, zato njega zgiibiti je najvekša nesreča. Boga pa zgiibimo, če samo eden jedini smrten greh včinimo. Reši nas, Mamika, ki nikšega greha nesi nikdar poznala, reši nas smrtnoga greha. Gda se zbüdi skiišnjava tela, zavarvaj nas, čista Mati! Gda nas obda skiišnjava pekla, skrij nas pod plašč, mogočna Devica I Gda se nam zasmehe skiišnjava sveta, pokaži nam svoje s sedmerimi meči pre-bodjeno Srce, žalostna Mati I Mamika reši nas smrtnoga greha.
Diihovništvo katoličanske Matere cerkve je Boži Sin, Kristuš, sam osebno nastavo.
Gda je Kristuš stao pred židovskim višešnjim diihovnikom, Kaifom, je te raztrgäo svojo obleko, gda je Kristuš jasno potrdo, da je on Sin Boži. Z trganjom obleke se je raztrgalo dUhovniš-tvo staroga zakona, štero ne bilo večno, nego od Boga nastav-leno, da pripravi pot zA prihod večnoga diihovnika, Kristuša. Kak je Kaifa razglaso sodbo: „vreden je smrti" i Kristuš to sodbo sprejeo i pripraven bio vmreti za človeči rod, je Kristuš, kak večni diihovnik novoga zakona nastopo svojo sliižbo, židovsko diihovništvo je pa leglo v grob. Gdä so židovje zapečatili grob Kristušov, ka on ne bi mogo ž njega, so zapečatili grob svojega diihovništva, štero nikdar več ne stanolo i ne stane.
Prek celoga sveta segajoči duhovniški stan kat. Matere-cerkve, se loči po svojem bitji, svojem začetki, po svojih duž-nostaj i nalogaj od vseh svecko-zemelskih stanov i pozvanj. Svečko-zemelska pozvanja : obrtniško, gospodarsko, trgovsko itd. zavisijo vsikdar od gospodarskih, družabnih i prosvetnih potreb časa. Zato so se svocko-zemelski stani vsikdar preminjavali, gda rasli, gda šli doli, dostakrat pa ščista preminoli. Pa čeravno so stani, šteri so povezani s potrebočami človeče nature, i so stari kak samo človeštvo, so vsikdar bili podvrženi spremembam. Mislimo tU, pravimo, na prehrano i zdravlénje človeče narave. Ka so negda jeli lüdje, se dnesden niti stvari ne dava, i s kern so se negda lUdje vračili, je dnesden popolnoma zavrženo. Spremembe v jedri, spremembe v bitji.
Katoličansko dUhovništvo pa je v svojem bitji i v svojem jedri ostalo popolnoma nespremenjeno od Kristušovoga časa naprej i vživa tisto pravico, kak Kristušova vera i cerkev, šte-rivi od Krisfušovih časov naprej sta se ne spremenili. Ne se je spremenilo kat. diihovništvo, ar je Kristul. Boli Sin, tisti, ki je nastavo kat. diihovništvo. Kristuš njemi je dao vsebino i namen, on je postavo v središče, v od njega postavlenoga zveličavnoga reda. I kak je Kristuš večni, i kak je od njega pridobleno zveličanje večno, ravnotak je i mora biti od njega nastavleno dUhovništvo večno.
V vsakoj dUši žive težnja po Bogi. Zato je pa človeštvo v vsakih časaj iskalo stan, ki bi je vezao z Bogom. Najbole zblojeni poganje, ki so les pa kamen molili, so meli duhovniški stan, šteri naj bi je pripelao k tistomi bitji, ki je stvoro i nje i svet. A to dUhovništvo je blodilo, prave poti za zveličanje ne poznalo i je preminolo. Bilo je samo svedok, ka človeča dUša potrebuje zveze z Bogom i skoz sto i stoletja kričalo po pravom, večnom duhovniki, ki spuni želo človečega srca i človeka pripela k Bogi. Ta žela človečega srca se je spunila, gda je Kristuš živlenje dao na križi za človeči rod, kak toga večni boži duhovnik.
Kristuša je sv. Duh te posveto za diihovnika, gda se je včlovečo v Marijinoj nevtepenoj utrobi. Svojo diihovniško sliiž-bo je pa zvršo, gda je na križi vmirajoč svoje živlenje dariivao Oči nebeskomi, kak odrešilno daritev za grehe sveta. S tov svo-jov daritevjov je zastalno odstavo diihovništvo stare zaveze i njegovo daritev, štera je bila samo priprava za njegovo daritev, i je nastavo vsikdar trpeče, stalno, večno daritev, štero je položo v roke, od njega nastavlenoga diihovništva.
Jezušovo živlenje i delo ne melo nikšega zemelskoga, nik-šega naravnoga pomena. On je živo samo zato, da reši svet od greha, ga oslobodi krivde, njemi spravi milost, zveličanje i da človeštvo zdriiži s svojim Bogom i Stvoritelom pa je ž njim na večne čase osreči v nepopisnom blaženstvi. A te svoj namen šče dosegnoti dokeč de svet goristao, v vseh časaj, v vseh po-krajinaj sveta i pri vsej liidej. Zato mora on živeti i delati na skrivnosten način na sveti do toga konca. Žive i dela pa v svojoj
Zato je nastavo Kristuš kat. Cerkev i kat. diihovništvo, naj v roke vze-meta delo posvečenja i zveličanja diiš. V kat. cerkvi, kak sv. Pavel apoštol piše po sv. Diihi, naprej žive i naprej dela sam Kristuš. Kat. diihovništvo v toj cerkvi prevzeme v svoje roke vso delo zveličanja i je živo orodje, šker v Kris-tušovih rokaj, po šterom tečejo Kristušove milošče v diiše, da se te posvetijo i rešijo.
Če je pa Cerkev, kak driižba po rečaj sv. Diiha Kristušovo skrivnostno telo, če je Kristuš sam glava toga tela, te moremo kat. diihovništvo imeniivati za živo srce toga tela. Po dii-hovnikaj teče vretina večnoga živlenja v cerkvi, po njih dobijo njene kotrige vse obil-nosti bože milošče i božega blagoslova. Kristuš ne dao vsem kotrigam svojega skrivnostnoga tela oblast, da njegove milošče delijo, nego samo nešternim kotrigam, štere je on sam za to doloro. To nam najbole jasno posvedoči zebiranje apoštolov. V evangeliutni sv. Lukača (VI, 12.) i sv. Marka (III, 13.) je popisano to zebiranje. Čte se tii, da je Kristuš celo noč na bregi
cerkvi po svojih diihovnikaj.
Novonvešnik: Balažic Matjaš.
premolo i rano pozvao svoje vučenike k sebi i izmed njih ode-brao dvanajset i njim je dao ime apoštol i „zvolo je samo tiste, štere je šteo", pravi sv. Diih pri sv. Marki evangelisti. Samo tiste, štere je šteo i samo po celonočnoj molitvi i gor na bregi, bliže k nebi, naj s tem naznani visokost diihovniškoga stana, naj s tem naznani, da je diihovnik mož molitve, naj s tem naznani, da je diihovnik jedino od njega pozvani i zato jedino njega mora zastopati i njegovo zveličano delo na zemli nadaliivati.
Tem dvanajseterim apoštolom, prvim diihovnikom svojim, je Kristuš posveto vso svojo skrb i nežno lübezen. S posebnov gorečnostjov se je potrüdo, da zarazmijo njegov navuk, da spoznajo skrivnosti evangeliuma. Oni so vsaki den pri njem, da ga poslušajo i na njegovom zgledi vidijo, kakši morejo po njem tüdi oni biti. Oni so lüblenci njegovoga Srca, je za prijatele zove, šterim zavüpa i odkrije globočino svoje dtiše. On je njihov vučiteo, oni so njegovi vučenci. V toj driižbi apoštolov z Jezušom se je odprlo prvo seminišče za vzgojo kat. dühovnikov, i profesor, vzgojiteo i rav-niteo toga je bio sam Kristuš.
Tem svojim dühovni-kom i teh naslednikom, vsem katoličanskim duhovnikom, je dao svojo božo oblast s sledečimi rečmi: „Kak je mene poslao Oča, pošlem jaz vas." (Jan. 20, 21.)
„Ki vas posluša, mene posluša i ki vas zametava, mene zametava, ki pa mene zametava, zametava tistoga, ki me je poslao." (Luk. 10, 16)
„Meni je dana vsa oblast v nebi i na zemli. Zato idite po čelom sveti, včite vse narode i je krš-čavajte v imeni Oče i Sina i sv. Düha i včite je zdržati vse, ka sam vam zapovedao. Glejte, jaz sam z vami vse dni do konca sveta." (Mat. 28,18-20.)
„Šterim odpustite grehe, so njim odpuščeni, i šterim je zadržite, so njim zadržani." (Jan. 20, 23.)
„ Vse, ka na zemli zavežete, je zavezano i v nebesaj i vse, ka na zemli razvežete, je razvezano tüdi v nebesaj." (Mat. 18, 18.)
I na zadnjo) večerji, gda je v roke vzeo kriih i vino pa oboje spremeno v svoje bože telo i božo krv, je apoštolom, diihovnikom i teh naslednikom zapovedao: „To delajte v moj spomin." (Luk. 22, 19.) To delajte, to je, vzemite kriih i vino i je spreminjajte v moje telo i krv, mešiijte moji dühovniki. Diihovnik je po sv. meši pravi diihovnik. V šteroj veri nega od Kristuša nastavlenoga dfihovništva, ki bi segalo gor do njega i mešiivalo, tam pravoga diihovništva nega, tam so uradniki, pred-garje, pokaparje, kričačje, nikdar pa ne dühovniki. Pravi dühovniki so samo v kat. Cerkvi doma, samo tü je najdeš dflša, nindri indri ne.
Sveta Maticerkev je proti zmotam dr. Luthra na trientin-skom cerkvenom zbori razglasila versko istino od kat. dühov-ništva, štera se etak glasi:
„Daritev i dflhovništvo sta po božoj odredbi tak zdrUženiva, da je oboje obstojalo v vsakom zakoni. Gda je zato v novoj zavezi kat. Cerkev po odredbi Gospodovoj sprejela vidno daritev presvetoga Oltarskoga Svestva, je potrebno izjaviti, da je v njej novo vidno i zvUnešnje dUhovništvo, v štero se je staro preneslo. To dUhovništvo je pa nas-tavo isti naš Gòspod Zveli-čiteo i je apoštolom pa teh naslednikom v dfihovništvi dao oblast, da oživlajo, da-rüjo i delijo telo i krv njegovo, kak tüdi, da grehe odpuščajo i zadržavajo. Sveto pismo to svedoči i katoličanska Cerkev je vsigdar to včila" (Trid. sess. 23. cap. 1. de Ord.)
To je navuk od kat. dUhovništva, dragi verniki. Neskončna je oblast duhovnikova, nedopovedliva njegova čast, strašna njegova odgovornost — a vse to za vas, samo za vas, da ste vekomaj srečni. Če duhovnika poštUjete, sebe poštUjete, če nje zametavate, sebe ste zavrgli. PoštUjete pa je te, če dosta i to den za dnevom molite za nje i se ravnate po njihovih navukaj, da živete sveto, Bogi dopadlivo živlenje.
Letošnji novomešniki Slovenske Krajine.
Sveti Lovrenc Justiniani piše: „Ne bojim se trditi, dà pri daritvi sv. meše največ pripomorejo molitve svetoga diihovnika, če ravno od vrednosti syete meše ne more nikaj odvzeti, niti k njej kaj dodati. Diihovnik naj pristopi k oltari kak Krlstul, je pri njem kak Angeo, naj mešiije kak Svetnik, naj dariije zaliid-stvo kak Svečenik, naj prosi za nas kak posrednik, za sebe pa naj moli kak človek. To so imenitne, najvekšega občiidovanja vredne reči, štere slišijo samo tistim možom, ki živejo dühovno živlenje, ki nosijo v prsaj posvečeno srce i štere je Bog odeb-rao." (Sermo de Corpore Christi.)
Šestim sinom Slovenske Krajine odpirajo gornje reči pot do najsvetejšega djanja na sveti, do svete meše, štero prikažejo Vsegamogočnomi letos. Ponižno prosimo dobroga Pastira, naj je v obilnosti blagoslovi, da bodo svetniški diihovniki, da se njihove svete meše od prve do zadnje vršijo popolnoma po želi Jezušovoga Srca, tomi na najvekše veselje. Naši novomešniki letošnjega leta so sledeči prečasti gospodje :
Balažic Matjaš, rojen na Hotizi 1. 1912. febr. 18. Klasično gimnazijo dovršo v Maribori, istotak v Mari-bori bogoslovje. Posvečen 9. julija v Maribori. Prvo sv. mešo prikaže Vsegamogočnomi na Hotizi julija 16. Predgar:^ Zadravec Matjaš, župnik v Črensovcih.
Qjuran Jožef, rojen v Gomilicaj 25. jan. 1. 1913. 3 državno realno gimnazijo zvršo v Ljubljani, bogoslovje v Maribori. Posvečen 9. julija v Maribori. Prvo sveto mešo prikaže Vsegamogočnomi 23. julija v Turnišči. Predgar: Kolenc Ivan, oskrbnik fare pri Gradi.
Erjavec Janoš, rojen v Satahovcih 22, marcai. 1912. Gimnazijo zvršo v Ptuji, bogoslovje v Maribori. Posvečen 9. julija v Maribori. Prvo sveto mešo prikaže Vsegamogočnomi 16. julija v Soboti.
Novomešnik : Zelko Anton.
Zelko Anton, salezijanec, rojen v Kruplivniki aug. 7.1.1911. Študije zvršo v Italiji i na Radni, bogoslovje pa v Turini, Ita-
lija, posvečen 2. julija. Prvo sveto mešo prikaže Vsegamo-gočnomi na Cankovi julija 9. Predgar: Oberžan Drago iz Maribora, po koga prizadevanji, gda je bio té kaplan na Cankovi, je zadobo pozvanje v diihovniški stan.
Novomešnik : Gutman Jožef.
Gutman Jožef, rojen v Bogojini 25. aprila 1. 1912. Realno gimnazijo dovršo v Maribori, ravnotak v Maribori bogoslovje. Posvečen 9. julija v Maribori. Prvo sveto mešo prikaže Vsegamogočnomi 30. julija v Bogojini. Predgar : Horvat Franc, oskrbnik fare v V. Dolencih.
Horvat Jožef- Mohor, iz reda sv. Frančiška, rojen v Sebeborcih 1. 1913. jan. 8. Liidsko šolo obiskavao v Martjancih, nižjo gimnazijo zvršo v Soboti, višjo v Ptuji i v Nòvom mesti, bogoslovje v Ljubljani. V frančiškanski red stopo 1. 1927. Posvečen julija 2. Prvo sv. mešo prikaže Vsegamogočnomi 9. julija v Ljubljani. Predgar: P. Odilo Hajnšek, O. F. M.
Novomešnik : Horvat Jožef-Mohor.
EVANGELIUMI MESECA JULIJA.
NEDELA PO RISALAJ PETA.
Tisti čas pravo je Jezuš svojim vučenikom: Či ne bode vaša pravica obilnejša liki pisačov i farizejov, ne pridete v nebeško kralestvo. Čiili ste, ka je povedano tim starim: Ne mori; ki pa koga vmori, pride pred sodbo. Jaz pa velim vam: vsaki, ki se srdi na svojega brata, zasliiži, da pride pred sodbo; i ki pravi svojemi brati: „zanikojnjec", zasliiži, da pride pred spra-višče; ki pa pravi: „brezbožnež", zasliiži, da pride v peklenski ogenj. Či zato prineseš svoj dar na oltar i tam se spomeneš, ka tvoj brat ma kaj proti tebi, ostavi tam svoj dar pred oltarom, i idi, da se prie pomiriš z bratom svojim, i zatem pridi i dariij svoj dar. Spravi se s svojim protivnikom, dokeč si ž njim ešče na poti; di te kak protivnik ne da sodci i sodeč slugi, ki bi te v temnico vrgeo. Zaistino velim ti, ne prideš odnet, dokeč ne plačaš zadnjega filejra. (Mat. 5. 20—26.)
NEDELA PO RISALAJ ŠESTA.
V	tistom časi, gda je pa velika vnožina bila z Jezušom i nej mela kaj jesti, je prizvao svoje vučence i veli njim: milo mi je nad vnožinov; ar tri dni že trpijo z menov i nemajo, ka bi jeli. Če je odpiistim lačne k njihovim hižam, onem orejo na poti, ar so niki zmed njih z daleka prišli. I odgovorili so njemi njegovi vučenci: Kak bi je što mogeo nasititi s kriihom v püstini? Opitao je nje: Keliko kolačov kriiha mate? Ti so pravili: sedem. I zapovedao je vnožini doli sesti na zemlo; i vzeo je sedem kolačov i hvalo davši vlomo je i dao svojim vučencom, da bi je pred nje djali; i djali so je pred vnožino. Meli so tüdi malo ribic. Blagoslovo je i velo tüdi te pred nje djati. I jeli so i se nasitili. Nato so nabrali z ostanjenoga drtinja sedem košar. Njih pa, ki so jeli, je bilo okoli štiri jezero ; i odpüsto je nje. (Marko 8, 1—9.)
NEDELA PO RISALAJ SEDMA.
Tisti čas pravo je Jezuš vučencom : Varte se krivi prorokov, šteri prihajajo k vam v ovčenoj obleki, znotra so pa zgrablivi vucje. Po njihovi sadaj je böte spoznali. Je-li berejo s trnja grozdje, ali z oseta fige? Tak rodi vsakše dobro drevo dober sad, slabo drevo pa rodi slab sad. Ne more dobro drevo roditi sla-boga sada i ne slabo drevo dobroga sada. Vsako drevo, štero ne rodi sada, se poseka i vrže v ogenj. Zato po njihovih sadaj je böte spoznali. Ne pojde vsaki, ki veli meni, Gospod, Gospod, v kralestvo nebeško : nego, ki spuni volo Oče mojega, šteri je v nebesaj, tisti pojde v kralestvo nebeško. (Mataj 7, 15-22.)
NEDELA PO RISALAJ OSMA.
V	tistom časi, pravo je Jezuš vučenikom svojim priliko eto: Bio je niki bogat človek, ki je meo oskrbnika, i te je bio
obtoženi njemi, da razsipava blago njegovo. I zvao ga je, i pravo njemi: ka to čiijem od tebe? Daj račun od svojega oskrb-ništva, ar že ne bodeš mogo več oskrblavati. Velo je pa oskrbnik sam vu sebi : ka naj včinim, ar Gospod moj vkraj jemle od mene oskrbništvo? Kopati ne morem, prositi me je sram. Znam ka včinim, da me vzemejo vu hiže svoje, gda bom odstavlen od oskrbništva. Prizvavši zato vse dužnike svojega Gospoda, velo je prvomi: keliko si dužen mojemi gospodi? On je pravo: sto tiin olija. I veli njemi: vzemi tvoj dužni list i doli sedi hitro i piši petdeset. Potom veli driigomi: ti pa keliko si dužen ? On je pa pravo: sto keblov pšenice. Veli njemi: vzemi tvoj list i piši osemdeset. I pohvalo je gospod krivičnoga oskrbnika, ka je spametno včino. Ar so sinovie etoga svejta spametnejši od sinov svetlosti v svojem narodi. I jaz vam velim: Pridobite si prijatele s krivičnim mamonom, da vas, gda obnemorete, spri-mejo vu vekivečna prebivališča. (Luk. 16, 1—9.)
NEDELA PO RISALAJ DEVETA.
V tistom časi, gda bi se Jezuš približavao k Jeružalemi i zagledno mesto, se je razjokao nad njim, govoreči: O, da bi spoznalo i ti, konči na ete svoj den, štera so ti na mir. Zdaj je pa skrito pred tvojimi očmi. Ar pridejo dnevi na tebe, i opašejo te tvoji neprijatelje z nasipom, i obsedejo te, i te vkiip stisnejo od vsej krajov: i na tla te povalijo, i sine tvoje, ki so vu tebi, i ne nihajo v tebi kamna na kamni, zato, ka si ne spoznalo časa svojega pohodjenja. I stopivši v cerkev, je začao zganjati tiste, ki so tam odavali i küpüvali, govoreči njim: „Pisano je: Moja hiža naj bo hiža molitve, vi pa ste ž njé napravili razbojniško jamo. I včio je vsaki den vu cerkvi. (Lukač 19, 41—47.)
IZ ŽIVLENJA NAŠEGA GOSPODA JEZUŠA KRISTUSA.
(PO MESCHERI.)
OSMERA BLAŽENSTVA.
I. Pomen osmerih blaženstv.
Osmera blaženstva so v splošnom osnovna pravila krščan-skoga jakostnoga navuka i popunosti krščanskoga živlenja, so jakostna načela v nasprotji s pričakiivanjom svetnoga mesijanskoga kralestva v Izraeli samom.
Jakostni navuk more najprle določiti namen živlenja i nato dati tiidi sredstva i pokazati pot.
Namen je ne nieden driigi, kak ravno večna sreča i sredstva so jakostna dela v spunjavanji jakosti. Oboje nam dajo osmera blaženstva. Najprle pokažejo pot do cila v različnih jakostaj, ki so predpisane za dosego toga cila. Namen sam vse-biijejo vsa, vsako kak sebi odgovarjajoče plačilo.
II. Uvod v osmera blaženstva.
Blaženstva so vaja v jakostaj, s šterimi se v dnevnom živ-lenji pripravlamo na večno srečo. Priprava je v začetki negativna, to je, da odstranimo ovire, potom pa pozitivna, da oprav-lamo jakostna dela, ki nas vodijo do plačiia samoga.
V začetki nas vodijo do cila prva troja blaženstva: siromaštvo, krotkost i žalost, ar nas odvračajo od zviinešnjih dobrin, od čemerov i od poželenja po nepravom veselji.
Nato nas pa pripravlajo, da delamo dobro bližnjemi: smi-lenost i miroliibnost, i sebi: pravičnost, čistost srca i liibezen do križa. Za vsako to jakost je obečana večna sreča.
PRVA BLAŽENOST.
„Blaženi siromaki v diihi, ar njihovo je nebeško kralestvo".
I.	Pomen toga blaženstva.
„Siromaki v diihi" pomeni kak diiševno siromaštvo, ki je bilo izvoljeno po nagibi Sv. Diiha ali pa iz nagibov nadnarav-noga živlenja. Ka misli naš boži Zveličar s tem prvim blažen-stvom, je predvsem diiševno siromaštvo, to je pravilno ceniti zemelske stvari i svoje srce osloboditi od navezanosti na ze-melsko bogastvo, pa če ga što ma, ali ga nema.
Če človek nema bogastva, potom se naj ne čiiti nesreč-noga zavolo toga i naj po njem neredno ne hrepene.
Če pa što ma zemelsko imanje, naj ne naveže svojega srca na nje i je ne ceni preveč, naj se ne triidi samo za to, da je obdrži i povnoži. Ravno nasprotno, naj se z malim zadovoli i naj rad zamenja zemelske dobrote za nadnaravne, večne.
II.	Plačilo toga blaženstva.
Kak plačilo siromaštva v diihi nam je Zveličar obečao nebesa kak kralestvo, to je nekaj neprimerno vekšega, lepšega, veličastnejšega i duže trpečega, kak je vse, ka more meti človek od vsega zemelskoga bogastva.
I to kralestvo je zagotovleno, z božov rečjov obečano, zato se piavi: „Njihovo je nebeško kralestvo". Tomi zemelskomi se odpovemo iz nadnaravnih pogledov, da po božoj pravičnosti dobimo v zameno nebeško.
Hvaležnost moremo zato skazati nebeskomi Zveličari, ar je s tem blaženstvom potolažo neštete vnožine siromakov i po-menjkanje trpečih s tem, da svojega srca ne navežemo na zemelske dobrote, nego je znamo vživati po božoj voli i je deliti tüdi s siromaki, da bomo mogli ž njiimi vživati obečano nebeško kralestvo.
Srečna fara, štera ma dosta pozvanj za dühovski stan; ešče bole srečna je tista, štera ma dosta novomešnikov ; najsrečnejša pa je tista, štera ma goreče duhovnike za dušne pastere, Molimo za vse to.
PO VULICAJ I CESTAJ.
Brazilska kralica.
Po najvekšoj i najprometnejšoj brazilskoj železniškoj progi nas pela vlak z vsov brzinov iz velemesta Sv. Pavla, v šterom sliiži svoj k-iij tüdi nä stotine i jezere Jugoslovanov, Hrvatov i Slovencov pa ešče nekaj Porabskih Slovencov poleg domačinov i zastopnikov skoro vseh narodnosti toga sveta, vseh farb i vseh jezikov. Železnica nas pela proti sevri po ednoj lepoj i velkoj ravnini. Na levo vidiš male breščeke, z zelenimi pašniki; pogosto srečaš malo ves s sirmaškimi hižami, kre njih z ogračekom i sadovnjakom. Na pravo, včasi poleg železniške proge, se siiče reka Paraiba. velka skoro kak Miira, samo ka nosi vsigdar žuto blatno vodo. Na ovoj strani reke pa zagledaš velikansko ravnico, posejano z rižom. Žuto-zeleni prti lepoga riža se ti razprostirajo par kilometrov na široko i brezi konca na dugo. Na ovom kraji rižnih njiv pa se zdigavle v nebo visiko gorovje, zaraščeno z nepredirnov šumov i gostim grmovjom. Smeje se ti oko ob tom lepom razgledi. Kmečka diiša se more smejati, gda vidi tak lepo i rodovitno pole. vso prepelano z vodnimi jarki za premakanje riža, ki se ti bliščijo od deleč kak srebrne niti, zašite v zeleni plašč. Velikanski deli zemle pa so ešče popunoma zapiiščeni i neobdelani i človek si po pravici lejko misli, kakše čiide bi napravo naš domači slovenski poledelec na toj radodarnoj zemli, štero nikdar nej trbej gnojiti.
Ešče dugo bi gledao skoz okno brzečega vlaka, či ne bi kapao notri v vagon gosti praj i drobtinice premoga i či mi nebi edna drobtinica tak nesrečno spadnola v oko... Mogeo sam oči zapreti. Nevola pa se mi je tak lepo notri porinola, ka sam je ne mogeo več vö spraviti i me je mantrala celo pot.
K sreči pa smo se že bližali prijaznomi mesteci, nekaj tak kak Beltinci velkomi, sedečemi na malom breščeki, z vrh šterOga nas je pozdravlala lepa cerkev. Vlak se je stavo: „Aparecida do Norte." Izstopimo i se napotimo po mali po bregi gor, proti cerkvi. — To je najslavnejša boža pot cele Brazilije. Tii ma svoj prestol brazilska Kralica. To ka je Brezje ali Sveta Gora pri Gorici za Slovence, Trsat ali Bistrica za Hrvate, Čensthova za Polake, Lourdes za Francoze, Pilar za Španjolce. Pompea Loreto ali Turin za Italjane, Luhan za Argentince i Guadalupe za junaške Mehikance, — to i ešče več je Naša Gospa „ Aparecida" za Brazilijance.
Vse bože poti Marijine majo navadno jako priprosti začetek, zato ka Marija rada posnema svojega Sina, ki je ponižno začno velikansko delo odrešenja človečega roda i na ponižnost postavo za podlogo svojega kralestva na zemli, to je sveto Cerkev. Vendar pa se mi zgodovina te brazilske bože poti vidi najbole priprosta, čitiidi za toga volo nej menje čiidežna.
„Aparecida" pomeni prikazna, ali boukše „najdena", zalo ka so Marijo na najnavadnejši način najšli, kak se najde kajšte na sredi ceste. Čiijte kak se je zgodilo:
Bilo je leta 1717. Te je ešče celo brazilsko ozemle bilo posestvo, odvisno od Portugalskih kralov, ki so te kraje vladali po svojih namestnikaj ali deželni glavaraj. V meseci septembri tistoga leta je grof Dom Pedro de Almeida de Assumar, takratni deželni poglavar, šo v svojem potiivanji skoz ves Gu-aratingueta z svojim spremstvom. Občinstvo te vesi je štelo gospoda poglavara kak najlepše sprejeti i pogostiti, čitiidi so srmaki bili ; zatoga volo je naročilo vsem ribičom v občini, naj idejo ribe lovit, pa jih kak največ prinesejo v občinsko hižo za obed gospod grofi.	(Dale.)
CDISIJONSKÀ POKOCllA
La Cisterna, Chile, 1938.
Prečastiti gospodi Precej hudi že morate biti na mene, ko se Vam do danes še nisem nikoli oglasil, čeprav mi Vi pošiljate Marijin List in Novine že nekaj let. Ne bom se opravičeval. Krivda je moja in Vas samo prosim, da mi oprostite.
Hredvsem Vas opozarjam, da se več ne nahajam v Magaljanesu, kamor mi lista pošiljate, ampak v Santiago, glavnem mestu, kjer ravno končujem tretji letnik bogoslovja. Časa pa za čitanje nimam preveč. Toplo se Vam zahvalim, da ste mi lista do sedaj pošiljali. Tudi Vam čestitam na Vašem delu, ki ima tolikšen pomen posebno danes, ko je val brezverskega mišljenja zajel ves svet. V Vaših listih najdejo naši dobri očetje, naše zlate mamice, naša krepostna mladina potrebno hrano za njihove duše, oporo v težavah, luč v dvomih, orožje v bitkah s sovražniki naše sv. kat. vere. Bog naj blagoslovi Vaš trud, da bo v dušah obrodil bogate sadove večnega življenja. Z molitvijo Vas bom od tukaj tudi jaz podpiral z vročo željo, da ki oba lista hodila vedno po poti napredka v vsakem oziru.
Versko stanje v naši čilenski republiki je deloma precej žalostno. Na ozemlju, ki meri tri Jugoslavije (751 km2), živi raztresenih le 5 miljonov prebivalcev. Zaradi te raztresenosti je verska oskrba zelo težka. Skoraj ni duhovnika, ki po nedeljah in praznikih ne bi bral dve sv. maši, eno v svoji župni cerkvi, drugo pa kje drugje, včasih do 8 ali 10 km daleč. Ker je duhovnikov veliko premalo, se še najdejo ljudje, ki o veri čisto nič ne vedo.
Socijalne razmere so hudo zamotane. Na eni strani bogataši, milijonarji — na drugi pa revno, mnogokrat beraško ljudstvo, ki nima zadostnih sredstev, da se preživlja. Zato je tukaj komunistična agitacija našla plodna tla. Danes je komunizem v ljudskih masah globoko zakoreninjen, posebno v mestih. Ravno se nahajamo pred volitvami za presidenta. Tudi komunisti imajo svojega kandidata in ne daj Bog, da bi on prišel gori, ker tedaj bo Čile kmalu zaslovel kot druga Meksikal
Vendar se na drugi strani opaža na vseh straneh razveseljivo versko prebujenje. „Če je res, da ima satan že svojo fronto, ima svojo fronto tudi Kristus*. To kar je naš veliki vladika Jeglič izrekel za Slovenijo, je resnično tudi za našo republiko. Posebno mladina se prebuja, kipi, hrepeni po višjih idealih, ki niso samo zemeljski užitek, ki so nad materijo. Ravno pred tremi tedni je ona imela svoj sijajno uspeli „katehistovski kongres*, da se poglobi v resnicah naše sv. vere, da najde novih smeri, kako pónesti te resnice med najširše plasti naroda, da začne vendar že po njih živeti ter se reši propada, ki mu drugače preti.
Tudi kat. akcija je dobro organizirana ter navdušeno deluje. Po pravici torej lahko upamo v boljšo, veselejšo bodočnost. Še bo treba borb, velikih žrtev... toda zmagala bo končno le božja stvar.
Slovencev nas je tukaj malo: štirje salezijanci, sedem ali osem usmi-Ijenk ter kvečjemu do 10 drugih Slovencev. Obratno je pa mnogo hrvaških izseljencev. V samem Santiago jih bo menda 3.000; približno toliko tudi v Magaljane8-u, in nekaj še raztresenih drugje. Organizirani so precej dobro, samo svojih duhovnikov nimajo, pa si jih tako zelo želijo! Menda bomo res morali mi štirje poprijeti za to delo I Bo že Bog določil kdaj in kako. Za zdaj je glavno, da se temeljito pripravimo za sv. mašniško posvečenje in za vzvišeno ter težko delo, ki nas čaka. Pomagajte nam, prosim, tudi Vi z Vašimi cenjenimi molitvami. Posebno jaz jih potrebujem, ko se nahajam pred sprejetvijo subdijakonata. G. Šnurer (iz Topolovec) končuje drugi letnik; g. Horvat in g. Sočak bosta pa, če Bog dà, začela prvi letnik prihodnjega marca.
Kot sem že zgoraj povedal, Vas v svojih molitvah ne bom pozabil. Tudi naše drage Slovenske Krajine ne bom nikoli izključil iz svojih ubogih molitev. Devet dolgih let bo kmalu odklonkalo, od kar sem se zadnjič poslavljal od nje in se ne spominjam dneva, ko se z Jezusom ne bi bil pogovoril o nji in za njo. On in pa Marija naj jo ohranita verno, temeljito krepostno in katoliško, vdano sv. Cerkvi, Papežu in svojim duhovnim voditeljem.
S hvaležnimi in spoštovanimi pozdravi vdan v Gospodu
Martin Maroša, S. S. S.
Tudi jaz pošiljam srčne pozdrave Vam, vsem poznanim in vsej Slovenski Krajini, na katero vsak dan mislim in zanjo molim.
Priporočam se Vašim molitvam in vseh dobrih src Slovenske Krajine, da bom tako srečno dospel do svojega cilja in če Bog da, vse povrnil z molitvami in tudi z enim obiskom. Bog daj!	Franjo Schnurer.
La Cisterna, 16, III. 1939.
Prečastiti g. urednik!
V Novinah sera čteo, da ste meli novice od strašnoga potresa, ki je zadeo Čilensko republiko i da želete tiidi novice slovenskih rojakov, ki se nahajajo v tom dalnorn kotički zemle. G. Maroša je v pravom časi pisao v domovino, toda, četiidi prepozno, vam tüdi jaz še nekaj dopišem.
Bilo je 24. jan. ob 11 35 vüri v noči, kda smo se nenadoma zazibali. Obprvim smo mislili, da je bio navaden potresek, ki nas večkrat vsako leto obišče; a naskori smo bili vsi preplašeni na nogaj, pa bežali vsaki po krajšoj poti do dvorišča, kda smo vidili, da se je za istino šlo. Več kak dve minuti se je vse zibalo, toda v Santiago, kje smo se vsi Slovenci slučajno nahajali, hvala Bogi, zvün straha, ne bilo več posledic.
Drügi den opoldne smo meli v prve glase od potresa, šteri je nesmileno zadeo mesta : Chillan (Čiljan), Concepción, S. Carlos, los Angeles, Talcahnano . .. Točne novice smo meli komaj po treh dnevaj. Bojali smo se za naše sobrate, ki so se nahajali v našem zavodi v Concepción. Pomislite, kak smo v dühi trpeli, kajti od njih nesmo mogli nikaj zvediti, ne po radio, niti po zrakoplovi! Končno smo dobili tolažilno novico, da so vsi pri živlenji ostali, čeravno je zavod poškodUvan do 500.000 Din vrednosti. Vsaki den so prihajale grozovite novice iz raznih mest, posebno iz Chillan, kje je ostalo celih samo 5 hiš (mesto je
melo 45.000 stanovnikov) i kje je večina prebivalcov vmrla. — Vnogo ranjenih je vmrlo pod razvalinami, ar pomoči neso dobili.
Sem slišo od ednoga gospoda, ki je šo v zrakoplovi na drügi den na mesto nesreč, da se ne da pripovedati, kak žalostne prizore je vido, jezerokrat njemi je bilo žao, da je šo ta, kajti diiša se njemi je trgala, več dni je bio betežen od toga.
Nešterne vulice se neso poznale, driige pa so bile piine rii-ševin, da se ne dalo skoro peški hoditi, vse je bilo puno mrtve-cov z razbitov glavov i razbitimi kostmi, brez kotrig, polovica tela tü i driiga Bog ve kje. Se je čiilo ječanje i staranje vsepo-vsedi. V tistoj noči je vgasno posvet, samo visoki, krvavo-rdeči plameni požarov, ki so nastali tü i tam, so svetili. Vode niti za zdravila ne bilo, ešče menje pa je ostala jestvina.
Sezna, da so začeli taki kopati ranjence izpod rüievin i so je na prostom vküp nosili. A do dopoldne drügoga dneva nikše zdravniške pomoči neso dobili, ti siromaki so cele vüre kričali zobstom za pomoč.
Koliko se je dalo, so je prenašali v Santiago, ar so hitro popravili železniško progo pa tak so vlaki donašali tiste, ki neso meli več drUžin, posebno vnogo dece. Toda zdravniška pomoč je prišla prepozno za vnoge, šterim so rane začele gniliti i so od toga vmrli. Po mestah je začelo že smrdeti. So bili tüdi slučaji, da so brezbožni lüdje rezali prste i roke mrtvih i kradnoli zlate prtanke pa zapestne vüre. Te je oblast na mesti postrelala, gda je zadobišala. Število mrtvih jih je od 30.000 do 50.000, ranjenih pa do 50.000.
Se razmi, da je vse kapalo, kajti zemla se je najprle trosila v edno smer, potem pa na križ i gor i dol (-j-), zato so v vnogih krajaj našli reči do 20 metrov daleč od svojega prostora. Zemla je tüdi počila na več mestaj.
Proti državnoj vladi se je vnogo govorilo i ne brez zroka. Potres se je vršo ob 11. v noči, a pomoč je poslana komaj drügi den. Ve je pa oblast vidila, da se je ves promet pretrgao i s toga bi mogla sklepati, da se je nekaj grozovitoga zgodilo. Komunistična lüdska fronta je bila na vladi, zato što ne bio komunist, niti pomagati ne smeo. Pod rokov komunistov se je več milijonov penez zgübilo, šteroga so drüge države poslale na pomoč. Celo tržiti so začeli z Argentinije ino drügih držav poslane dare. Vsi katoličani, posebno zavodi, so se ponüdiii, da bi sprejeli deco, ki je ostala brez drUžin, a z komunističnih rok neso dali mladine. Kakša vzgoja je čaka tü! Potres je prišo ravno mesec dni zatem, ka je nastopila ta lüdska vlada (24. dee.—24. jan.). V potresi nieden dühovnik ne vmro. Gda so lüdje to vidili, so začeli v tom priznati Božo roko.
Takšo nesrečo nam je Bog poslao, skrivnostne so njegove poti, a v njega zavüpamo, pa ga molimo, naj nam pomaga pa nas reši posledic, štere seja povsod komunizem. Prosim, molite tüdi vi v te namen. — Srčno vas pozdravla vaš vdani
Aleksander Horvat, Salezijanec.