Poštnina plačana pri pošti 1315 Velike Lašče Občina Velike Lašče 100 let 2 II M trških pravic, čebelarstva in zadrmnistva glasilo občine velike lasce datum izida 3 juiij 2013 letnik izdaje: 19 kazalo: Županova stran 3 OBČINSKE STRANI OBČINSKI PRAZNIK 4 Slavnostni nagovori 6 Dobitniki občinskih priznanj 7 Umrl je častni občan prelat Vinko Šega 10 Obvestilo o delu šolske zobne ambulante 10 Priznanja ob zaključku šolanja v osnovni šoli 11 Investicije na komunalnem področju 11 Poslovni časi v poletnem času 11 Javni razpis za uporabo športne dvorane 12 Abonma 2013/2014 12 ŠOLA IN VRTEC 14 Obisk policista v skupini Metulji Na Turjaku je lepo Prvi turistični koraki Drugošolci na 7. mednarodnem festivalu Dobrodelnost petošolcev Petošolci v šolskem letu 2012/2013 Shema šolskega sadja Osnovnošolci letos uspešni športniki Boštjan Podlogar KULTURA 21 Dan Primoža Trubarja Ustvarjalni dogodek Poletna muzejska noč Obisk Zavoda Sv. Terezije Knjižnica Frana Levstika ČEBELARSTVO Vabilo ob praznovanju 100-letnice čebelarstva NAŠA DEDIŠČINA 25 Železniške zanimivosti Vabilo na razstave Grb trške občine Velike Lašče Vseživljenjsko izobraževanje DRUŠTVA 28 Zgodil seje Konjerejski dan Naokoli po Pohorju Obiskala nas je zdravstvena enota SV Strokovna ekskurzija DOD Gradež TURIZEM 32 Trški dan Dan sonca Poletje na gradu Turjak Ročna košnja KMETIJSTVO/GOZDARSTVO 37 Nasveti za lažje sobivanje z medvedom ZADRUŽNIŠTVO 38 100 let velikolaškega zadružništva ŠPORT IN REKREACIJA 40 Ajda in Živa Golob uspešni plezalki Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu Lokostrelske novice PISMA 44 OGLASI 45 ZAHVALE 46 Trobla glasilo Občine Velike Lašče ISSN 1408-5852 Letnik 18, številka 5,11. jufij 2012. Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občin i prejmejo glasilo brezplačno. Naklada: 1.520 izvodov. Izdajatelj: Občina Velike Lašče. Odgovorna urednica: Lidija Čop. Uredniški odbor: Ivanka Peteri in, Veronika Vasi č, Manfred Deterding, Urša Zalar. Lektoriranje: Ema Sevšek. Prelom: Moj Repro, d.o.o., Krvava Peč. Tisk: KVM Grafika d.o.o.. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1,1315 Velike Lašče. Tel.: 01 781 03 70, E-pošta: t robla@velike-lasce.si. Prispevke za Trobi o lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Naslednja Trobla izide 28. avgusta 2013, prispevke je potrebno oddati do 14. avgusta 2013. Slika na naslovnici: Dobitniki občinskih priznanj (foto Peter Centa) IZ ŽUPANOVEGA NAGOVORA OB OBČINSKEM PRAZNIKU Po uvodnem pozdravu vsem: dobitnikom občinskih priznanj, drugim županom, častnim občanom, občinskim svetnikom in svetnicam ter občankam in občanom se je župan Anton Zakrajšek še posebej zahvalil predsedniku države gospodu Borutu Pahorju za obisk. Njegov obisk je namreč pripomogel k še bolj slovesni počastitvi letošnjega občinskega praznika. Nato je župan v nagovoru nadaljeval: »V naši občini bomo letos počastili kar tri stoletnice. Stoletnice podelitve trških pravic Velikim Laščam, ki jih je podelil cesar Franc Jožef, smo se v začetku maja že spomnili na zelo odmevni prireditvi na Trubarjevi domačiji in s priložnostno razstavo v občinski stavbi. V mesecu juliju bomo praznovali sto let čebelarstva in v začetku septembra še sto let zadružništva v Velikih Laščah. Te obletnice so vsekakor priložnost, da se spomnimo, da so tukaj živeli in ustvarjali mnogi ljudje, ki so s svojo pridnostjo in pogumom tlakovali pot, po kateri so pokončno hodili naši predniki. Mi pa smo jim dolžni, da to pot še nadgrajujemo, da bodo po njej ponosno hodile tudi naslednje generacije. Tako se tudi pri nas po najboljših močeh vsa leta trudimo, da bi občino naredili kar najbolj prijazno za bivanje v njej. Zato še vedno veliko proračunskih sredstev namenjamo prav investicijam. Naj ob tej priložnosti izpostavim le širše obrise letošnjega dela. Tudi v bodoče bomo izboljševali komunalno infrastrukturo, saj imamo v planu posodobitev in obnovo vodovodnih sistemov, asfaltiranje cestnih odsekov, postavitev dodatnih luči javne razsvetljave, nadaljevanje gradnje pločnikov. Želimo pa tudi začeti z gradnjo kanalizacijskega sistema in obnoviti eno poslovilno vežico. Kot vsako leto bomo tudi letos sofinancirali razne projekte s področja malega go- spodarstva, kmetijstva in turizma. Vsekakor imamo največjo željo, da bomo končno od pristojnih državnih organov pridobili vsa dovoljenja, potrebna za komunalno ureditev poslovne cone Ločica. Ti postopki se nam vlečejo že predolgo, kar nekaj let. Veliko pozornost bomo namenili družbenim dejavnostim. Na področju predšolske vzgoje smo kot vedno do sedaj poskrbeli, da bomo tudi letos septembra lahko vpisali v vrtec vse naše otoke. Konec meseca junija se bo pričela naša letošnja največja investicija, izgradnja dodatnih učilnic v Osnovni šoli Primoža Trubarja. Z investicijo, vredno več kot osemsto tisoč evrov, se bo zgradilo sedem novih učilnic. Odločili smo se, da bomo za to investicijo vzeli kredit, da bomo lahko izpeljali tudi načrtovane projekte na drugih področjih. Pa brez strahu, spoštovane občanke in občani, občina zaradi tega kredita ne bo potisnjena v rdeče številke. Daleč od tega. Tudi z najemom omenjenega kredita bo naša občina še vedno pod povprečjem zadolženosti slovenskih občin in pod zakonsko dovoljeno višino zadolžitve. Vseskozi se zavedamo pomena društvenih dejavnosti in zato mnogo sredstev namenjamo tudi kulturnim, športnim, turističnim in drugim prireditvam ter programom društev. V naši občini smo z javno zasebnim partnerstvom do skoraj vseh naših naselij zgradili širokopasovno omrežje, ki temelji na optični povezavi, kar omogoča najsodobnejšeinnajkvalitetnejšestoritve s področja telekomunikacij. Upam, da bo tudi državni Telekom izpolnil obljubo, ki jo je dal že pred leti, da bo širokopasovno omrežje zgradil tudi do tistih naseljih, za katere občina v preteklosti ni mogla kandidirati na razpisu. Za izpeljavo teh, pa tudi pri drugih zadevah, je potrebno veliko truda, dogovarjanj, usklajevanj in prepričevanj.« Ob koncu nagovora se je župan zahvalil sodelavkam in sodelavcem občinske uprave, podžupanji dr. Tatjani Devjak, svetnikom in svetnicam, ki so s svojimi odločitvami pripomogli, da bo naša občina tudi v letošnjem letu deležna številnih investicij. Za korektno sodelovanje se je zahvalil še predstavnikom in uslužbencem javnih zavodov in raznih društev. Čestital je še vsem dobitnikom občinskih priznanj in se jim zahvalil za njihovo dosedanje delo, trud, udejstvovanje in dosežke. Osnovnošolcem, dijakom in študentom je zaželel uspešen zaključek šolskih obveznosti in povabil na vse ostale prireditve v okviru občinskega praznika. Nagovor pa je zaključil z mislijo našega spoštovanega častnega občana, svetovno znanega misijonarja Pedra Opeke, ki se vsakodnevno bori, da bi tudi v največja brezna revščine posijalo sonce. »V knjigi: Bojevnik upanja je zapisal: Dobrota je zasidrana globoko v nas, le pustiti ji moramo, da se razcveti. Naj se razcveti tudi danes tukaj, med nami, naj se razcveti v naši lepi domovini Sloveniji.« Povzela Lidija Čop OBČINSKI PRAZNIK 2013 Občina Velike Lašče 100 let ■ trških pravic, čebelarstva in zadružništva Letošnje praznovanje občinskega praznika je potekalo od četrtka, 6. junija, do nedelje, 9. junija. Tokrat so bile prireditve še posebej slovesne, saj so bile z njimi obeležene različne pomembne obletnice, kar je dokazoval tudi lep obisk občank in občanov. V Četrtek, 6. junija, seje vViteški dvorani turjaškega gradu odvijala tradicionalna že 17. revija pevskih zborov. Večer so popestrili domači in tudi gostujoči zbori, in sicer trije zbori iz Kanala ob Soči in en zbor iz Borovnice. Srečanje zborov je bilo lep uvod v občinska praznovanja in dokaz, da pesem združuje ljudi, hkrati pa tudi dokazuje izredno umetniško poustvarjanje od najmlajših predšolskih pevk in pevcev, prek osnovnošolskih do starejših članov zborov - vsem je pesem in glasba način izražanja, priložnost za druženje in navsezadnje tudi vzgajanje mladih za ljubezen do lepe pesmi. V petek, 7. junija, je v večernih urah potekala osrednja prireditev ob občinskem prazniku, slavnostna akademija. Dogajanje seje pričelo pred občinsko stavbo s promenadnim koncertom Pihalnega orkestra Ribnica in nastopom mažoretne skupine iz Ribnice. Nato so se vsi zbrani v sprevodu sprehodili do športne dvorane, kjer seje nadaljevala osrednja slavnostna prireditevs podelitvijo občinskih priznanj. V bogatem kulturnem programu, ki sta ga z res odlično izbiro in interpretacijo besedil naših znanih rojakov usmerjala povezovalca Alenka Vasič in Matjaž Gruden, smo lahko prisluhnili Mladinskemu pevskemu zboru OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče, Simfoničnemu orkestru GŠ Ribnica, pevki Alenki Godec in Slovenskemu oktetu. Resnično številni obiskovalci prireditve so lahko prisluhnili optimistično naravnanemu slavnostnemu nagovoru predsednika države, Boruta Pahorja. Navdušil nas je predvsem s poznavanjem naših krajev in naše zgodovine, saj je lepo vpletel pomembne tri stoletnice in tudi pogled v prihodnost. Preko videoposnetka nas je nagovoril tudi Nick Vuicic, velik poznavalec Primoža Trubarja, ki je naše kraje in Trubarjevo domačijo obiskal septembra lani. 2e takrat je obljubil, da bo pripravil nagovor občankam in občanom ob občinskem prazniku o veličini Trubarja in njegovih del. Po prireditvi je sledilo družabno srečanje, za prijetno vzdušje pa so poskrbeli fantje iz ansambla Krpani. Prireditve ob občinskem prazniku so se nadaljevale V soboto, 9. junija. Dopoldne seje na trgu pred Levstikovim domom odvijala prireditev Trški dan. S svojimi izdelki so se predstavila domača društva in povabljeni razstavljavci. Popoldan pa je bil športno obarvan, saj je v športni dvorani potekala Športna prireditev ob 10-letnici Nogometnega kluba Velike Lašče. V večernih urah so na Trubarjevi domačiji pripravili prireditev ob dnevu Primoža Trubarja z odprtjem tradicionalne likovne razstave Trubarjevi kraji. Zadnji dan v okviru občinskega praznika, V nedeljo, 10. junija, sta sledila še 21. pohod poVelikolaški kulturni poti, ki vsako leto privabi večje število pohodnikov, in festival ustvarjalnosti Dan sonca na Rašici. Tudi letos ste požrtvovalni občani in člani različnih društev in organizacij dokazali, da s skupnimi močmi lahko in zmoremo pripraviti in izpeljati veliko prireditev, tako športnih, kulturnih in turističnih. In prav vse so pozitivno odmevale v različnih medijih. Pred sto leti so se naši predniki trudili postaviti pomembne mejnike v zgodovini velikolaških krajev, zato je prav je, da jih po tolikih letih hočemo in zmoremo tudi na dostojen način proslaviti. Lidija Čop, občinska uprava Pred začetkom prireditve so se zbrali praproščaki, sledile so jim narodne noše in člani naših društev v društvenih nošah Ob zvokih ribniške godbe so zaplesale mažoretke Z veličastnimi zvoki melodij Simfoničnega orkestra Ribnica pod vodstvom dirigenta Matjaža Jevšnikarjaje bila prireditev še posebej slovesna Predsednika države Boruta Pahorja in tudi vse ostale povabljene goste sta ob prihodu sprejela in pozdravila župan Anton Zakrajšek in podžupanja dr. Tatjana Devjak V lepem številu so se povabilu k prisotnosti na prireditvi odzvale tudi naše občanke in občani v narodnih nošah, za kar se jim iskreno zahvaljujemo Ob koncu prireditve je župan predsedniku podaril tudi darilo občine, in sicer umetniško sliko Velikih Lašč, ki bo po predsednikovih besedah krasila prostore predsedniške palače Osnovnošolski mladinski pevski zbor pod vodstvom Vite Mekinda je zapel državno in evropsko himno Pevka Alenka Godec Povezovalca prireditve Alenka Vasic in Slovenski oktet Matjaž Gruden IZ SLAVNOSTNEGA NAGOVORA PREDSEDNIKA BORUTA PAHORJA Vesel sem, da se lahko pridružim velikemu praznovanju, saj letošnji praznik ni le praznik občine, ampak je praznik, ko Velike Lašče slavijo tudi tri 100-letnice: pridobitve trških pravic, čebelarstva in zadružništva ... Ze cesar Franc Jožef je prepoznal, da v teh krajih živijo pridni in podjetni ljudje ter jim je podelil trške pravice, s katerimi so Velike svojo prihodnost ali bomo ubrali drugo pot, ki nas bo razdelila? Pozivam vas torej k pogumu, da vidimo v sebi in med nami tisto, kar je najboljše in da se zanesemo tudi na tiste, ki mislijo drugače in nimajo nobenega razloga, da bi nam okrnili dostojanstvo. Če smo toliko pogumni in enotni, potem lahko ne glede na težave, ki smo jih priča, vsi z upanjem gledamo v prihodnost. Ne glede na skušnjave vas prosim, glejte skupaj z nami v prihodnost, smo majhen narod, in to, da mu pripadamo, kaže na našo moralno moč. IZ NAGOVORA NlCKA VUICICA Ko sem lani obiskal Trubarjevo domačijo, sem bil osupel in navdušen. Če bi sam živel v Sloveniji, bi velikokrat odšel na Trubarjevo domačijo, ker bi se vsakič naučil nekaj novega in bi bil navdušen. Ko pogledam nazaj, kakšna pisma, vsebino in sporočila je Trubar zapustil Slovencem, sem osupel nad tem, kaj je kot prvo želel povedati. Ko si zdaj kot oče predstavljam, da je moja žena noseča, jaz pa bi bil na smrt bolan in svojega otroka nikoli ne bi mogel osebno spoznati in bi mu želel posneti videoposnetek, kaj bi mu rekel? Ljubim te? To že, kaj pa potem? To je Trubar želel reči na začetku. In to ni le pozdrav. Poslušajte, kaj pravi: »Za vse Slovence prosim milosti, miru, usmiljenja in pravega spoznanja Boga po Jezusu Kristusu.« Kaj če je imel prav? Živel je v času kuge, avstrijskega zatiranja in turških vpadov. Med vsemi stvarmi, za katere je menil, da jih potrebuje vsak Slovenec, je bila vera in pravo spoznanje Boga, da bi imeli vero v Jezusa Kristusa. Kaj pa evrski kovanec? Kaj je na njem? Na vašem evrskem kovancu je zapisano: STATI IN OBSTATI. Naj vam preberem, kaj pravi o veri. Pravi naslednje: »Vera je torej srčno, gotovo in trdno zaupanje v Božje reči. Ta v nas stori, da se trdno zanašamo na preprosto ter golo Božjo obljubo.« Kot verujoči v Jezusa ne verjamemo samo v drugo religijo, ne verujemo v nekoga tam zgoraj, ki ga nikoli ne bomo srečali ali ga nikoli ne bomo resnično spoznali. Ne. On je poznal vero v osebnem odnosu z Jezusom Kristusom. Ne glejte nanj zgolj kot utemeljitelja jezika. Njegove knjige so zdaj prevedene v moderno slovenščino, mogoče bi bili presenečeni nad tem, kaj pravi in kar misli, da je najbolj pomembno v vašem vsakdanjem življenju. Naj govori. Odprite oči in poglejte, kaj vam Trubar želi reči danes: »Imam vas zelo rad. Bog vas blagoslovi. Bog vas ljubi in za vse vas ima načrt. Zato živite dan za dnem in nikoli ne obupajte nad Bogom, ker On ne bo nad vami.« Lašče postale pomembno regionalno gospodarsko središče. V tistem času se je razvilo tudi zadružništvo in kmetje so ambiciozno zastavili razvoj čebelarstva. Svojim ljudem so Velike Lašče takrat ponujale dovolj priložnosti, da si z delom zagotovijo kruh in s tem socialno varnost. To je samo po sebi velik uspeh, kije ljudem dajal upanje in perspektivo, kraju pa zagotavljal razvoj. In to je vredno posebne obeležitve, kajti enaka merila imamo za uspeh tudi danes. Delo je vedno bilo za Slovence največja vrednota, danes, v kriznih časih se zavedamo, da je lahko tudi dragocenost ...Takšni prazniki so tudi priložnost, da se s pogledom obrnemo nazaj in poskusimo ujeti horizont prihodnosti... Krajani Velikih Lašč ne živite le na lepem, ampak tudi slavnem kraju, saj izteh krajev izhaja tudi PrimožTrubar, kije utemeljil slovenstvo in nas prvi javno poimenoval Slovence ter velja za začetnika slovenskega knjižnega jezika ... V prihodnjem tednu odhajam na obisk v Strasbourg, kjer bom nagovoril poslance Evropskega parlamenta, in kdo bi si v Trubarjevem času mislil, da bomo tam govorili v slovenskem jeziku. Vse to kaže na veličasten zgodovinski razvoj slovenstva ... Naš ponos in pripadnost k skupnosti vsem nam daje samozavest, a tudi odgovornost do drugega in naše skupne prihodnosti ...V času boja z okupatorjem smo se Slovencu tudi razdelili. Z razglasitvijo lastne suverene države pa smo ta zgodovinski razkol presegli; in ko je na vrata naše sedanjosti potrkala kriza, se zdi, da se nesoglasja med nami poglabljajo, vendar kljub vsemu verjamem, da če se bomo v strpnosti znali pogovarjati, bomo preživeli ... Za našo skupno prihodnost je torej odločilna tudi presoja vsakega od nas: Ali bomo na razpotju, kjer se odločamo po lastni presoji, šli tja, kamor nas je napotil Trubar, da se vrnemo v skupnost, kjer bo lepo in prijetno živeti, v katerem bo nagrajen trud in bo vsak živel svoj življenjski stil, da bomo ponosni na svojo preteklost in politično dovolj enotno gledali v DOBITNIKI OBČINSKIH PRIZNANJ DRUŠTVU PODEŽELSKIH ZENA VELIKE LASCEza dolgoletno delovanje društva in promocijo Velikih Lašč. Predlagatelji: 00 SDS, 00 SLS, 00 NSi in 00 SNS Obrazložitev: Društvo podeželskih žena Velike Lašče deluje že 15 let in je eno izmed najbolj aktivnih društev v naši občini. Zene in dekleta se v okviru društva z veseljem trudijo ohranjati in oživljati naše šege in navade. Svojo ustvarjalnost, predvsem pa voljo in ljubezen do vsega, kar je oblikovalo našo dediščino podeželja, prikažejo na različnih razstavah in ob različnih priložnostih. Njihove najbolj prepoznavne in že tradicionalne so razstave papirnatega cvetja, poprtnikov, prav gotovo pa je najodmevnejši t. i. bučno-marmeladni dan v okviru Velikolaške tržnice. Tradicionalne so njihove prireditve, kot sta npr.: prireditev za materinski dan in Dan gospodinj. Uspešne so tudi na raznih tekmovanjih po Sloveniji, ki jih prirejajo druga društva podeželskih žena in Slovenska zveza kmetic. Izredno spretne in uspešne so na tekmovanjih v izdelavi in peki pletenic, ročni košnji, pripravi različnih jedi, spretnostni vožnji s traktorjem in enoosno prikolico ter na ženskih kmečkih igrah. Naše šege in ljudsko izročilo pa predstavljajo tudi prek delovanja folklorne skupine, ki jo sestavljajo članice Društva podeželskih žena in člani Konjerejskega društva Velike Lašče. Predstavile so se tudi že v televizijski oddaji Dobro jutro in sodelovale v radijski oddaji Prizma optimizma. Društvo podeželskih žena se vsestransko vključuje in sodeluje na vseh občinskih prireditvah ter prireditvah osnovne šole in drugih društev. Poleg vsega pa skrbi še za izobraževalno plat delovanja, članice se udeležujejo različnih predavanj in izobraževanj, medse pa povabijo marsikaterega predavatelja, ki jim s svojimi nasveti širi znanje in poznavanje na številnih področjih, kjer delujejo. Članice društva so resnično vsestranske in vedno željne novih znanj in izkušenj, kijih potem rade delijo mlajšim rodovom. Menimo, da si Društvo podeželskih žena Velike Lašče zasluži priznanje Občine Velike Lašče za ohranjanje in prenašanje šeg in navad naših prednikov ter s tem za promocijo celotne občine. PRIZNANJE OBČINE VELIKE LAŠČE V skladu z občinskim odlokom o priznanjih in nagradah je Občinski svet Občine Velike Lašče na 18. redni seji, dne 14. maja 2013 sprejel sklep, da se priznanji občine Velike Lašče podelita PROSTOVOJNEMU GASILSKEMU DRUŠTVU DVORSKA VAS-MALA SLEVICA za 90-letno delovanje društva. Predlagatelji: Gasilska zveza Velike Lašče, 00 SDS, 00 SLS in 00 SNS _ Obrazložitev: Društvo letos praznuje 90 let svojega delovanja. Njegovi člani so v vseh teh letih skrbeli za požarno preventivo, za vzgojo mladih, občanom pa so pomagali pri požarih in drugih nesrečah. Prostovoljno gasilsko društvo Dvorska vas-Mala Slevica je bilo ustanovljeno leta 1923 z namenom zaščite okoliških naselij pred požari in ostalimi naravnimi nesrečami. V društvo je trenutno včlanjenih 147 članov, od tega 43 operativnih gasilcev, 34 pripravnikov, 18 mladincev, 9 pionirjev in 15 veteranov. Veliko skrbi namenjajo vzgoji in izobraževanju mladine.Vzadnjih letih so prav mladi gasilci iz PGD Dvorska vas-Mala Slevica predstavljali velik del udeležencev tekmovanj, ki jih organizira GZ Velike Lašče. Tekmovanj pa se niso samo udeleževali, ampak so na njih dosegli odlične uvrstitve. Med drugim so se v orientaciji in kvizu že uvrstili na državno tekmovanje. Za uspešnostjo mladih gasilcev stojijo požrtvovalni mentorji, ki za priprave porabijo veliko svojega prostega časa. V društvu pa so poleg mladih aktivni tudi operativni gasilci, na katerih temelji požarno varstvo. Operativci v zadnjih letih dosegajo odlične rezultate na tekmovanjih v gasilsko-športnih tekmovalnih disciplinah ter se ves čas usposabljajo in izpopolnjujejo. Vsako leto izvedejo vsaj eno društveno vajo, vedno pa se udeležijo tudi vaj v organizaciji GZ Velike Lašče. Za svoje delo člani PGD Dvorska vas-Mala Slevica zbirajo sredstva na različne načine. Vsako leto izvedejo dobro obiskano gasilsko veselico; v priprave vložijo več sto prostovoljskih ur. V letu 1997 so zgradili nov gasilski dom, leta 2003 pa nabavili gasilsko vozilo GVV-1. ZLATA PLAKETA Po občinskem odloku o priznanjih in nagradah ima župan možnost podeliti zlato plaketo ObčineVelike Lašče. Zlato plaketo ObčineVelike Lašče prejme KMETIJSKA ZADRUGA VELIKE LAŠČE ob 100-letnici uspešnega delovanja v občini. Obrazložitev: Zadružništvo je najstarejša, najbolj razširjena in zgodovinsko najbolj preizkušena oblika gospodarskega povezovanja kmetov. Tradicija zadružništva ima v velikolaški pokrajini močne korenine. Temelji segajo v čas ustanovitve Zadružne hranilnice in posojilnice, ki je bila kmetom predvsem v finančno pomoč. Zato so naši predniki začeli razmišljati o ustanovitvi še ene zadruge. Spomladi leta 1913 so na pobudo 32 članov ustanovili Živinorejsko zadrugo, katere cilj je bil izboljšati plemensko vrednost živine, zato so v Švici kupili plemenske bike sivorjave pasme, zaradi česar so Velike Lašče do prve svetovne vojne ostale pomemben center živinoreje. Po drugi svetovni vojni je bilo na območju današnje občine formiranih pet zadrug: Velike Lašče, Dvorska vas, Karlovica, Rob in Turjak, vse pa so se leta 1960 združile v zadrugo Velike Lašče. Kmetijska zadruga danes opravlja zelo raznovrstne dejavnosti: odkup mleka in živine, odkup in prodaja suhe robe, ima tri trgovine na drobno z živili in galanterijo ter dva gostinska lokala. V Velikih Laščah je bil leta 2010 zgrajen zadružni trgovski center, kjer so trgovina z živili, tekstilom in galanterijo, bar in prostori Deželne banke Slovenije. V trgovini Repromaterial pa se krajani oskrbujejo z blagom za kmetijstvo. Danes Kmetijska zadruga Velike Lašče šteje 117 članov, med njimi so kmetje in delavci. Kmetijska zadruga in njeni člani si v vseh letih 100-letnega delovanja prizadevajo za razvoj zadružništva in celotnega območja občine. POHVALE ŽUPANA Po občinskem odloku o priznanjih in nagradah ima župan možnost podeliti tudi pohvalo župana. V letošnjem letu tako podeljuje pet pohval. Pohvalo župana prejmejo BRANE BORŠTNIK za dolgoletno uspešno in strokovno vodenje Čebelarskega društva Velike Lašče. Obrazložitev: Izredna medena letina leta 1912 je bila v naših krajih povod za organizirano ukvarjanje s čebelarstvom aprila 2013. Ves čas delovanja so aktivni člani skrbeli za izobraževanje in razvoj čebelarstva. V čebelarskem društvu, ki ga že dobrih deset let uspešno vodi gospod Brane Borštnik, deluje več kot 60 čebelarjev, ki čebelarijo z okoli 800 panji. Samo v letošnjem letu se je društvu pridružilo deset mladih čebelarjev, od katerih jih ima osem tudi že svoje čebele, ostala dva pa bosta začela čebelariti v naslednjem letu. Ljubitelji čebel in čebelarji tako še danes organizirano skrbijo za nego in vzdrževanje čebeljih družin v naši občini. Čebele za svoj obstoj še nikoli niso tako potrebovale pomoči človeka in čebelarjev kot danes, obenem pa nam za naše zdravo življenje ponujajo naravne zaklade iz čebeljega panja. In prav to poslanstvo čebel, podkrepljeno z dolgoletnimi izkušnjami in širokim znanjem gospod Brane Borštnik z veseljem predaja mladim rodovom, to je predšolskim otrokom in osnovnošolcem v okviru čebelarskega krožka, svoje znanje o pomenu obstoja čebel in čebeljih izdelkov ter skrbi za čebelje družine pa posreduje tudi članom krožka pod okriljem vseživljenjskega izobraževanja. Poleg tega je predavatelj Čebelarske zveze Slovenije, preglednik medu in svetovalec svetovalne službe pri ČZS ter pisec strokovnih člankov in tudi inovator. Izdelal je namreč t. i. visoko podnico z notranjim smukalnikom za cvetni prah, ki med slovenskimi čebelarji postaja vse bolj iskana novost. Kot predsednik Čebelarskega društva Velike Lašče je Brane Borštnik lep zgled marljivosti in vztrajnosti, kakršne so tudi vzornice čebele in prav gotovo je sam veliko pripomogel, da čebelarji delujejo v prid naše neokrnjene narave in ohranjanja kulturne dediščine. KROŽEK ROČNIH DEL »NITKA« PRI DRUŠTVU UPOKOJENCEV VELIKE LAŠČE za 15-letno delovanje. Obrazložitev: Krožek ročnih del »Nitka«, ki deluje pri Društvu upokojencev Velike Lašče, deluje že 15 let. 2elja po sodelovanju, razvijanju in učenju ročnih spretnosti ter ustvarjanju čudovitih izdelkov jih je pripeljala do oblikovanja krožka, kjer ni tekmovalnosti, ampak le ocenjevanje, svetovanje in predvsem priložnost za prijetno druženje. Združuje jih torej ljubezen do ročnih del, ki so jo prejele od svojih mater, babic, prababic ... Njihov namen je ohranjanje te ljudske umetnosti. Z veseljem in vso skrbnostjo tako vsako leto ob občinskem prazniku pripravijo v svojih prostorih razstavo ročnih del, ki so resnično vredna občudovanja. Prav tako večkrat sodelujejo tudi s šolo, kjer mlajšim generacijam ob različnih priložnostih pokažejo in posredujejo svoje znanje. Po nekaj letih obstoja krožka so si članice nadele ime »Nitka«, saj je nit pri njihovem delu nepogrešljiva, tako pri vezenju, kvačkanju kot pri pletenju. V prenesenem pomenu pa nit prijateljstva združuje ljudi; tako tudi svoj skupni ustvarjalni čas namenjajo tkanju in ohranjanju prijateljskih vezi. NOGOMETNI KLUB VELIKE LAŠČE za 10-letno delovanje 3 M \ i Obrazložitev: Nogometni klub Velike Lašče je bil ustanovljen leta 2003. V vseh desetih letih delovanja združuje ljubitelje te pregovorno najbolj množične »postranske zadeve« v svetu. V prvi vrsti je njihovo poslanstvo vzgoja mladih športnikov, ki jih trenirajo izkušeni nogometaši in trenerji, katerih nogometna filozofija temelji na dobri tehnični usposobljenosti in tekmovalnosti. Nogometne ekipe so vključene v ligaška tekmovanja v okviru Nogometne zveze Slovenije in Mestne nogometne zveze Ljubljana, sodelujejo pa tudi na številnih nogometnih turnirjih na travi, na asfaltu in v dvoranah. Dobro delo trenerjev je že v prvih letih obrodilo sadove, kar dokazujejo dobri rezultati in veliko število osvojenih pokalov. Kar nekaj mladih nogometašev, ki so se prvih nogometnih korakov in preigravanj ter strelov na gol učili prav v vrstah Nogometnega kluba Velike Lašče, nadaljuje svojo nogometno kariero v državni reprezentanci oz. igrajo nogometaši v svoji kategoriji v prvi državni ligi. Poleg uspešnih mladih nogometašev pa klub premore tudi zelo uspešno ekipo, ki se udeležuje veteranskih turnirjev. Nogometni klub Velike Lašče s svojimi trenerji igra eno vidnejših vlog v naši občini pri razvoju nogometa in športa kot celote. EKIPA OSNOVNE ŠOLE PRIMOŽA TRUBARJA VELIKE LAŠČE za naslov državnih prvakov v igri med dvema ognjema IDA RIGLER za izjemne uspehe v Osnovni šoli Primoža Trubarja Velike Lašče Obrazložitev, ki so jo pripravili ' osnovni šoli: Obrazložitev: V Osnovni šoli Primoža Trubarja Velike Lašče so na področju športa na razredni stopnji naši učenci izjemno uspešni v igri med dvema ognjema. Tekmovanja vsako leto potekajo prek ŠKL. Dvakrat so bila tekmovanja izvedena tudi v naši športni dvorani. Učenci pod mentorstvom Simone Bavdekin Branke Levstiktrenirajo v okviru interesne dejavnosti, dodatno pa tudi v prostem času. In kakšne uspehe so dosegli? Naši učenci 3. in 4. razreda so v šolskem letu 2012/13 postali državni prvaki ŠKL v igri med dvema ognjema. Isti učenci (ista ekipa), so v šol. letu 2011/12 na državnem nivoju v ŠKL med dvema ognjema dosegli drugo mesto. Isti učenci (ista ekipa) so v šolskem letu 2010/11 postali državni prvaki ŠKL v igri med dvema ognjema. Vsa tri leta so trenirali pod vodstvom mentorice Simone Bavdek.Vtreh letih so bili torej dvakrat državni prvaki in enkrat drugi. Ti učenci so: Živa Fileš, Domen Bencina, Jon Indihar, Lara Perhaj, Maj Kikelj, Lovro Kutnar, Hana Debeljak, Žiga Vilhar, Luka Marolt, Katja Indihar, Ana Kastigar, Anže Purkart, Zala Kastelic, Lovro Prijatelj, Zala Stare, Ema Kopač, Andraž Gruden, Miha Marine, Hana Ahac, Jon Hvala, Anže Šeme. Bor Žužek, Ida Rigler je vseh devet let šolanja vzorna učenka s samimi odličnimi ocenami. V 7. razredu je uspešno zastopala svoj razred kot predsednica oddelčne skupnosti. Vedno je priskočila na pomoč učno šibkejšim sošolcem in z izostrenim posluhom za pravičnost pomagala pri izboljšanju medsebojnih odnosov v skupini. Njen odnos do učiteljev in vseh zaposlenih na šoli je korekten. Poleg rednega šolskega dela je uspešno sodelovala pri literarnih in likovnih natečajih in razpisih. Redno se je udeleževala večine šolskih tekmovanj in se večkrat uvrstila tudi na regijska tekmovanja. V 9. razredu je osvojila srebrno priznanje iz kemije, matematike in logike ter zlato priznanje iz diabetesa. V šolskem letu 2011/2012 je osvojila srebrno priznanje iz fizike, matematike in diabetesa ter zlato Preglovo priznanje iz kemije. Učenci, kot je Ida, nam dajejo moč in pogum za nadaljnje delo in potrditev, da gremo v pravo smer. UMRL JE ČASTNI OBČAN OBČINE VELIKE LAŠČE IN DOLGOLETNI ŽUPNIK V ROBU PRELAT vinko ŠEGA Na pogrebu 17. junija 2013 seje zbralo in od njega poslovilo veliko število duhovnikov, faranov, prijateljev in drugih. Eden izmed govornikov ob slovesu od prelata je bil tudi župan Anton Zakrajšek in govor objavljamo v nadaljevanju. "Jaz minem, a ne minejo resnice, ki zanje mi gorelo je srce, ko je mladostno mi žarelo lice, ki zanjo živel sem, trpel krivice, ko so sivetijeli mi lasje. Beseda, če mi zanje govorjena, iz srca v srca našla pot je svoj, življenja doba ni mi izgubljena, plačila je dovolj beseda ena: tvoj narod zadovoljen je s teboj." Te besede našega rojaka Josipa Stritarja, ki govorijo o resnici, krivici in plačilu zadovoljstva naroda, želim danes nameniti prelatu Vinku Šegi, častnemu občanu Občine Velike Lašče, ko se od njega poslavljamo. Pred desetimi leti je gospod prelat Vinko Šega v intervjuju za Družino povedal naslednje: »Večnost mi pomeni vse. Absolutno. Smisel vsega mojega življenja. Na stara leta sem kot duhovniksrečen med temi dobrimi ljudmi v župniji Rob in čakam, kdaj me bo Vsemogočni poklical v večnost.« In gospod Šega je dočakal ta trenutek. Vsemogočni, ga je pred nekaj dnevi poklical k sebi v večnost, ne sicer med svojimi župljani, ampak v duhovniškem domu v Ljubljani. Srečni smo bili vsi, ki smo ga imeli čast poznati, se z njim srečevati in od njega sprejemati neizmerno voljo do življenja, dela in veselje za vse, kar seje v okolju dogajalo dobrega. Danes se v imenu Občine Velike Lašče od njega poslavljam v žalosti in velikem spoštovanju do našega častnega občana. Ta naziv mu je bil podeljen v letu 2005 za predano in zgledno služenje v župniji Rob. V obrazložitvi je bilo zapisano: »Gospod prelat Vinko Šega že več kot desetletje službuje v župniji Rob. Svojo službo kljub visoki starosti opravlja s predanostjo Bogu in ljudem. Odločen v odločitvah, prijazen do drugače mislečih. Brez velikih besed, tiho in ponižno, z veselim in optimističnim pogledom v svet gospod Šega daje vsem nam svetel zgled, kako je potrebno v današnjem času delovati v dobro vseh ljudi.« Vsako srečanje z njim, vsak pogovor ali pismo, ki ga je poslal na občino, smo tisti, ki smo imeli priliko z njim kakor koli sodelovati, doživljali na poseben način. Veselil seje vseh pridobitev v občini, zlasti še, ko je šlo za ceste, za vodovod, za most na robarskem koncu. S kakšno voljo se je loteval birokratskih postopkov ob pridobivanju sredstev na razpisih za obnovo cerkva! Noben korak mu ni bil odveč, če je bilo treba kar koli postoriti za njegovo župnijo. Veliko naklonjenost je izkazal vsem projektom, ki so bili namenjeni mladim, še posebej je bil ponosen na svoje robarske dobrodelčke. Naj ob tej priložnosti omenim, da je kljub skromnosti, v kateri je živel, nekaj svojih sredstev prispeval tudi v dobrodelni Zupanov sklad. V zadnjem letu in pol, ko je bil v duhovniškem domu, seveda pa tudi prej, ko je bil še v Robu, sem ga večkrat obiskal. Teh srečanj seje vedno zelo razveselil s prijaznim in spoštljivim pozdravom "Oblast je prišla!" Ze ob lanskem obisku za 95. rojstni dan nam je poln energije razkril načrte o svoji novi knjigi. O njej in še o čem drugem mi je pripovedoval tudi letos, ko sem ga obiskal za veliko noč. V pogovoru je marsikdaj svojo misel zaključil z vedrim nasmehom in besedama »Domovina rešena!« Domovina, v kateri ga je povojna oblast obsodila na dolga leta zapora in mu odvzela volilno pravico. V knjigi Dano tisto uro, s katero je želel prispevati k zmagi resnice in k spravi v slovenskem narodu, kjer je opisal spomine na grozote, ki jih je doživljal, je ob koncu zapisal: ».. . f Idbi/p Kf i^&i rruM ■ SSltSti,;^.^. gtit*^^ ¿^Jll^r ■ Jt "V^Jeii j" ■■ - p^M t» rf* ^ trfJjiifiUiL kiu^L . f r^if 14 ^ iLmail litin. jut«. Ji. J^oj«. ■ ^S^Ha i S. ft^UfiK- rt. J+. jfii»3>u3ir JJ HriliujmtM* \ M Opis je verjetno lastnoročno napisal sam avtor grba Svitoslav Peruzzi. (Vir: 500 let Lašč, 1970). Zanimiva je povezanost Peruzzijeva povezanost z Laščam i. Temu, daje Svitoslav Peruzzi izdelal velikolaški grb, so zagotovo veliko botrovala tudi osebna znanstva v Velikih Laščah. Kot lahko beremo v zapiskih Antona Puclja, kijih hrani njegov sin Gregor Pucelj, je imel Svitoslav v Laščah veliko znancev in prijateljev in je zato v času pred prvo svetovno vojno sem pogosto zahajal: »Sam je pripovedoval, kako ga je takratna velikolaška 'duhovita' družba priklenila nase, kako je doživljal v teh krajih svojo prvo mladostno ljubezen, sam je obujal spomine, kako se je venomer vračal v ta čudovito romantičen predel slovenskega VVeimarja«. Eden izmed prijateljev je bil tudi Ivan Pucelj, kateremu je okrog leta 1908 izdelal razglednico z originalno Ivanovo karikaturo in jo je »S srčnimi pozdravi in vdanimi pokloni« kot dopisnico poslal »Slavnemu omizju v Velikih Laščah - pri g. Županu Matiji Hočevarju«. Grb pa ni bil edino njegovo delo v Laščah. Med drugim je upodobil tudi relief s podobo Frana Levstika na spomeniku pred župnijsko cerkvijo, ki so ga slavnostno pritrdili ob 100.obletnici Levstikovega rojstva, to je leta 1931. Pri imenitni izvedbi slovesnosti je ponovno pomembno sodeloval Ivan Pucelj. Zakaj so mu zaupali to nalogo? Verjetno je bil takrat eden redkih, ki je lahko ustvaril njegove kipe iz spomina po živi podobi. Levstik je bil namreč njegov birmanski boter. Foto: Fran Vesel, 1910, hrani NUK. Svitoslav Peruzzi je bil akad. kipar in prof. sred. tehnične šole v Splitu (od 1912), roj. v Lipah na Barju 17. okt. 1881. Osnovno šolo je zaključil v Ljubljani, vstopil v gimnazijo, jo kmalu zapustil in se vpisal v obrtno strok, šolo, kjer je bil med drugimi njegov učitelj Alojzij Gangl, tudi avtor Stritarjevega doprsnega kipa. Po zaključenem 4. letniku je šel v Zagreb, kjer seje pri prof. Konigu učil poleg rezbarstva tudi modeliranja. Študij je nadaljeval na dunajski akademiji. Poleg Levstika je upodobil tudi druge slovenske književnike. Ob smrti Simona Gregorčiča je leta 1906 naredil njegovo masko in dobil za načrt njegovega nagrobnika prvo nagrado.Vstarokrščanskem slogu je modeliral nagrobnik pesnika Antona Medveda, izdela kipec Ivana Cankarja itd. Že leta 1903, ko je bil na Dunaju, pa je razstavil doprsni kip cesarja Franca Jožefa I., kije bil narejen za park pred sodno palačo v Ljubljani. (Povzeto po Slovenskem biografskem leksikonu) Pucljeva družina je tudi poskrbela, da grb ni bil uničen med vojno. Ponovno je bil pokazan javnosti ob 500-letnici Lašč leta 1971. Odbor takrat kulturno prosvetnega društva Primož Trubarja, ki je pripravljal slavnost ob tem dogodku, je sklenil, da bo med praznovanjem pokazal obiskovalcem čim več zgodovinskih predmetov in drugega gradiva, ki prikazuje delo in življenje prebivalcev velikolaškega območja. V Dolenjskem listu 27. 8. 1970 so objavili poziv prebivalcem Velikih Lašč in širšega območja, naj pregledajo stare arhive in skrinje, ali imajo stare fotografije hiš, ljudi in dogodkov ali kake druge predmete, ki so v zvezi z zgodovino Lašč. Ob tej priložnosti je Anton Pucelj pokazal grb s Pegazom. VSEŽIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE vveltkth laščah »UČENJE VSE ŽIVLJENJE« Foto: Marija Ivane Čampa Grb še vedno hranijo Pucljevi, v občinskih prostorih pa še danes visi umetniška slika barvnega grba, ki gaje po naročilu Krajevne skupnosti leta 1979 izdelal Jože Zidar. V,vagonu vlaka izzadnjih let avstro-ogrske monarhije Pripravila: Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji, foto Andrej Fele Železniška postaja Velike Lašče Jože Zidar predaja velikolaški grb predsedniku sveta KS Velike Lašče Alojzu Riglerju v kulturnem domu ob proslavi praznika dela leta 1979. (foto: Niko Samsa) Viri in literatura: 500 let Lašč, Velike Lašče, 1970. Dolenjski list, 27.8.1970, št. 35. Ustni viri: Gregor Pucelj, Janez Gruden, Niko Samsa Barbara Pečnik V maju je sledil izlet v Ljubljano v Železniški muzej Slovenskih železnic, kjer smo si ogledali zbirko parnih lokomotiv in drugih muzejskih vozil. Sedaj si bomo vsi skupaj vzeli malo počitnic, ponovno pa se spet vidimo septembra, ko bomo še pred pričetkom novega študijskega leta pripravili priložnostno predstavitev z vitrino ob 120-letnici prihoda vlaka iz Ljubljane v Velike Lašče in naprej do Kočevja. Z delom so zaključili tudi preostali študijski krožki. Program za naslednje študijsko leto pa bo objavljen v naslednji številki Troble, ki bo izšla konec avgusta. Najprej smo se ustavili na Selih, kjer je nastala Villa Lasis. Z junijem smo za nekaj časa zaključili z delom tudi člani študijskega krožka Naš kraj, včeraj, danes. Pred tem smo nadaljevali z raziskovanjem letošnje teme: Železnica v Velikih Laščah. Odpravili smo se tudi na teren. 2e v aprilu smo se peš odpravili na ogled železniške postaje v Velikih Laščah. Težko tovorna lokomotiva 29010 ZGODIL SE JE ŠESTI Konjerejsko društvo Velike Lašče je v nedeljo, 16. 6. 2013 pripravilo že šesti KONJEREJSKI DAN. V svojem 17-letnem obstoju društva je to že sedmi prikaz spretnosti konj v naslednjih disciplinah: - spretnostna vožnja dvovpreg, -ježa okrog sodov, -»šlajsanje« hloda, - preskok (skok v višino), -velikolaškaalka. Izpeljana ja bila tudi »TEKMA ŽUPANOV« in pripravljena razstava starih konjskih vpreg in opreme. V nedeljske sončnem popoldnevu se je tekmovanja in prikaza udeležilo lepo število obiskovalcev in tekmovalcev s svojimi konji. Po povorki in slavnostni otvoritvi seje začelo spretnostno jahanje - kot prikaz poslušnosti konj in njihove uporabe za delo in rekreacijo. Spretnostne vožnje sta se udeležila dva tekmovalca, in sicer Franc Perhaj terPeter Indihar; slednji je v izenačeni tekmi zasedel prvo mesto. V ježi okrog sodov je slavil Domen Indihar, v »šlajsanju« hloda Ivan Rupar pred Francem Perhajem in Petrom Indiharjem, pri preskoku Zdenko Merkelj in v velikolaški alki Domen Indihar, vsi člani Konjerejskega društva Velike Lašče. Skupni vrstni red (v treh disciplinah - okrog sodov, alka in preskok) je bil naslednji: 1. Domen Indihar, 2. Živa Pavšič, 3. RokTomšič. Organizatorje podelil pokale prvouvrščenim. Te je izdelal domačin Jože Rigler in pripravil tudi bogat srečelov, ki pa bo na žalost zaradi skromne udeležbe in deževnega vremena ostal za naslednji konjerejski dan. Posebno pozornost je pritegnila tudi tako imenovana »Tekma županov«občin Ribnice, Dobrepolja in Velikih Lašč. Udeleženci so morali konjsko podkev v zamahu vreči v določen cilj. Prvo je bil Anton Zakrajšek, drugi Janez Pavlin in tretji Jože Levstek. Razstava stare konjeniške opreme, voz in orodij je bila deležna še posebne pozornosti med odmori posameznih disciplin. Šesti »Konjerejski dan« je po mnenju predsednika Franca Zabukovca uspel zaradi prizadevnosti članov, ob finančni podpori pokrovitelja prireditve - Občine Velike Lašče in sponzorjev (KZ Velike Lašče, TRGUOP, Kropeč, d. o. o., Šimen, d. o. o., LSP, d. o. o., MAGRI, d. o. o., občinskih odborov SLS, Nsi in SDS,VODOKOMUNALNI SISTEMI d. o. o) in lepega števila obiskovalcev. Konjerejski pozdrav - Hiii konjič! Tajnik društva: Peter Indihar konjerejski dan V VELIKIH LAŠČAH naokoli po pohorju ALI MAJSKI IZLET NA OSANKARICO Pohorje upokojenci poznamo kar dobro. Že lani smo obiskali mnoge turistične kotičke in se potepali po zelenih prostranstvih. Letos pa je bilo malo drugače. Začeli smo vzpodbudno in veseli smo bili, da smo večji del poti opravili z avtobusom. Tako smo Pohorje spoznali po vsej njegovi dolžini brez večjega truda. Start in cilj sta bila pri Andrejevem domu, kjer so nas lepo pogostili. Nato nas je gospod Francelj, znani pohorski vodič, podrobro seznanil z zanimivostmi flore in favne, vodil nas je od jase do grape, po gozdu in pragozdu. Pričaral nam je življenje in živelj pretekle in v Oplotnico in Ruše. Dne 8 januarja 1943 je sovražnik tabor obkrožil z 2000 možmi in potem je počilo. Bataljon ni vedel, da je sovražnik tridesetkrat močnejši. Sprejel je boj in seveda je padlo vseh 69 borcev, ranjen je preživel samo borec Šulc, ki so ga ubili nekaj mesecev pozneje pri Ljubnem v Savinjski dolini. Imena in slike vseh borcev in bork, maketo zemljanke, dokumentarne fotografije in nekaj opreme smo videli na razstavi Partizansko Pohorje v domu na Osankarici. Še bolj živo smo vse skupaj podoživljali ob filmu, ki so nam ga predvajali. Kar malo mi je bilo slabo. Tudi v avtobusu je bila nekaj časa tišina. Malo smo bili utrujeni, ker smo se kar dobro sprehodili po gozdu do prizorišča boja in še rositi je začelo. Premišljeval sem o pohlepu, , Razstava Partizansko Pohorje nadvladi, nesmislih spopadih, o razumu... in o minljivosti. Prehitel sem te, Helena, ampak oprosti, Pohorje je moja domena. Še posebno tokrat, ko je bila na programu občutljiva tema za spomin in opomin. Saj veš: v vojni res zmaga eden, ampak izgubijo pa vedno vsi. Na snidenje prihodnjič! Vaš upokojeni Janez Prizorišče poslednjega boja Pohorskega bataljona In nato Osankarica, zibelka štajerskega partizanstva in Termopile 20. stoletja, zmrcvarjena trupla, grozljivi prizori. Saj poznate Šarhe in legendarni Pohorski bataljon, najboljšo partizansko enoto na slovenskem Štajerskem, ki si je v zimi 1942-1943 pripravila bivališča - šestindvajset zemljank za prezimovanje. Ker so bili izdani, je okupator zbral vojsko, policijo, orožništvo in vermanšaft v Poljčanah in Mariboru in vse prepeljal na izhodiščne položaje Obiskala nas je zdravstvena enota SV Krvava Peč je postala priljubljena končna postaja pohodnikov, tako posameznikov kot tudi skupin... Do zdaj največja skupina pohodnikov pa je bila na povabilo OZVS Velike Lašče zdravstvena enota SV, ki je v petek, 14. junija 2013 v urejeni koloni, ki je štela več kot 170 pohodnikov, pohod začela v Robu, zaključila pa v Krvavi Peči s svečano izmenjavo spominskih plaket med predsednikom OZVVS VL Dušanom Hočevarjem in poveljnikom zdravstvene enote SV, polkovnikom Zoranom Vobičem. Po izmenjavi pozdravnih govorov so si pripadniki SV z zanimanjem ogledali objekt Doma veteranov in pa priložnostno razstavo o nastanku fresk v cerkvici sv. Lenarta v organizaciji zavoda Parnas. Odličnega vojaškga pasulja so bili deležni poleg pripadnikov SV tudi domačini. Menimo, da se s takimi akcijami najbolje predstavlja široke možnosti za turizem in pohodništvo v Krvavi Peči. Tekst in foto Srečo Knafelc Strokovna ekskurzija Društva za ohranjanje dediščine gradež Društvo za ohranjanje dediščine Gradež je za svoje člane in članice v soboto, 15. junija 2013, organiziralo strokovno ekskurzijo v Prlekijo. Izpred vaške sušilnice smo se z avtobusom odpeljali že zgodaj zjutraj in v Ljubljani se nam je pridružila Kompasova vodička Nada Drnovšek. 2e med potjo meje presenetila z bogatim znanjem o zgodovini posameznih krajev, mimo katerih smo se vozili. Tako smo med drugim izvedeli, da se v Stopniku pri Vranskem lahko pobahajo s cerkvenim zvonom iz leta 1317, ki naj bi bil celo najstarejši na Balkanu. Nekaj besed je namenila rimski zgodovini na tem območju ter znamenitim Slovencem, kot je bil Janez Vajkard Valvasor. Reko Savo so uredili za plovbo že Rimljani, predvsem v srednjem veku je bila vse do gradnje železnice pomembna trgovska pot. Danes si seveda ne znamo niti zamišljati, da so nekoč do Brežic potovali ves teden, do Beograda pa kar mesec dni. Med vožnjo po Savinjski dolini je gospa Nada nekaj besed namenila zgodovini hmeljarstva, kot zanimivost je navedla podobnost imena 2alec z imenom češkega mesta 2atec, kjer je prav tako močno razvito pivovarstvo. Osvežila nam je tudi spomin na bogato zgodovino celjskih grofov in kruto usodo Veronike Deseniške. V Celju je bila rojena tudi pisateljica, popotnica in zbirateljica Alma Karlin, ki je bila za tiste čase (rojena leta 1889) izredno napredna, nadarjena in izobražena, v Londonu je študirala več kot deset jezikov. Bližnje 2iče so vredne ogleda zaradi znanega kartuzijanskega samostana, tam pa obratuje tudi najstarejša slovenska gostilna Gastuž z letnico 1467 na vhodu. Tudi prostor, na katerem stoji Hajdina, je bil že od nekdaj naseljen. Odkrita sta bila prazgodovinska naselbina in grobišče. Skozi Hajdino je potekala tudi glavna trgovska pot od Baltika proti Jadranskemu morju. Z različnimi ljudmi so se pojavljali tudi različni običaji in verovanja. Predvsem vojaki in trgovci so častili nov kult - mitraizem, posvečen sončnemu bogu Mitri. Verniki so v drugem stoletju našega štetja na Hajdini postavili pet spomenikov, tako imenovanih mitrej. To obdobje pomeni tudi prehod iz mnogoboštva venoboštvo. Glavna postaja naše ekskurzije je bil Ptujski grad, s katerega je prekrasen razgled na Ptuj in okolico. Razdeljeni v dve skupni smo se sprehodili skozi grajske sobane in podoživljali duh tistega časa. Spoznali smo nekaj zgodovine Ptuja ter gradu in njenih lastnikov. Predmeti, najdeni na grajskem griču, dokazujejo, da je bilo to območje nepretrgano poseljeno že od mlajše kamene dobe. Okoli leta 1000 pr. n. št. je bilo na grajskem griču utrjeno gradišče, v mlajši železni dobi so tam Kelti za seboj pustili grobove, ko so se selili na vzhod. Prazgodovinsko naselbino so zamenjale rimske utrdbe, za njimi je bilo poznoantično zatočišče, nato srednjeveško staroslovansko gradišče in grobišče. Salzburški nadškof Konrad I. naj bi na mestu ostankov srednjeveških poslopij v začetku 12. stoletja dal sezidati trdnjavo. V 13. stoletju je bil Ptuj že utrjen z obzidjem in grajski kompleks je dobil tipično tridelno zasnovo. V kasnejšem obdobju se je na gradu zvrstilo veliko lastnikov, bil je večkrat dograjen ali spremenjen, zadnjih večjih gradbenih del so se lotili grofje Leslie proti koncu 17. stoletja, ko so mu dali tudi današnjo zasnovo. Zadnji lastniki plemiškega rodu so bili grofje Herberstein.Ti so grad ponovno temeljito obnovili in opremili, v njihovi lasti pa je bil vse do leta 1945. Na dvorišču Ptujskega gradu V posameznih delih gradu so urejene različne zbirke, v prvem nadstropju pa so najlepši grajski prostori. Razstavljeno pohištvo, tapiserije, prekrasne lončene peči, ki so jih kurili z zunanjega hodnika, ter druga oprema in drobni predmeti ponazarjajo bivalno kulturo od 16. do 19. stoletja, najstarejši predmet pa je omarica za umivanje. Občudovali smo lahko ogromne salone, spalnice, jedilnice, delovne sobe ..., zanimiva sta bila salon, opremljen po kitajskem vzoru, in sobana z empirskim pohištvom ter lestencem iz muranskega stekla. Mnoge stene krasijo plemiški portreti, med katerimi je tudi portret zadnjega lastnika 2ige Herbersteina in cesarski portreti Habsburžanov. V slavnostni dvorani je razstavljena zbirka t. i. turkerij s portreti knezov, generalov in ministrov, še posebej zanimivo je, kako so si zamišljali ljudstva tujih dežel: Kitajske, Amerike, Afrike, Egipta in Orienta. Indijanca, Japonca, Kitajca ... so namreč upodobili z znanimi - evropskimi obrazi, črncem so namenili preveč bogato opravo in jim tudi dlani naslikali enako črne barve kot telo. V pritličju smo si ogledali zbirko starih glasbil in dediščino ptujskih mestnih godbenikov, slovesna je slika Ptujske mestne godbe pred 100 leti. Instrumentalna zbirka obsega več kot 300 glasbil. Razdeljena so na salonska, godbena, ljudska ... glasbila, razstavljene so tudi note in orodje za izdelavo. Posebno mesto v zbirki imata predhodnik klavirja: klavikord in čembalo, oba iz 17. stoletja. Bogastvo zbirke dopolnjujejo še delavnica violin Maksimiljana Skalarja ter arheološke najdbe, kot so bronasti zvončki in piščali iz različnega materiala, od katerih je posebej znamenita rimska, ki naj bila ena od treh na svetu. Tudi na oljenkah, posodah in nakitu so opazni reliefi mitoloških figuric s starimi instrumenti. Zavzeti poslušalci na Ptujskem gradu V drugem nadstropju so predstavljene tradicionalne pustne maske in liki s Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric. Maske niso le zabavni rekviziti, temveč sodijo med najzanimivejše kulturnozgodovinske predmete. Na tem območju je najbolj priljubljen in množičen lik pernati in rogati kurent ali korant, ki po ljudskem izročilu preganja zimo in vabi v deželo pomlad. Spomladanski maski sta tudi haloški Jurek in Rabolj. Kurenti v sprevodu pomagajo Jureku, ki ga drugod poznamo kot Zelenega Jurija, da premaga in prežene Rabolja, ki predstavlja zimo. Stalen spremljevalec kurentov je tudi hudič. Pustni sprevod že desetletja spremlja kopjaš, čeprav sicer ni pustna maska. Številni in raznoliki so orači, ki na kmečkem dvorišču simbolično orjejo za dobro letino, med otroškimi maskami so značilni piceki, kure in vile, zanimivi so tudi dornavski cigani. Rahlo strašljive maske so medved in t. i. ruse, s katerimi ob obisku po hišah želijo zdravja pri živini. Posebne maske pa so ploharji in kopanja, ki so včasih nastopali takrat, ko se v predpustnem času v vasi ni omožilo nobeno dekle. Vodička Sanja nam je kot zanimivost omenila, kako »težko« je biti kurent, saj njegova oprema tehta najmanj 30 kilogramov. Poleg njene razlage smo si tudi na stenah lahko prebrali vse o ptujskih pustnih šegah in navadah ter o pomenu posameznih pustnih likov. S Ptujskega gradu nas je pot vodila v biser Prlekije - Jeruzalem, kjer so nas v gostišču Brenholc najprej postregli z okusno golaževo juho. V vinski kleti je nato sledila pokušina vin, lastnik, ki ima tudi manjšo zbirko starega kmečkega orodja, pa nas je v simpatični prleščini ves čas prisrčno zabaval. Izvedeli smo tudi, da bi se Jeruzalem pravzaprav moral imenovati Jerusalem, po svetem mestu v Palestini. Friderik Ptujski je namreč to ozemlje v 13. stoletju podaril križarjem, ki so z romarji od tam prinesli podobo Žalostne Marije (pieta). V bližini stoji tudi istoimenska cerkev, v kateri je na glavnem oltarju kopija prvotne podobe, kajti original so ukradli, ko so jo gradili. Cerkev je iz leta 1652, zgrajena je bila kot posledica zaobljube upravljavcev gornjeradgonskega gradu, ki sta zaprisegla, da bosta v Jeruzalemu dala zgraditi cerkev, če bo kuga prenehala moriti in jo bosta preživela. Ko smo zapustili jeruzalemske gričke z vinogradi, smo se ustavili še v dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah, katerega zasnova stavbe sega še v srednji vek. V njem izdelujejo naravno kozmetiko, od katere ima skoraj tretjina tudi certifikat. Tradicija zeliščarstva je v teh krajih že stara, čeprav ne sega v čase prve omembe dvorca v 13. stoletju. Med lastniki dvorca je bila najpomembnejša družina VVindischgraetz, ki ga je predvsem kot poletno rezidenco uporabljala od leta 1828 do konca druge svetovne vojne. Veliko pozornost so namenjali okolici, dvorec je obdajal bogat park z ribnikom, imeli so vrtnarijo in svojega vrtnarja. Po vojni je dvorec prišel v last Občine Slovenske Konjice, ki je prostore namenjala različnim dejavnostim. Po letu 1997, ko je bil precej v slabem stanju, se je začela njegova prenova in kmalu so predstavili prve kozmetične izdelke. Pred nekaj leti je znamko in znanje kupilo podjetje Mercator, ki zaposluje invalide. Danes se lahko pohvalijo s 95 različnimi izdelki, med katerimi so mila, geli za prhanje, šamponi, kreme in balzami ter negovalna olja. Izdelki s certifikatom naj bi vsebovali same naravne sestavine in morajo biti izdelani brez škodljivih sestavin. Seveda ne smejo biti testirani na živalih, proizvodnja mora potekati po nadzorovanih fizikalnih in kemijskih postopkih. Poleg prodajnega prostora smo si ogledali zeliščno galerijo in čajnico, kjer so nas postregli z zeliščnim čajem in žganjem z različnimi zelišči. Pred dvorcem Trebnik Iz dvorca smo predvsem članice bogato »pridišale« v avtobus. Tako kot so člani iz vinske kleti odhajali s kartoni steklenic, smo tudi me iz dvorca nosile vrečke, da se bomo lahko razvajale in polepšale ali pozdravile. Načrtovana zadnja postaja naše ekskurzije je bil kmečki turizem Medvedov graben v Straži na Gori, med samotnimi grički v bližini Dramelj.Tja smo morali tudi malo prepešačiti, ker je bila cesta preveč nevarna za avtobus s skoraj petdesetimi potniki. Postrežba je bila odlična, medveda kljub imenu na srečo nismo srečali, tiste najbolj utrujene pa so gostitelji od avtobusa in nazaj prepeljali z osebnim avtomobilom. Pred večerjo v Medvedovem grabnu Na željo mnogih popotnikov smo se na koncu ustavili še na Trojanah. 2e zjutraj, ko nam je vodička predstavljala kraje, mimo katerih smo potovali, je povedala tudi legendo o nastanku znamenitih krofov. V dunajski dvorni kuhinji naj bi jih prva pripravila kuharica Cecilija Krapf, po njej so se prvotno imenovali Cilkine kroglice, pozneje pa Krapfen (krapi). Po etimološki razlagi pa je v stari nemščini beseda Krapfen pomenila kavelj, krempelj. Prvi krofi naj bi bili namreč nepravilnih oblik in so z izrastki spominjali na kremplje. Po eni od razlag naj bi nastali po nesreči, ko je kuharici kepa testa padla v razgreto olje. Kakor koli že, ta sladica je vsaj v pustnem času na vsaki mizi, če pa se že peljemo mimo Trojan, jo radi kupimo ne glede na letni čas. Kot bi trenil, smo bili doma, glede na to, da so bile z nami tudi članice domače skupine Suhe češplje, pa je bilo razumljivo, da smo si pot krajšali tudi s petjem narodnih in ponarodelih pesmi. Na koncu moram dodati, da sem na vsakem koraku po mali Sloveniji vedno znova navdušena nad našo bogato zgodovinsko in kulturno dediščino, ki je, žal, ne znamo dovolj ceniti in varovati. Zdenka Zabukovec trški dan ob občinskem prazniku Trg pred Levstikovim domom v Velikih Laščah, sobota, 8. junij, med 9. in 12. uro Sveže češnje Briška Hrustavka s kmetije Mavric iz Brd so šle za med. Gradeška skupina Suhe češplje Na trškem dnevu je bilo letos še posebej slavno, saj praznujemo 100. obletnice podelitve trških pravic Velikim Laščam, za kar so imeli zasluge tudi dobro obiskani letni sejmi v Laščah. Na stojnicah so se predstavljali lokalni ponudniki s tradicionalnimi izdelki: Javni zavod Trubarjevi kraji, Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče - izdelovanje kačjih pastirjev, Rokodelska družina Grčar - spominki, Društvo podeželskih žena Velike Lašče -domači rezanci, kruh, pecivo, Društvo za ohranjanje dediščine Gradež suho sadje in druge dobrote iz suhega sadja, Art-les, Igor sever, s. p. - lesene igrače, Srečo Knafelc - spominki, Čebelarsko društvo Velike Lašče - prodaja cvetnega prahu, čebelji panj, prikaz smukanja cvetnega prahu, Jože Petrič, Škrlovica - lesene posode. Gostili smo Vinsko klet iz Krškega in cvičkovo princeso Andrpin Simpnnnv_ V programu, ki ga je povezoval tudi letos Jože Starič, so sodelovali Folklorna skupina OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče, Folklorna skupina DPM Velike Lašče, Ansambel Krpani in skupina Suhe češplje. Da smo jih tudi kaj slišali, je poskrbel Urban Gruden. Za jedačo in pijačo je skrbelo Konjerejsko društvo Velike Lašče. Na povabilo velikolaškega župana so trški dan obiskali gostje Pomurskega vala, svoj izlet po naših krajih pa so na trgu pričeli tudi člani SPD Primož Trubar. Mladi plesalci Ansambel Krpani m VOL Izsek RAZS1AVE OB 100-LETNIC1VELIKOLAŠKEGA ZADRUŽNIŠTVA (KZ Velike Lašče) RAZSTAVA OB 25-LETNICI DELOVANJA DRUŠTVA PODEŽELSKIH ZENA V.ZADRUZNI STAVBI (DPŽ Velike Lašče) RAZSTAVA ROČNIH IN SLIKARSKIH DEL V. GLASBENI ŠOLI (DU Velike Lašče) ZAHVALA VSEM SODELUJOČIM IN UPAM, DA SE PRIHODNJE LETO SPET VIDIMO! Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji -dan sonca 2013, / ?:% ¿h F0T0REP0RTA2A 8. FESTIVAL USTVARJALNOSTI jff i!t*dJ6*eiJl*t V prijetnem in ravno prav senčnem prizorišču ob Trubarjevi domačiji na Rašici je znova zasijala prireditev Dan sonca, 8. festival ustvarjalnosti. Razen prvič ga vsa leta soorganizirava Zavod za razvijanje ustvarjalnosti in Zavod Med.Over.Net. Letos nas je bilo več kot sto prostovoljcev (organizatorjev, mentorjev delavnic in dogodivščin, nastopajočih), ki smo poskrbeli, da so se številni stalni in tudi novi obiskovalci Dneva sonca imeli prijetno, ustvarjalno in zabavno. Festival se je odvijal v okviru letošnjega praznovanja občinskega praznika v nedeljo, 9. junija 2013, po 21. tradicionalnem pohodu po Velikolaški kulturni poti, ki ga je organiziralo Planinsko društvo Velike Lašče. Dan sonca seje odprl zživahno ljudsko budnico s Suhimi češpljami iz Gradeža ter nadaljeval na odru pri žagi s prizori iz predstave Koliščarji z Velikega jezera v izvedbi mladih in starejših igralcev KUD Fran Govekarz Iga. In kaj vse seje dogajalo na letošnjem Dnevu sonca? Mali slikarji in umetniki so se pridružili delavnici Mateje in Simona, ki delujeta v okviru KUD Galerija C. C. U. njihova razstava se je ves dan širila med drevesi ob Rašici. S Sašo in Majo iz TD Podgora ste ustvarjali nagajive lutke, s člani Kluba mladih Kočevje pa med drugim napihovali »mega« mehurčke. Na zanimiv raziskovalni sprehod do izvira blizu vasi ste se lahko podali z Dušanom iz društva Lotisa. DOD Gradež so nas učili šiliti zobotrebce in lahko smo se preizkusili v predenju na čisto pravem kolovratu, s podjetjem Artles smo izdelali pravo mavrično vrtavko, z društvom Lotisa čarobno palico in s članicami društva paraplegikov osrednje Slovenije voščilnice ali pa smo klekljali. Z nami so bili tudi predstavniki Založbe Primus ter Otroškega centra Beti in Cej, ki so izdelovali ekonakit. {h OAH- 5GHC4 Neutrudna Darinka, Marija in Andrej so tudi letos pletli lovilce sanj in izdelovali leteče ribice - z obiskovalci vseh starosti. Mladi iz OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče so znova s svojimi čudovitimi punčkami (Unicef) reševali življenja. Letos smo našemu sončku tako priskrbeli prijateljico, in če si bosta všeč, bo morda drugo leto sončkova poroka;) Največjo vrsto je imela Alenka iz Združenja staršev in otrok Sezam, saj je poslikavala roke in obraze - otroke je spreminjala v najrazličnejša bitja in živali. Dan sonca ni minil tudi brez pravega tekmovanja - pod vodstvom Marka smo izpeljali že 4. svetovno prvenstvo v kozaklamfu - stari pastirski igri, ki ima zdaj že tudi nekaj novih privržencev. Tekmovalci so letos pohvalili novo »igrišče« za tekmovanje, ki je bilo na konici otočka. Slavnostna podelitev pokalov, ki jih je za to priložnost podaril legendarni Marjan Prelovšek - Majč, in nagrad tekmovalcem, ki so nastopili na 4. svetovnem prvenstvu v kozaklamfu, se je odvila na odru pri žagi. V igri so doslej lahko sodelovali mladi od 8. do 17. leta in razmerje sil se je tokrat precej spremenilo in osvežilo. Naslednje leto bo najbrž udeležba še večja in konkurenca še hujša - in dodali bomo še veteransko kategorijo, zato se lahko že začnete pripravljati. UVRSTITVE 4. svetovnega prvenstva v KOZAKLAMFU: Med fanti je bil najboljši Luka Kolar, ki je postal 4. svetovni prvak, sledila mu je Kristina Gradišar, ki je prejela pokal za 2. mesto v skupni konkurenci ter še enega za najboljšo dekliško uvrstitev, tretje mesto sta si delila Dan Grešak in Domen Verovšek. Peto mesto je zasedel Gašper Pirkovič, šesto Žiga Kolar, na sedmem mestu pa so pristali Tej Enova, Martin Gradišar,Tina Kolar in Nea Verovšek. Sončni sij, kakor imenujemo zaključno prireditev na festivalu, se je nadaljeval s ponovitvijo Koliščarjev z Velikega jezera, tokrat v Koliščarskem taboru, kjer smo čez dan lahko pekli podpepelnjak in se učili izdelovati posodice. Za še eno glineno delavnico je v njihovi bližini poskrbela Katarina, kjer se ob lončarskem vretenu vedno najdejo pogumni mali in starejši lončarji. Glasbeni zaključek so s smehom, pesmijo in objemajočo energijo pričeli Miha, Marjan, Davorin in Sebastjan, člani skupine Frodo andThe Suzukies, razgibale so ga pogumne in gibčne orientalske plesalke skupine Viva z Matejo Mikulan in ga božajoče, vedro in prijazno s koncertom zaključili člani glasbene skupine Shamballa. Zahvaljujemo se vsem prostovojcem - soustvarjalcem Dneva sonca, številnim obiskovalcem in redkim podpornikom festivala - vsem želimo, da do naslednjega Dneva sonca preživite svoj čas čim bolj osmišljeno, povezovalno in ustvarjalno! Zavod za razvijanje ustvarjalnosti in Zavod Med.Over.Net Foto: Dan Grešak,Tina Sešek, Ana Porenta POLETJE NA GRADU TURJAK Nekdaj so v poletnem času gradovi oživeli. Druženje s sorodniki in prijatelji je bila prijetna plemiška dolžnost in obveza. Na gradovih so se obiskovali, prirejali plese, lovski pogoni z družabnimi zaključki pa so tako in tako bila pomembna družabna srečanja skozi vse leto. ROČNA KOŠNJA 2013 Delček razgibanega grajskega življenja boste v poletnih nedeljah med 18. avgustom in 29. septembrom lahko doživeli tudi vi. Pripravili smo različne delavnice in aktivnosti za odrasle in otroke. Lahko boste izdelali svojo miniaturko v knjigoveznici zavoda Parnas ali leseno igračo v delavnici Art-les, naučili se boste lahko izdelovati papirno cvetje (DP2 Velike Lašče) in še in še. Društvo za ohranjanje dediščine Gradež bo poskrbelo za dobrote iz gradeške sušilnice. Termini delavnic: 18. avgust, 25. avgust, 1. september, 8. september, 15. september, 22. september in 29. september. V spremstvu lokalnega vodnika boste lahko spoznali grad, njegovo zgodovino in zgodovino njegovih lastnikov Turjaških. Na ogled bodo razstave: RAZUMETI GRAD-vloga in pomen gradov v slovenski zgodovini (Zgodovinski inštitut Milka Kosa,ZRC SAZU) Reprodukcije manierističnih grafik 17. stoletja s turjaškim grbom Jute Auersperg (Narodni muzej Slovenije) Trubar in Turjaški avtorice Barbare Znidaršič Protestantsko šolstvo na Slovenskem (Slovenski šolski muzej) Odprto: Sob. 12.00-19.00, ned. 11.00-19.00 Vstopnina: družine 5 EUR, študenti 2,00 EUR, odrasli 3,00 EUR. Delavnice z doplačilom. 7. september, ob 20.30 zaključni koncert festivala stare glasbe Seviqc Brežice: LeTendre Amour - komorna opera v izvebi Los Elementos (Ars Ramovš) Vabljeni! Janez in Zdenka Škrabec sta nas peto leto zapored povabila na ročno košnjo in spravilo sena. Tokratni udeleženci smo se dobili na travniku 17. 6. 2013 ob peti uri zjutraj na travniku nad Škrabčevo gostilno v Robu. Skušnik je tokrat zastavil Janez Škrabec, sledili so mu France Novak, Franc Zakrajšek, Jože Jaklič in Peter Indihar. Ob zvoku ostrih kos in mrzli rosi je bil travnik pokošen do sedme ure, ko smo sedli k tradicionalnemu zajtrku - krompirjevim in ajdovim žgancem. Zahvaljujem se organizatorjema za ponovno lepo jutro z željo, da se kaj takega zgodi tudi na kateri drugi lokaciji v občini -kose so nabrušene. Za udeležence zapisal Peter Indihar. Foto Niko Samsa nasveti za lažje sobivanje z medvedom Številni prebivalci dnevno zahajajo v gozdove, po dolgi zimi se tovrstna aktivnost še poveča. Lastniki gozdov v njih opravljajo različna gozdna dela, ostali obiskovalci se v gozd namenijo po gobe, zdravilna zelišča, na lov ali zgolj na svoj dnevni sprehod. Zavedati pa se moramo, da skoraj ob vsakem našem obisku gozda obstaja verjetnost, da se srečamo z rjavim medvedom, ki konec aprila ali v začetku meseca maja zaključi z zimskim dremežem. Zaloge tolšče se medvedom v dolgi zimi iztrošijo, zato s pričetkom vegetacije pričnejo z neutrudnim iskanjem hrane. Še posebej aktivne so pri tem medvedke, ki morajo z mlekom nahraniti v času zimskega dremeža polegle mladiče. Medvede pogosteje srečamo predvsem na mestih, kjer je hrana najlažje dostopna. To so predvsem pasišča in območja krmišč. Poglavitni vir medvedove hrane v prosti naravi predstavljajo zelišča in plodovi, le manjši del pa hrana živalskega izvora. V poletnem in jesenskem času mu je miza seveda bogatejše pogrnjena kot pozimi in spomladi. Temu seje medved svojstveno prilagodil. V času izobilja se pospešeno hrani s plodovi zelišč, grmovnih in drevesnih vrst. Beljakovinsko bogato hrano najde tudi v ličinkah žuželk, ki jih izbrska iz trohnečih panjev, mravljišč ali osirjev. Da ga privlači čebelja zalega, obdana z medom, izdaja njegovo poimenovanje »med-jed«. Medved je znan tudi kot mrhovinar, ki pospravi najdene ostanke poginulih živali. Pogosto odvzame plen ali njegove ostanke tudi risu ali volku. To seveda ne pomeni, da sam ne upleni živali, ko se mu za to ponudi ugodna priložnost. Odličen voh lahko medvede pri iskanju hrane pripelje tudi do naselij. Priložnost dela tatu in tako se poleg naravne hrane lahko na medvedovem jedilniku znajdejo tudi čebele, drobnica, sadje, ostanki hrane v smetnjakih in drugi manj varovani viri hrane. Zmanjšanje verjetnosti za konflikte poskušamo zagotoviti tudi z ukrepi v medvedovem naravnem okolju Z namenom, da se medved ne približa naseljem, se medveda tudi krmi. Krmljenje medveda je dovoljeno le na krmiščih, ki so odmaknjena od sklenjenih naselij. Na teh mestih se izvaja tudi letno štetje in odstrel rjavih medvedov. Pomembnejša od krmišč je seveda skrb za vzdrževanje primernih prehranskih in bivalnih pogojev v gozdu. S puščanjem odmrlega drevja, vzdrževanjem, sadnjo in pospeševanjem sadnega, plodonosnega drevja in grmovnic, vzdrževanjem gozdnih jas, pasišč, grmišč in krmnih njiv izboljšujemo dostopnost in povečujemo raznovrstnost hrane, ki jo lahko koristi tudi medved. Tudi prebivalci lahko primernim ravnanjem in obnašanjem zmanjšamo možnost nastanka konfliktov Rjavi medved je po naravi radoveden, vendar se, če je le mogoče, srečanju z ljudmi izogne. Lahko dostopna hrana je poglavitni vzrok njegovih obiskov bližine človekovih bivališč. Medved je vsejed in privabljajo ga tako ostanki hrane v smetnjakih, kompostnikih ali gnojiščih kot zrelo sadje in vrtnine, čebele v čebelnjaku ter travna ali koruzna silaža. Najbolj uspešno zaščito pred obiski medveda nam nudi električni pastir. Iluzorno je sicer pričakovati, da bomo vsa naselja ogradili z elektriko. Je pa primerno, da zaščitimo najbolj izpostavljene objekte (čebelnjaki, silosi, zrelo sadje, živina na paši...). Tudi s tem, da ne puščamo dostopne hrane v neposredni okolici naselij, poskrbimo, da medved ne postane naš redni obiskovalec in nadloga. Za varen obisk gozda se držimo nekaterih preizkušenih pravil obnašanja, kot so glasna hoja, ki medveda opozori na našo prisotnost, gibanje po cestah, poteh, stezah in preglednem terenu. Ne zahajamo namenoma v predele gozda, kjer vemo, da se trenutno zadržujejo medvedke z mladički. Če imamo s seboj psa, naj bo ta na povodcu. Če medveda opazimo, ga opozorimo nase in se mu umaknemo, nikdar pa ga ne zasledujemo. Medvedovo vzpenjanje na zadnje noge pomeni, da nas opazuje, in nikakor ni to znamenje njegovega napadanja. Varnejši je sprehod v dvoje ali v skupini, saj smo tako glasnejši in prej opaženi. Kaj storimo, če nam medvedi kljub vsemu povzročajo težave? Za primere reševanja težav zaradi približevanja človeku in njegovim bivališčem je v Republiki Sloveniji ustanovljena Intervencijska skupina za primere hitrega ukrepanja ob ogrožanju življenja ljudi in premoženja. Dostop do nje je mogoč 24 ur dnevno prek Centra za obveščanje na telefonsko številko 112. Intervencijska skupina rešuje nastale probleme najprej s svetovanjem, morda s plašenjem, pregonom in postavljanjem odvračalnih sredstev, le v skrajnih primerih z odlovom ali odstrelom problematičnih živali. Višino načrtovanega odstrela in lovno dobo za zavarovane vrste velikih zveri letno določi ministrstvo s pravilnikom. Za medveda je določena lovna doba od 1. oktobra do 31. decembra in od 1. januarja do 30. aprila. Zunaj lovne dobe je medveda dovoljeno loviti le po izredni odločbi, ki jo lahko zaradi ogrožanja varnosti ljudi izda Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO). Za takšen ukrep se odloči le tedaj, ko so izčrpani vsi drugi možni ukrepi. Če se na premoženju pojavi škoda po zavarovanih vrstah, med katere spada tudi medved, smo upravičeni do odškodnine. Oškodovanec mora škodo pisno prijaviti na Območni enoti Zavoda za gozdove najkasneje v roku treh dni od opažene škode. Oceno škode izvajajo za ta namen pooblaščeni cenilci. Na območju ZGS OE Kočevje imamo trenutno 8 cenilcev. Pooblaščeni cenilec mora v roku dveh dni od prijave opraviti ogled dogodka in izdelati zapisnik. V osmih dneh po prijavi mora pooblaščena oseba zapisnik poslati na ARSO. In zaključek? V naših krajih, na Kočevskem in Notranjskem, se je rjavi medved ohranil predvsem zaradi obsežnih gozdov in več kot stoletne zaščite. Tu je njegova številčnost v primerjavi z drugimi deli Slovenije še danes največja. Med prebivalstvom je medved od velikih zveri še najbolj priljubljen. Kljub relativno pogostem opažanju še vedno vzbuja pozornost in občudovanje, ki seje razvilo v stoletjih našega sobivanja z njim. Dolgoročni obstanek rjavega medveda pri nas je vsekakor mogoč le ob ustrezno regulirani številčnosti, ki bo omogočala strpno sobivanje človeka in medveda. Rjavi medved je naša največja zver in človek njegov edini regulator. Ohranitev medveda in ostalih zveri je tako lahko razpoznavni znak ohranjenosti našega okolja in naše pripravljenosti za smotrno gospodarjenje z naravo. Miran Bartol, univ. dipl. inž. gozd. Zavod za gozdove Slovenije OE Kočevje foto Mirko Per usek Občina Velike Laiče Q29 let 2 O V trikih pravic, čebelarstva in zadružništva 100 LET VELIKOLAŠKEGA ZADRUŽNIŠTVA Brata Ivane, levo Ivan, prvi načelnik Živinorejske zadruge Velike Lašče, ustanovljene leta 1913; arhiv: Ivan Ivane, Pušče Leto2013jejubilejno leto za Kmetijsko zadrugo Velike Lašče. Kot naslednica Živinorejske zadruge bo v septembru obeležila 100-letnico delovanja. Zadružništvo je vedno imelo pomembno vlogo varovanja interesov slovenskega naroda. Kmet je steber naroda. To je v preteklosti nedvomno veljalo. Danes ni več tako, čeprav smo bili Slovenci do nedavnega večinoma kmetje. Za razvoj zadružništva je pomemben Zakon o zadružništvu iz leta 1873. V njem je postavljena ideja kmečke samopomoči in solidarnosti. Oblika te samopomoči je zadružništvo. Pojavile so se zadruge tipa Raiffeisen. Vložen denarje bil varen, kredit je bil poceni, blizu in hiter. VVelikih Laščah sta bili dve hranilnici in posojilnici. Ivan Pucelj je ustanovil liberalno hranilnico, ki je bila včlanjena v Zvezo slovenskih zadrug. Klerikalno hranilnico je ustanovil župnik Jakob Ramovš. Prostori klerikalne hranilnice so bili v njeni lasti, v leta 1908 zgrajeni zadružni stavbi. Veliko zaslug za delovanje hranilnic ima tudi dr. Janez Evangelist Krek, rojen pri Sv. Gregorju. Krek je zapisal: »Kapitalizem imenujemo sedanji gospodarski nered, po katerem denar gospoduje nad delom in človekom, ki dela.« (Kakor, da bi te besede izrekel danes.) ŽIVINOREJSKA ZADRUGA Velike Lašče je bila ustanovljena leta 1913 in je bila med obema vojnama uvrščena med deset najboljših zadrug od stopetih. Imela je 32 članov in 8-članski odbor; prvi načelnik je bil Ivan Ivane, posestnik, Pušče 1. Cilj zadruge je bil izboljšati plemensko vrednost živine. Z željo po dvigu mlečnosti pri domačih kravah so v Švici kupili plemenske bike sivorjave pasme. Velike Lašče so postale pomemben center za vzgojo dobre živine. Zadruga je dobro napredovala, nakupila je nekaj kmetijskih strojev in jih posojala kmetom. Živinorejska zadruga ni bila edina. Leta 1926 so se Laščani iz gospodarskih razlogov združilii v KMETIJSKO ELEKTRIČNO STROJNO ZADRUGO. Sklenili so zgraditi vodovod. Najprej so zgradili elektrarno namotor Diesel, nato še vodovod z zajetjem pod Medvedjekom in rezervoarjem pod Sv. Rokom. Elektriko in vodovod je upravljal monter Ivan Pečnik- Polakov. Zasluge za ustanovitev te zadruge je imel Ivan Pucelj. Laščani so složno sodelovali, čeprav je bil takrat hud boj med političnimi strankami. Dve leti kasneje, leta 1928 je bila na pobudo Ivana Puclja ter kmetijskega strokovnjaka Miloša Štiblerja ustanovljena MLEKARSKA ZADRUGA. Ljudje so bili navdušeni, ko so zvedel i za novico, upali so na zaslužek, tako potreben kmečkemu človeku. Zadrugo je ustanovila Odbor Mlekarske zadruge 1928; arhiv: Ivan Tomšič, Adamovo liberalna stranka, ljudje so vanjo vstopali ne glede na politično pripadnost. Na začetku delovanja je štela 32 članov, na ustanovnem zboru so izvolili 16-članski odbor. Leta 1931 so začeli preurejati stari Navrtnikov hlev v malo vaško sirarno. V začetku je bilo odkupljeno 200 do 250 litrov mleka dnevno. Izdeloval se je sir trapist v hlebčkih. Zorel je v znani podzemni Dolšinovi jami. Število članov Mlekarske zadruge se je v letu 1936 povečalo na 250, dnevno je bilo odkupljenega 800 litrov mleka. Zaradi slabe prodaje sirov so mleko s konjsko vprego ponoči vozili v Ljubljano. Leta 1938 je Mlekarska zadruga kupila avto znamke Ford, s katerim so se opravljali tudi drugi prevozi in zadrugi prinašali dobiček. Po letu 1945 je odkup mleka prevzela Kmetijska zadruga, od nje pa odkupno podjetje NAVOD. Od leta 1960 so bile v Laščah prisotne Ljubljanske mlekarne. LESNA ZADRUGA je bila ustanovljena 1946 in je dve leti kasneje postala odsek Kmetijske zadruge. Dne 10. marca 1946 je bila sklicana ustanovna skupščina OBNOVITVENE ZADRUGE VelikeLašče, v katero je bilo vpisanih 40 članov. Delovala je do 24. julija 1949, ko je bila sklicana izredna letna skupščina v Kulturnem domu. Po pisnem naročilu Okrajne zveze kmetijskih zadrug Grosuplje je morala Obnovitvena zadruga likvidirati poslovanje in se spojiti s Kmetijsko zadrugo Velike Lašče, ker naj bi se ustanovili posebni odseki za vodenje obnovitvenih poslov po vojni. Leta 1948 so bile ustanovljene KZ ORTNEK, KZ ROB, KZ TURJAK IN KZ KARLOVICA. KZ Rob je obsegala 30 vasi, včlanjenih je bilo 159 kmetijskih gospodarstev. KZ Turjak je obsegala 13 vasi, včlanjenih je bilo 113 gospodarstev. KZ Karlovica je obsegala 23 vasi, včlanjenih je bilo 89 gospodarstev. Nabavno prodajna zadruga seje preimenovala v KZ VELIKE LAŠČE. Pod zadrugo spada 17 vasi. Živino so razstavljale KZ Dvorska vas, KZ Rob, KZ Velike Lašče in KZ Turjak. Na mlaju so častna darila - zvonci in venci. Leto 1953; arhiv: KZ, foto:ing. B. Markovič V istem letu seje pričelo z gradnjo Zadružnega doma. V ta namen je bila ustanovljena Uprava gradilišča Zadružnega doma. Leta 1950 je KZ Velike Lašče štela 186 članov s približno 550 družinskimi člani, zaposlenih je bilo! 6 oseb. V letu 1954 je vpisano 300 članov; 162 kmetov, 44 delavcev, 37 uslužbencev, 23 obrtnikov, trije upokojenci in 31 gospodinj. Leta 1961 seje pet zadrug, in sicerVelike Lašče,Turjak, Rob, Dvorska vas in Karlovica, združilo v KMETIJSKO ZADRUGO VELIKE LAŠČE. Dejavosti vseh zadrug so bile različne, a njihov skupni cilj je bil enak - solidarnost in pomoč med člani. Zadružna ideja seje z veliko upornostjo razvijala ves čas, čeprav je v vojnih letih zaradi težkih razmer zastala. Takrat je oblast zaplenila zadružno premoženje in zadrugam naložila naloge, ki niso imele zadružnega temelja. Upravljanje je prešlo v roke političnih veljakov in kmetje so imeli do nje odpor. Kasneje je oblast uvidela, da privatna lastnina zemlje in zadružništvo ni družbeno zlo. Po letu 1950je narekovala ustanovitev novih zadrug. Razlog je bil predvsem v tem, da bi se od kmetov odkupovala hrana, ki jo je v tistem času primanjkovalo. France Žužek - Smon, Velike Lašče, bik Mangart, 1965; arhiv: KZ, foto: France Modic Največji napredek zadružništvo in kmetijstvo beležita v 70. letih prejšnjega stoletja. Ugodni krediti hranilno kreditne službe so bili razlog, da so se naše kmetije opremile s stroji, zgradilo seje veliko novih sodobnih hlevov. Zaradi političnih interesov se je zadruga priključevala različnim organizacijam. Njena prva povezava je bila s predelovalno industrijo in trgovino, naziv zadruge je bil KIT-KZ Velike Lašče. (KIT - kmetijstvo, industrija, trgovina) Nekaj let kasneje je bil njen naziv Mercator Kmetijska zadruga Velike Lašče. Po osamosvojitvi Slovenije je bila na področju zadružništva sprejeta nova zakonodaja. Dan 28. junij 1992 postane nov mejnik. Na ustanovnem občnem zboru zadruge so bili postavljeni novi zadružni temelji s sprejemom zadružnih pravil. V njih je določena osnovna naloga zadruge: pospeševanje gospodarske koristi svojih članov na enakopravnem sodelovanju in upravljanju. Kmetijska zadruga se ukvarja z različnimi dejavnostmi. Ena izmed pomembnih je bila trgovina na debelo v enoti Domači izdelki, ki se je ukvarjala z odkupom in prodajo izdelkov domače obrti, zlasti z gospdinjsko galanterijo in embalažo. Do osamosvojitve Slovenije je imela obsežen trg v republikah bivše Jugoslavije, tudi izvoz v zapadne države Evrope in Ameriko je bil velik. Prometa je bilo iz leta v leto manj, enota je ukinjena. Za oskrbo krajanov ima zadruga tri trgovine na drobno, zlasti z živili in osnovnimi glanterijskimi potrebščinami. Trgovina Rob in Turjak sta bili prenovljeni, v Velikih Laščah je bila v letu 2010 zgrajena nova stavba, Zadružni trgovski center, v kateri je trgovina z živili, trgovina z galanterijo in bar. Svoje prostore ima v njem poslovalnica Deželne banke Slovenije. V sklopu zadruge je tudi trgovina, ki oskrbuje kmete in ostale občane s kmetijskimi repromateriali, orodjem in rezervnimi deli. Ena izmed večjih dejavnosti zadruge je klanje živine. Prostori v klavnici so prilagojeni zahtevam veterinarske inšpekcije. Opravljajo se zakoli za lastne potrebe in usluge kmetom iz širšega območja. Zelja zadruge je, da bi klavnico preselili na drugo lokacijo, izven urbanega naselja. Velik del dejavnosti v zadrugi se opravlja prek enote kooperacija, ki se ukvarja z odkupom mleka in živine. V preteklih letih je bilo velikolaško območje usmerjeno v vzrejo plemenskih živali, sedaj le za zakol. Na razstavah imamo priložnost videti, da se kakovost živine izboljšuje. Odkup mleka se giblje več let okrog milijon litrov letno. Po kakovosti mleka se lahko primerjamo z Evropo. Število kmetov se zmanjšuje iz leta v leto. K ohranjanju kmetijstva je s svojimi stimulacijami prispevala tudi Občina Velike Lašče. Ekonomski položaj našega kmeta slabi, za starejšo generacijo je ekonomska preobrazba kmetijstva še težja. Kmečka mladina tudi ne kaže prevelikega znaimanja za kmetovanje zaradi vse slabših pogojev. Veliko vlogo pri ohranjanju kmetijstva ima tudi svetovalna služba, ki organizira strokovna predavanja s področja kmetijstva, nudi pomoč rejcem na področju higienskega pridobivanja mleka, svetuje glede pridobivanja kakovostne krme in pomaga pri izpolnjevanju vseh potrebnih obrazcev za pridobivanje stimulacij s strani države. Na velikolaškem območju so še možnosti za povečanje pridelave mleka in mesa, vendar le v primeru, da se spremeni kmetijska politika. Pričakujemo, da bo vlada spoznala, da je kmetijstvo osnovna dejavnost, ki mora imeti prednost pri sprejemanju zakonov. V tem sestavku je opisan le delček delovanja zadruge. Ob jubileju bo izdan Zbornik velikolaškega kmetijstva - Prava pot. O tem bomo pisali v naslednji številki Troble in vas povabili, da se nam pridružite na prireditvi, imenovani Kmečki praznik, v soboto 7. septembra. Za zadrugo: Ana Pia Debeljak Da bi bil praznik zadruge in govedorejcev čim lepši, se obračamo na vse ljudi dobre volje, ki bi nam pomagali z nasveti in organizacijo ali kako drugače. Za razstavo v prostorih trgovine na trgu bi želeli zbrati čimveč starih kmečkih predmetov, žene in dekleta naj poskrbijo za vrtove in njive, organizirana bo razstava Darovi jeseni. Svojo pripravljenost za sodelovanje sporočite Ani Debeljak na 788-88-49. KMETIJSKA ZADRUGA VELIKE LAŠČE obveščamo vas, da je trgovina s kmetijskim repromaterialom od 1.6.2013 dalje odprta od 7.00 do 17.00. m # Pozdravni govor Ivana Levstika, predsednika KZ, Velike Lašče ob otvoritvi ZJC, 2010; arhiv: KZ, foto: Tinkara Rupar Družina Golob Statistiko in rezultate prejšnjih let si lahko ogledate na spletni strani www.climbers.si. V prihodnje načrtujemo udeležbo Žive in Ajde na državnem prvenstvu, na katerem sodelujejo tudi klubi iz Zahodne lige in kjer so smeri še za spoznanje težje. Treniramo očitno zelo dobro in v pravi smeri. Pozna se tudi to, da imamo že drugo leto po 2 termina na veliki plezalni steni v ŠC Ribnica. Naše želje pa so še: pridobiti naslednje leto dodaten termin za otroke na veliki plezalni steni, saj je to najboljši trening. Tudi otrok, ki jih veseli plezanje, je čedalje več in se tako že izoblikuje tekmovalna skupina. Želimo si tudi pridobiti kakega sponzorja, ki bi finančno pomagal, da bi lahko mladi perspektivni plezalci tekmovali. Mitja Mihelič OBČINSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU ZA LETO 2013 21. maja je v organizaciji TVD Partizan potekalo občinsko prvenstvo v namiznem tenisu. Tekmovanje je potekalo v petih kategorijah. Rezultati: Deklice OŠ enotna 1.Manca Lunder 2. Nastja Rupar 3. Naja Miklič 3. Alja Fabjan Ženske - enotna kategorija 1.Alenka Zidar Zupan 2. Tanja Možek 3. Nika Možek 3. Bernarda Smrekar Moški - enotna kategorija 1.Aleš Smrekar 2. Igor Sever 3. Niko Samsa 3. Marjan Godec Foto in besedilo: Igor Sever AJDA IN ŽIVA GOLOB USPEŠNI PLEZALKI Tekmovanje za Vzhodno ligo poteka že osmo leto. Letos je bilo 5 tekem, in sicer 4 v težavnosti in ena v balvanskem plezanju. Tekme v težavnosti so bile v Radljah ob Dravi, Ptuju, Trbovljah in Brežicah ter tekma v balvanskem plezanju v Slovenski Bistrici. Letos so na Vzhodni ligi tekmovale 3 tekmovalke.Vzhodna liga seje končala, tako da lahko pohvalimo naslednje rezultate. Živa Golob je v kategoriji mlajše cicibanke osvojila skupno prvo mesto, tako da je 3 tekme zmagala, v eni je bila druga in v eni tretja (za skupno uvrstitev štejejo 4 tekme). Ajda Golob je v kategoriji starejših cicibank prepričljivo osvojila skupno prvo mesto, saj je na vseh petih tekmah zmagala (kar je redkost). Kot njihov trener sem zelo zadovoljen z rezultati glede na to, da Živa in Ajda trenirata in tekmujeta šele drugo leto. Otroci plezalnega krožka Kolesarski kronometer knej-karlovica Nedelja sredi junija je že tradicionalno rezervirana za kolesarski kronometer Knej-Karlovica. Utečena ekipa TVD Partizan Velike Lašče (Niko, Igor, Anže, Metka, Jože) je letošnji kronometer izvedla v nedeljo, 16. junija, ob 17. uri. Kronometra seje udeležilo 37 tekmovalcev, med katerimi je bilo razveseljivo veliko otrok, tudi predšolskih. Kot vsako leto so se priprave začele že pred meseci z vlogo za zaporo ceste, ki jo je Občina (kot vedno) hitro rešila, nato pa smo, tokrat brez težav, tudi z Upravne enote dobili ustrezno dovoljenje. S prometno signalizacijo in kombijem za njen razvoz nam je na pomoč priskočilo podjetje Acest, d. o. o. s Turjaka, pri zapori ceste so sodelovali gasilci PGD Karlovica, za prvo pomoč je poskrbela Martina Nedeljkovič. Letos smo posodobili programsko opremo za merjenje časa in izračun rezultatov, zato smo takoj po prihodu zadnjega tekmovalca v cilj že imeli rezultate tekmovanja. Anže, ki je razvil program, je že napovedal nekaj novih izboljšav, ki jih bomo uvedli na naslednjem kronometru. Tekmovalci so prišli iz Ribnice, Grosuplja, Vrhnike,Trzina in iz naše občine. Razveseljiva je številna udeležba osnovnošolske mladine, tekmovanja sta se udeležila celo dva predšolska tekmovalca. Po tekmovanju smo pred bifejem Pri Janezu na Karlovici podelili po dva kompleta medalj: enega za odprto prvenstvo, drugega pa za občinsko tekmovanje. Jože Starič Rezultati (voklepajuje navedena uvrstitev v občinskem merilu): Predšolski otroci: 1 .(1.) Erazem Adamič 0:15:55.52 2. (2.) Neža Gradišar 0:16:38.91 5.(4.) Matej Hren 0:09:51.69 6.(5.) Anton 2užek0:10:21.20 Učenke OS: 1.(1.) Eva Kutnar 0:10:36.92 2.(2.) Lana Brodnik0:14:37.25 Učenci OŠ: 1.(1.) Lovro Kutnar 0:11:33.99 2.(2.) 2ak Gradišar 0:12:00.47 3.(3.) Nik Hren 0:12:04.32 4.(4.) Nejc Jaklič 0:13:16.13 5.(5.) Črt Gradišar 0:14:20.02 6.(6.) Gašper Pirkovič 0:14:45.80 Ženske nad 35 let: 1. Cveta Buh 0:09:07.608000 2.(1.) Hilda Gruden 0:12:19.68 3.(2.) Tatjana Brodnik0:12:22.00 4.(3.) Alenka Zidar Zupan 0:12:31.83 5.(4.) Olga Verovšek 0:12:34.70 6.(5.) Marija Kutnar 0:12:52.78 Moški nad 60 let: 1.Herbert Kotnik 0:07:50.81 2.(1.) Anton Brodnik 0:11:02.23 Moški od 40 do 60 let: 1. Borislav Skubic 0:06:54.57 2.(1.) Jože Škulj 0:08:10.67 3.(2.) Franc Kutnar 0:08:39.21 4.(3.) Jože Starič 0:09:42.34 Moški do 40 let: 1. Roman Viršek 0:07:31.23 2. Nejc Peterlin 0:07:38.74 3.(1.) Andrej Krička 0:07:54.09 4. Matic Zalar 0:08:01.80 5.(2.) Blaž Svete 0:08:09.06 6.(3.) Rok Papež 0:08:18.34 7.(4.) Silvester Jakša 0:08:26.55 8.(5.) Tomaž Tanko 0:08:33.25 9 Simon Adamič 0:09:32.06 10.(6.) Miha Sivec 0:09:35.03 11 .(7.) 2an Nedeljkovič 0:11:09.37 12.(8.) Boštjan Pirkovič 0:12:35.75 13.(9.) Jure Adamič 0:15:27.75 OBČINSKO PRVENSTVO V BADMINTONU ZA LETO 2013 TVD Partizan je 23. maja izvedel tudi občinsko prvenstvo v badmintonu. Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah. Rezultati: Ženske enotna kategorija 1. Magdalena Stritar 2. Vesna Gruden 3. Alenka Vasič Moški enotna kategorija 1. Igor Sever 2. Franci Modic 3. Matej Hren Igor Sever LOKOSTRELSKE NOVICE Letošnja pozna pomlad in obilica snega so močno spremenili lokostrelski tekmovalni koledar. Odpovedane so bile vse tekme, planirane v marcu, in še vse tekme v prvi polovici aprila. Turjačani smo »svojo« tekmo po koledarju izvedli v dežju (25.4.2013), ki pa na srečo ni bistveno vplival na udeležbo in rezultate. Slabo vreme nas je spremljalo tudi v3-D tekmi 25. maja 2013 in je precej razmočilo traso ter poskrbelo za blatno kopel tekmovalcem. Vendar lokostrelska vztrajnost in trma ne poznata meja; tako so tekmo zaključil vsi 103 tekmovalci. Zaradi dežja nismo mogli izvesti finalnega treninga najboljših, česar pa ni nihče zameril. Člani LK Turjak po uspešno izvedeni 3D tekmi Sreče pa niso imeli z vremenom v Horjulu, saj je lokostrelski klub POTENS moral zaradi poplave in razmočenega tekmovališča tekmo prestaviti. Enako se je zgodilo v Žalcu, kjer so tekmo ravno tako prestavili na september, kar bo povzročilo podvajanje tekem na soboto in nedeljo oziroma bo imela taka gostota tekem negativen vpliv na udeležbo tekmovalcev. Člani LK Turjak na zmagovalnem odru, zgornja vrsta z leve proti desni: Sestavljeni lok, člani, Goršič Edvard, 1. mesto, Jože Oberstar 3. mesto. Dolgi lok, veterani, Stanislav Ahac, 3. mesto Spodnja vrsta: Lovski lok, člani, Blaž Koritnik, 1. mesto Goli lok, kadeti, Matic Štrukelj, 1. mesto Turjačani se udeležujemo tekem, čeprav letos v nekoliko okrnjenem številu; pozna se recesija, občina ne daje več kombija za prevoz mladih tekmovalcev itd. po razporedu Lokostrelske zveze Slovenije. Tako smo letos tekmovali že na AH v Krasincu, 3-D tekmi v Dolenskih Toplicah, Jadranskem pokalu v Prezidu, 3-D tekmi za slovenski pokal v Muti, Gozdnem krogu v Šmartnem v RD, 3-D tekmi v Logarski dolini in še na prijateljski tekmah. S tem naših aktivnosti ni konec, saj smo redno na treningih pri gradu Turjak ali našem vadbišču »Pri bajerju«.Te lokacije tudi redno vzdržujemo, kosimo travo, obrezujemo grmovje, popravljamo opremo in še kaj. Letos smo sodelovali na tehničnem dnevu naše OŠ PrimožTrubar v Velikih Laščah, Krpanov kros, kjer smo redni gostje, je zaradi vremena odpadel, izvedli smo predstavitev v Podogori v okviru turistične prireditve, izvedli predstavitev na Vidmu in še kaj. Članstvo seje stabiliziralo. Giblje se med 50 in 60 člani. Financiranje izvajamo ob izdatni pomoči Občine Velike Lašče (letni razpis) in s prispevki tekmovalcev. Vztrajamo na amaterski osnovi, čeprav nekateri člani dosegajo dobre tekmovalne rezultate. V državnem razredu imamo 4 kategorizirane tekmovalce. Lokostrelski pozdrav! Božo Kovačič ORATORIJ 2013 BOG JE Z NAMI ORATORIJ V VELIKIH LAŠČAH od 27.8. do 30.8.2013 Osrednje sporočilo letošnjega oratorija Bog je z nami je zajeto iz knjige Zgodbe iz Narnije. Junakov zgodbe je več, izstopa deček Evstahij. Aslan pa je lik, ki v Zgodbah iz Narnije simbolizira Jezusa. Ladja, na kateri plujejo, simbolizira cerkveno občestvo, ki se izogiba vsem viharjem in nevšečnostim na morju. Nikoli nismo sami. Povezani bomo med seboj in zJezusom. Če se želiš družiti s prijatelji, spoznati kaj novega, se pridruži animatorjem na oratoriju. Ker bo to pred začetkom novega šolskega leta, bo lepa popotnica za nove šolske dni. Prijave: do 20. avgusta Teja (teja.levstik@gmail.com), Branka (031414867) ali v župnišču. DOBILI SMO LETNO GLEDALIŠČE ... Krvava Peč in z njo občina Velike Lašče je dobila novo točko kulture in sicer letno gledališče »Lojzov teater«. Objekt so z minimalnimi stroški in velikim številom prostovoljnih ur zgradili vaščani ob podpori ljubiteljev kulture od vsepovsod. Zato so morali najprej očistiti divje odlagališče odpadkov, nato pa so izključno iz naravnih materialov zgradili oder, galeriji za gledalce in uredili celotno okolico. Zadnja slika prikazuje, kako bo izgledalo gledališče, ko bo zgrajenih vseh 6 galerij. Namenjeno bo izključno akustičnim prireditvam, brez električnih priključkov. In zakaj Lojzov teater? Ker je Alojz Use-nik naš rojak, rojen v Krvavi Peči, vse življenje preživel kot priznan inspicient v gledališču Ivan Zajec na Reki, poleg tega pa deluje kot amaterski igralec in režiser v Kulturnem društvu Bazovica na Reki. Otvoritvi v petek, 14. junija je bil posvečen nastop etno skupine Pot, ki je navdušila preko 100 obiskovalcev, svoj delež pa je prispeval tudi Alojz Usenik. Srečo Knafelc, foto Jure in Srečo Knafelc Pisala nam je Marija Lvanc, rojena gorjup V pismu se najprej zahvaljuje vsem ustvarjalcem Troble, saj z zadovoljstvom prebira članke v njej in je vesela vsakega uspeha, še posebej uspehov mladih. Gospa je naše kraje zapustila in se preselila v Ljubljano leta 1953. V letih njene mladosti se je rada udeleževala in sodelovala pri različnih prireditvah in aktivnostih. Ker je v prejšnjih izdajah Torble brala, da med drugim letos praznujemo tudi 100-letnico čebelarstva, nam je poslala fotografijo s praznovanja čebelarstva 18. 5. 1953, ob katerem so bila podeljena tudi čebelarska priznanja, sledilo pa je šedružabno srečanje v starem sokolskem domu. Med fotografiranimi je žal že veliko pokojnih. Njenega očeta na fotografiji ni, saj je bil v tem času eden glavnih organizatorjev in je prireditev tudi vodil. Gospe Mariji se v imenu uredništva Troble lepo zahvaljujem za njeno pismo in upam, da bo tudi v prihodnje z veseljem prebirala naše občinsko glasilo. Lidija Čop, odgovorna urednica Na naslov uredništva je prispelo prijazno pismo gospe Marije Ivane, rojene Gorjup, iz Ljubljane. t Marija Ivane, rojena Gorjup PODJETNIŠKE in DRUGE INFORMACIJE - JUNIJ 2013 Pripravil RC Kočevje Ribnica d.o.o.. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www. podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647793 ali pišete na e-naslov: info@rc-kocevjeribnica.si. Posredovanje informacij poe-pošti je brezplačno. 1. Javni razpis v okviru ERA-NET Iniciative ERASynBio. Razpisnik: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Predmet razpisa: v okviru ERA-Net iniciative ERASynBio je financiranje aktivnosti slovenskih partnerjev v mednarodnih raziskovalnih projektih izbranih v okviru prvega skupnega mednarodnega razpisa za raziskovalne projekte ERASynBio. Rok: 26. 8. 2013, do 17. ure po srednjeevropskem času. Mednarodno prijavo odda koordinator mednarodnega projekta v imenu celotnega konzorcija. Več: http://www.mizs.gov.si/si/okroznice_razpisi_inJavna_narocila/ javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1 [show_single]=1294 2. Najava javnega razpisa za sofinanciranje poslovnega svetovanja za internacionalizacijo v letu 2013. Razpisnik: Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma. Namen razpisa: s sofinanciranjem poslovnega svetovanja za internacionalizacijo MSP-jem, ki še niso prisotna na tujih trgih, zmanjšati tveganja in olajšati odločitev pri vstopu oziroma načinu vstopa na tuje trge. Več: http://www.japti.si/ index.php?t=Razpisi&id=166&l=sl 3. Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letu 2013. Razpisnik: SPIRIT Slovenija, javna agencija. Predmet javnega razpisa: dodelitev spodbud za začetne investicije, ki jih bodo prijavitelji - tuje osebe zasebnega prava - nerezidenti izvajali na ozemlju Republike Slovenije. Rok za prijavo: 23. 8. 2013 do 12. ure. Več: http://www.japti.si/index.php?t=razpisi&id=159 4. Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (P1 2013). Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet razpisa: garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, ki jih razpisuje Sklad v sodelovanju z bankami. Rok: 10.9.2013,10.10.2013 in 10.11.2013 oziroma do porabe sredstev. Več: http://www.podjetniskisklad.si/69/2013/pl -2013-garancije-sklada-za-bancne-kredite-s-subvencijo-obrestne-mere.html 5. Javni razpis za spodbujanje uvajanja in implementacije znaka za okolje EU za turistične nastanitve - EU Marjetice. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Predmet razpisa: sofinanciranje stroškov uvajanja in implementacije Znaka za okolje EU za turistične nastanitve in stroškov, povezanih s promocijo konkurenčne prednosti podjetja, ki joje pridobilo z Znakom za okolje EU za turistične nastanitve. Rok: do porabe sredstev. Odpiranje vlog bo še 16.9.2013. Več: http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_ razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1[show_single]=959 6. Javni razpis za dodeljevanje spodbud v okviru iniciative EUREKA za leto 2013. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Predmet razpisa: sofinanciranje slovenskega dela mednarodnih raziskovalnih in razvojnih projektov za projekte, ki so potrjeni na zasedanjih programa Eureka s strani skupine Visokih predstavnikov programa Eureka. Rok: 9.9.2013. Morebitni razpisani roki za leto 2014 bodo objavljeni naknadno, na spletni strani: www. mgrt.gov.si. Več: http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_ razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1 [show_single]=955. 7. Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 50P013. Razpisnik: Eko sklad. Slovenski okoljski javni sklad. Predmet razpisa: krediti Eko sklada za okoljske naložbe pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov na območju Republike Slovenije. Rok: najkasneje do 30. 11. 2013 oz. do porabe sredstev. Več: http://www.ekosklad.si/html/razpisi/main.html 8. Javni razpis št. 1/2013 za podelitev Znakov kakovosti v graditeljstvu 2013. Razpisnik: Gradbeni inštitut ZRMK. Predmet razpisa: ocenjevanje izdelkov in storitev s področja graditeljstva. Dobitniki ZKG bodo imeli priložnost promovirati pridobljeno priznanje v okviru sejmov ali drugih javnih in strokovnih prireditvah. Rok: do 30. 11. 2013. Več: http://www.gi-zrmk.si/GC/ dejavnostRazpis.aspx 9. Javno povabilo delodajalcem za izvedbo projekta v okviru programa »Zaposli.me / Spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb«. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet povabila: zbiranje ponudb delodajalcev za izvedbo projekta v okviru programa »Zaposli, me / Spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb« ki obsega vključevanje brezposelnih oseb iz ciljne skupine v subvencioniranje zaposlitev težje zaposljivih brezposelnih oseb. Rok: od objave do porabe razpoložljivih sredstev, vendar najdlje do 30. 10. 2013. Več: http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_ spodbude/razpisi/razpisi?aid=465 10. Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere namenjene tehnološko inovativnim projektom (P1 TIP 2012). Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet razpisa: garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, kijih razpisuje Sklad v sodelovanju z bankami. Rok: 5.7.2013 oziroma do porabe sredstev. Več: http://www.podjetniskisklad.si/37/2012/pl -tip-2012-garancije-sklada-za-bancne-kredite-za-tehnolosko-inovativne-projekte.html 11. Javno povabilo »Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013«. Razpisnik: Zavod RS za zaposlovanje. Predmet javnega povabila: zbiranje ponudb za izvedbo projektov usposabljanja v okviru Programa »Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013«. Rok: do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje pa do 1.6.2014 do 13. u re. Več: http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/ razpisi?aid=385 12. Javni razpis za izbor izvajalcev vseživljenjske karierne orientacije v okviru programa »Vseživljenjska karierna orientacija za delodajalce in zaposlene«. Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Predmet razpisa: izbor kakovostnih izvajalcev vseživljenjske karierne orientacije (izvajalci VKO), ki jim sklad na podlagi javnega razpisa prizna sposobnost za izvajanje vseživljenjske karierne orientacije (VKO) za delodajalce in zaposlene v okviru programa »Vseživljenjska karierna orientacija za delodajalce in zaposlene« in jih uvrsti na seznam izvajalcev VKO. Roka: 1.9.2013 in 1.3.2014.. Več: http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/naslovnica/razpis/n/ javni-razpis-za-izbor-izvajalcev-vsezivljenjske-karierne-orientacije-v-okviru-programa-vsezivlje/ 13. Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2015. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet razpisa: dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje projektov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB). Rok: do porabe sredstev oziroma do 5. 9. 2013, morebitni ostali roki za oddajo vlog bodo objavljeni v Uradnem listu RS in na spletni strani MG. Več: http://www.mg.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_ razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=905 14. Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2014 (KNLB 3). Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet razpisa dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje projektov vgradnje kotlovskih naprav na lesno biomaso. Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 5.9.2013. Več: http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_ razpisi/?tx_t3javn i razpis_pi 1 %5 Bshow_si ng le%5 D=901 DVORSKA VAS-MALA SLEVICA Vabimo vas na slavnostno parado ob 90-letnici društva, ki bo v SOBOTO, 6 JULIJA 2013, ob 18. uri na športnem igrišču v Dvorski vasi. Od 20. ure dalje sledi gasilska veselica z ansamblom Gamsi. Vljudno vabljeni! Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih, vodilna mapa po novih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov -pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča Najdete nas na Taborski c. 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 7810-320 ali (01) 7810-329 POPOLNOMA NOVI pro.cie^tJ mm- - ; rreTTi ► * s— / „r^ -< zC '3.21 A*'* ' ipl Ifcif Buy K^lU HH* Inmjil tik(?trJhe r.nmmomho. ?-lt[nn, irjD ■ BC1CJ0. ,,ii^jrid-.ilb i ih-ojdic pa £iJBQ WCAP-u, iti.'fn» nm-r'Hid-' is d\£am IN! ni nrrf»i*flljivS c«nn KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAŠ DENAR krčma GOSTAC Zlebič 15A, Ribnica ■ JEDI Z ŽARA, PIZZE, SOLATE, SLADICE ■ KOSILA IN VEČERJE PO NAROČILU ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE IN PRAZNOVANJA CATERING (ORGANIZACIJA PIKNIKOV, PRAZNOVANJ, DRUŽENJ...) ■VSAK DRUGI VIKEND ZVEČER PARTY Z DJ-I DELOVNI ČAS: TOREK-SOBOTA od 13 -22h, NEDELJA IN PRAZNIKI od II -21 h l ljudno vabljeni v prijeten ambient, z ugodnimi cenami, kjer bo za vas poskrbelo prijazno osebje. KRČMA GOSTAČ, Žlebič 15a,1310 Ribnica, tel: 031/437 493 ali 041/887 007 Nejočite ob mojem grobu, nisem tukaj in ne spim. Tisoče vetrov sem, diamantni lesk na snegu, sončni žarek na zelenem klasu, rahli dež jeseni. Ko prebudite se v tišini jutra, sem zamahi ptic prepevajočih, ki krožijo po nebu. Zvezda sem, njena blaga luč v noči Nejočite ob mojem grobu, nisem tukaj. ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, ata, pradedek, tast, brat in stric Janez NOSAN (1925-2013) iz Osredka. Vsem in vsakomur posebej se zahvaljujemo za izrečeno sožalje, pomoč in podporo v težkih trenutkih ter darovano cvetje, sveče in maše. Najlepša hvala osebju ZD Velike Lašče za prijazno in skrbno vsestransko pomoč v zadnjih mesecih. Hvala gospodu župniku Dobrovoljcu, pogrebnemu zavodu Zakrajšek, pevcem, praporščakom, vaščanom Osredka in Cent. Hvala predstavniku društva Zarja spominov Velike Lašče in gospodu Kočarju za ganljive poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga vta ko velikem številu pospremili na njegovem potovanju nazaj k naravi, tja med zvezde. Njegovi žalujoči. _i ZAHVALA V 62. letu nas je zapustil brat, stric in svak Jože PONIKVAR (1951-2013) zVelikega Osolnika. Od njega smo se poslovili 22. maja 2013 na pokopališču v Robu. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se veteranom vojne za Slovenijo, PGD Veliki Osolnik, pevcem, govornikom g. Dušanu Hočevarju in g. Milanu Tekavcu ter pogrebnemu zavodu Zakrajšek. Sorodniki Branko RESNIK (1951-2013) Na ljubljanskih Žalah smo se 10.4.2013 poslovili od vojnega veterana Branka Resnika z Brankovega, dolgoletnega pripadnika 63. samostojne čete KS Rob-Turjak-Velike Lašče in borca vojne za Slovenijo. Vojnega tovariša in prijatelja, ki je med osamosvojitveno vojno za domovino zastavil tudi svoje življenje, ne bomo nikoli pozabili. Svojcem izrekamo iskreno sožalje. Naj mu bo lahka domača zemlja. Slava njegovemu spominu! OZVVS Velike Lašče Jože PONIKVAR (1951-2013) Tiho je odšel od nas Jože Ponikvar iz Velikega Osolnika, vojni veteran in pripadnik 63. samostojne čete KS Rob-Turjak-Velike Lašče. Svoj prispevek domovini je dal medvojno kot borec za samostojno Slovenijo in s tem tvegal tudi svoje življenje. Pokopali smo ga v Robu. Prijatelja in soborca bomo za vedno ohranili v naši zavesti. Vsem njegovim izrekamo iskreno sožalje. Naj mirno počiva v slovenski zemlji. Slava njegovemu spominu! OZVVS Velike Lašče Tiho teče našega življenja reka. Tiho teče solza lepega spomina. Umre srce - ostane bolečina. ZAHVALA Po težki in hudi bolezni je izgubil boj s smrtjo moj ljubljeni mož, očim, brat in stric Srečko Marolt, rojen 17.2.1948, iz Dolščakov. Ob tej priložnosti se iz srca zahvaljujem vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na zadnjo pot v tako velikem številu, darovali sveče in cvetje. Posebna zahvala naj velja mojim sosedom, ki so mi v najhujših dneh stali ob strani in mi pomagali. Zelo sem hvaležna gospodu Božu za poslovilne besede v imenu društva »Zarja spominov« in Ani Peterlin za ganljive besede, izrečene v imenu vaščanov. Zahvaljujem se pogrebnemu zavodu Zakrajšekza organizacijo pogreba in praporščakom za izkazano spoštovanje. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo vedno ljubili. lOifflA AMiOLACTA o estetsko zobozdravstvo, o protetika, o implantologija, o otroško zobozdravstvo, o brezbolečinsko lasersko zobozdravstvo, o zdravljenje parodontalne bolezni > M^jataadrasb^Btsfants) i spomeniki Pctrič wwu.nagrobui-spomcmki-pctric.si e-pošta: infbfanaerobni-spcmeniki-ivtriii. Petei PclriO s.p. Tel: 1131 244 STEKLARSTVO PETER HREN, s. p. Gradež 14,1311 Turjak gsm: 031/35 66 68 Brušenje stekla tel, 01/788 13 66 Fazetiranje stekla in ogledal Peskanje stekla Izdelava izolacijskega termopan stekla Kaljeno steklo Tuš kabine (po meri, s tesnili) Ogledala Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) Montaža vsega navedenega Ostale steklarske storitve ■fUfra. v \ l J9 MINIBAGER 6 TON d.o.o. TURJAK 59, TURJAK GSM: 041 772 711 IZKOPI PREVOZI S KIPERJEM GRADBENA DELA UREDITEV DVORIŠČ ASFALTIRANJE PRODAJA IN VGRADNJA ČISTILNIH NAPRAV ARMEX-GRAF, ROTO, ZAGOŽEN AQUAmax, VODATEH CENA ŽE OD 2.299,00 € +DDV Z VGRADNJO IN VSEMI PRIKLOPI LAK! ZA PARKET IN PRIBOR, LAKI, OLJA SREDSTVA ZA ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE PARKETA SE PRIPOROČAMO! RENAULT KLANČAR A pooblaščen servis na lokaciji LJ-Rudnik ROEIK.fi PIZZERIA OKREPČEVALNICA - PIZZERIA ROZKA TURJAK 17,1311 TURJAK SKARPA d.o.o., Gradež 44 a, 1311 Tuijak MALICE - KOSILA - P1ZZE =N ff JEDI PO NAROČILU 7.00-02.00 JUTRANJA KAVA OB 6.00 uri a.»-fb nadomestni deli in dodatna oprema avtoplašči, premontaža, shranjeva ličarsko-kleparska dela popravila elektrike nadomestno vozilo Groznikova 11,1000 Ljubljana Tel: 01/42 72 001 Gsm: 041 710 151 Email: klancar@dealer.renault.si Delovni čas: pon - pet: 8.00 -16.30 PRAZNIK Občina Velike Lašče 100 let trških pravic, čebelarstva in zadružništva prieeditev Organizatorji si pridržujejo pravico do morebitnih sprememb. 100. OBLETNICA VELIKOLAŠKEGA ČEBELARSKEGA DRUŠTVA SOBOTA, 13. JULIJ Od 8. do 13. ure Trg pred Levstikovem domu, Velike Lašče MEDENA TRŽNICA Ob 9. uri Prostori KZ Velike Lašče OTVORITEV ČEBELARSKE RAZSTAVE Ob 10. uri Trg pred Levstikovem domu, Velike Lašče GLEDALIŠKA PREDSTAVA MEDENKA Ob 19. uri Športna dvorana, Velike Lašče SLAVNOSTNA AKADEMIJA (Čebelarsko društvo Velike Lašče) SOBOTA, 20. JULIJ Rob (pri Kotah) SPOMINSKA SVEČANOST (Zarja spominov Velike Lašče) SOBOTA, 20. JULIJ Okolica gradu Turjak LOKOSTRELSKA TEKMA ZA OBČINSKO PRVENSTVO - REGIJSKA TEKMA (LK Tu rja k) NEDELJA, 4. AVGUST, ob 10. uri Velike Lašče DAN GOSPODINJ (DPZ Velike Lašče)