i številka 2 / letnik 60 / Ljubljana, 11. januar 2001 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov w Slovenije Kolikšna je bila lanska inflacija? Objava podatka o le 4,5-odstot-nem povečanju minimalne pla-9e izhodiščnih plač v januarju kot posledici rasti cen življenj-skih potrebščin v drugi polovic anskega leta je povzročila prekuj pomislekov in vprašanj. Za-radi tega smo Braneta Mišiča, iz-Vrsnega sekretarja v ZSSS, zapro-51 1 za Pojasnilo. Posebej za na-eJlas^° Je Povedal: Vprašanja so posledica zelc ,1 . e 9^“°dstotne decembrs-e rnflacijc. Le 4,5-odstotna es-a acija torej ni posledica tega a niso upoštevali rasti cen alko-o nih pijač in tobačnih izdelkov vUPna banska inflacija je nam- l , OC*stotna’ brez alkohole ! fobaka pa je 9,1 -odstotna. Če lz statistike izločili povečanje een alkohola in tobaka, bi mini-a no plačo in izhodiščne pla- če morali povečati za 4,7 odstotka, torej za 0,2 odstotka več, kot je uradno objavljeno. Sindikalisti, ki protestirajo zoper objavo, torej nimajo prav. Drugo vprašanje pa je, zakaj je bila inflacija decembra tako nizka. Tudi sam sem računal z višjo, zaradi česar smo Brane Mišič kalkulirali z januarsko 5-odstotno eskalacijo. Ugotavljam tudi, da se je razkorak med minimalno plačo in izhodiščnimi plačami januarja povečal do te mere, da ga bo vedno težje odpraviti. Aprila 1995, ko smo uzakonili minimalno plačo, je ta znašala 45.GOO tolarjev, od prvega januarja letos je 84.418 tolarjev. Izhodiščna plača za prvi tarifni razred je aprila 1995 znašala 42.053 tolarjev, sedaj pa 60.518. Izhodiščne plače so se v tem obdobju povečale za 44 odstotkov, minimalna plača pa je večja za 88 odstotkov. Pred šestimi leti je bila enka vredna 93 odstotkov minimalne plače, sedaj pa je le še 72 odstotkov. Prepričan sem, da je tudi zaradi tega skrajni čas, da to nesorazmerje začenjamo spreminjati. Pripravljamo: To sredo je bil pogovor med predstavniki Sindikata delavcev trgovine Slovenije in vodstvom podjetja Živila Kranj, kije nedavno prevzelo trgovine Delikatese iz Ljubljane. Pogovarjali so se zlasti o obratovalnem času. Istega dne popoldne so se funkcionarji SDTS pogovarjali tudi z delavkami podjetij Aurelia Kranj in Zi-hero Ljubljana. Direktor in lastnik je čez noč zaprl trgovine, kjer so delale, ne da bi jim izdal sklepe o njihovi zaposlitvi. Tudi njim bo SDTS skušal pomagati. • recjsednik vlade je ta teden razgrnil svo-l^tališča do aktualnih vprašanj plačne po-'Le. Pri tem seje spravil zlasti na S VIZ in politika, ki je dopustila takšne razlike in jih očitno ne želi ali more spremeniti, ni smiselna. Zaslužek gimnazijskega profesorja je Očitati sindikalistom borbenost, ni nič drugega kot priznanje, da delujejo skladno s svojim poslanstvom, da delujejo za svoje članstvo. P*IMERJAVA PLAČ NA DAN 1.1. 2001 Izhodiščna plača 48.317,00 SIT Zdravnik spi. medicine Univerzitetna visoka izobrazba strokovni izpit nainižja plača n. 341.601,19 SIT naJvišja plača 550.330,63 SIT SODNIK OKRAJNEGA SODlSCA PROFESOR VIŠJI UPRAVNI DELAVEC univerzitetna visoka izobrazba univerzitetna visoka izobrazba univerzitetna visoka izobrazba pravniški izpit strokovni izpit strokovni izpit najnižja plača najnižja plača najnižja plača 370.077,00 SIT 208.487,86 SIT 265.743,50 SIT najvišja plača najvišja plača najvišja plača 558.816,27 SIT 331.696,21 SIT 513.368,13 SIT Jugove zahteve označil za “militantne”, sin-' aliste pa za “mogoče prepotentne”. Nje-k ve izjave so vzbudile precej komentarjev, govoril mu je tudi glavni tajnik SVIZ-a Bra-v^lri,r Štrukelj. Stališča predsednika vlade po-/(~rnamo na 2. in 3. strani, kjer objavljamo m mvnenja ZSSS in Sindikata VIR. st. . Zelimo biti razsodnik, želimo pa pred-. av,ti bistvo razhajanj, ki so dobila že ne-[Uetne razsežnosti. Da bi bili prepričljivi, Javljamo tudi tabelo SVIZ-a o plačah zdrav-clej°V’ sodn'k°v> profesorjev in višjih upravnih 'avcev. 5er verjamemo, da^podatki v tabeli ve- r°dostojni,pahko q| trdimo, da plačna ....a' v primerjavi z zdravniki, sodniki in višjimi upravnimi delavci skoraj za polovico nižji. Če sindikati s področja izobraževanja zaradi tega zahtevajo za svoje člane več, je to povsem razumljivo. Oznaka sindikalnih zahtev za “militantne” je tudi zaradi te besede je vzbudila resne odzive. Militanten je namreč tisti, ki je borben. Prepotentnost je mogoče očitati tistim, ki se napihujejo, ki niso na stvarnih tleh, ki ne morejo organizirati pritiska za udejanjanje zahtev ... Stališča predsednika vlade so torej le poskus odvrnitve puščic od vlade, ki je objektivno edina odgovorna za sedanji plačni nered, na sindikaliste, ki na to opozarjajo in imajo tudi dobre argumente. Pogovor s Heleno Bešter, članico uprave Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o tem, kako bodo delavci, ki so imeli dosedaj beneficirano delovno dobo, od 1. 1. 2001 obvezno dodatno pokojninsko zavarovani. elavška enotnos št. 2 / 11. januar 2001 DRUGA STRAH. SEDEM DNI V SINDIKATIH št. 2 / 11. januar 2001 'Tamar a enotnos Svobodni sindikati o stališču predsednika vlade do aktualnih vprašanj plačne politike Veseli nas, da se predsednik vlade v stališčih do aktualnih vprašanj politike plač zavzema za ohranjanje in krepitev dialoga med socialnimi partnerji. Prav tako nas veseli ugotovitev predsednika, da takšen dialog zmanjšuje socialne konflikte in stavke oziroma, če nam je dovoljeno pripomniti, ohranja socialni mir in krepi socialno državo. Prav tako smo veseli, da predsednik ne pristaja na nekakšno theatchersko urejanje plačne politike oziroma politiko trde roke na tem področju. Kar pa še posebej pozdravljamo v teh stališčih, je, da predsednik vlade daje vedeti, da se vlada ne bo vmešavala v politiko plač oziroma kolektivno pogajanje v tako imenovanem gospodarskem oziroma zasebnem sektorju. To je dobro za delodajalce, sindikate in vlado. Iz stališč razumemo, da ima vlada resen namen urediti plačno politiko tam, kjer je sama delodajalec. Se pa strinjamo, da urejanje politike plač samo po sebi ne more uresničiti pričakovanj po višjih plačah. Zelo se strinjamo s trditvijo, da nizke plače niso ključ uspešnosti podjetij, in pridajamo trditev, da tudi nekoliko višje delavske plače ne ogrožajo konkurenčnosti podjetij in delovnih mest. Skrbi pa nas tisti del stališč, v katerem predsednik vlade prilepi vrednostne sodbe sindikalnim funkcionarjem in sindikatom. Namreč, ne bo dobro za socialni dialog, če bi to vrednostno ocenjevanje predstavnikov vlade postalo pravilo v pogajanjih. Sindikate čaka še precejšen posel, kjer bo potrebno zavarovati delavske pravice tako v delovnopravnem, socialnem in ekonomskem smislu. Povsem jasno pa je, da se bodo sindikati za te pravice borili na vse možne načine, da jih ohranijo. To je značilno za vse sindikate, ki so sindikati, in vse sindikalne funkcionarje, ki kaj dajo na svoje članstvo oziroma delavstvo. In če bo to zavzemanje za politiko bolj po meri zaposlenih imelo predznak militantnosti in samopotrjevanja prepotentnih sindikalistov, nismo na dobri poti socialnega dialoga. Zato naša skrb. Če bi se uveljavila praksa, da je danes tak en sindikat, jutri drug in pojutrišnjem tretji, smo na slabi poti socialnega dialoga. To pa zagotovo ni cilj ne predsednika vlade, ne vlade in ne države. Rajko Lesjak, sekretar ZSSS Zapleti pri pogajanjih ovremembah in dopolnitvah koleMivDPogodbe za dejavnost vzgoje in Dbraževanja Evropski socialni model se utrjuje Čeprav sta se pogajalski skupini vlade in sindikatov vzgoje in izobraževanja sestali že petkrat (18., 20., 21. decembra, 3. in 5. januarja), se pogajanja o vsebini predloga sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe še niso začela. Predstavniki sindikatov smo že na prvem krogu pogajanj predstavili svoje pogajalsko izhodišče - plače zaposlenim v vzgoji in izobraževanju naj se v letu 2001 povišajo za dodatne 3 odstotke. Hkrati smo zahtevali povišanje plač v letu 2002, s katerim bi popravili porušena razmerja po uveljavitvi drugega dela povišanja zdravniških plač. Vladna pogajalska skupina je tudi na tretji krog pogajanj prišla brez protipredloga in zgolj z obvestilom, daje vlada sprejela sklep, ki ne dopušča pogajanj za dodatna povišanja plač v letu 2001, ampak šele v letu 2002. Sindikalna pogajalska skupina je to stališče zavrnila in vztrajala pri svojem predlogu, ki zahteva dodatni popravek dodatkov še v letu 2001, ter od vlade zahtevala pisni protipredlog sindikalnim zahtevam. Vladni pogajalci so se obvezali, da bodo protipredlog posredovali takoj po zadnji seji vlade v letu 2000. Dogovorjeno je bilo tudi, da se pogajanja nadaljujejo 3. januarja 2001. Vladna pogajalska skupina se je dogovora držala in nam 29. decembra končno posredovala vladni protipredlog sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe. Vendar pa nas je hkrati obvestila o dodatnem vladnem skle' pu, da se lahko pogajanja o spremembah ifl dopolnitvah kolektivne pogodbe nadaljuje' jo le pod pogojem, da pred tem reprezentativni sindikati vzgoje in izobraževanja pristopijo k Dogovoru o načinu usklajevanja pla^ v javnem sektorju v letu 2001. Proti temu vladnemu izsiljevanju in pogojevanju nadaljevanja pogajanj je izvršni odbor Sindikata VIR 3. januarja 2001 javno protestiral in zahteval takojšnje in brezpogojno nadaljevanje pogajanj. Pri tem je opozoril' da spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja niso povezane z načinom usklajevanja izhodiščnih plač v javnem sektorju, temveč se 2 njimi odpravljajo plačna nesorazmerja z drugimi dejavnostmi negospodarstva. Vladna pogajalska skupina se je 3. januarja 2001 udeležila četrtega kroga pogajanj' čeprav so bile zaradi navedenega vladneg3 sklepa vprašljive njene pogajalske pristojnosti. Po razpravi o (ne)povezanosti dogovor11 o načinu usklajevanja plač in pogajanj o spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe sta se pogajalski skupini dogovorili, da bu vladna skupina preverila svoj pogajalski mandat. Vladaje na seji 4. januarja 2001 odstopi; la od svojega pogoja, da morajo sindikati vzgoje in izobraževanja še pred nadaljeva "jem pogajanj pristopiti k Dogovoru o na--^klnievanja plač v javnem sektorju v ‘etu 2001, tako daje 5. januarja 2001 prišlo ao nadaljevanja četrtega kroga pogajanj. Sin-l "na pogajalska skupina je zahtevala, naj viada odgovori tudi na preostale člene pred-oga sprememj) jn (j0p0injtev kolektivne po-fcO e, na katere v svojem protipredlogu ni eof°V?n*a ^ac*na pogajalska skupina je za-gr toviia, da bo svoj odgovor predstavila na nadaljevanju pogajanj 10. januarja 2001, in nrf.0ye^a*a’ ria bo vlada v enem tednu pri-P avna tudi splošna izhodišča in kriterije o aunu pogajanj ter primerjalne podatke o raz- nierj ih PpTačmveEU0SameZnimi reSOi;ii 'n ° raZ’ n~f;i ^nnridcatu so nas zato neprijetno prese- am 9nm n°Stnc sodbe- ki s° bi>e 7 janu-u , 1 objavljene v Stališču predsedni- litik aktualnih vprašanj plačne po- sinrrl. anteve oziroma pogajalska izhodišča dr n dt°y vz8°je 'n izobraževanja so od dika]rn?v®ka označene za militantne, sin-šno f-r P-a za PreP°tentne. Sodimo, da tak-ter e !ketiranje ne prispeva k reševanju in-jig, nJ1 nasprotij in h krepitvi socialnega znnvt^a' temveo Prav nasprotno, k dodatnem tov r°vanJu -stališč in poglabljanju konflik- Piše: Pavle Vrhovec, izvršni sekretar v ZSSS Bojan Hribar Sekretar Sindikata VIR Razpravam o institucionalni reformi Evropske unije, ki je potekala na decembrskem zasedanju Evropskega vrha v Nici, so slovenski mediji namenili veliko pozornosti. Skoraj spregledali pa so sklepe, ki so jih državniki sprejeli o utrjevanju evropskega socialnega modela. Ti sklepi so verjetno še bolj kot za države članice pomembni za kandidatke, ki se soočajo s surovostmi liberalnega kapitalizma. Članice so v Nici namreč končno dosegle soglasje o statutu evropske družbe, o katerem je potekala razprava že od začetka sedemdesetih let, ko je bil narejen prvi predlog obveznih pravil. V razpravi sta bila dva modela socialnih odnosov v podjetjih: latinski, za katerega so značilni socialni konflikti in stavke, ter nordijski, ki zahteva sodelovanje delavcev na vseh ravneh odločanja o poslovni strategiji in taktiki. Po tridesetih letih prerekanja je zmagal nordijski model. Zaradi soglasja o obveznih statutarnih pravilih evropskih družb, ki imajo podjetja v več državah Unije, pa bo prišlo do večje usklajenosti in poenotenja pravic kapitala na eni in dela na drugi strani. Vse to pa bo omogočilo tudi veliko večje sodelovanje zaposlenih pri upravljanju podjetij. Seveda pa tudi pri sprejemanju teh sklepov v Nici bilo popolnega soglasja. Najbolj se jim je upirala Španija, ki je trdila, da je predlagani model statuta evropske družbe v primeru spojitve podjetij prezahteven. Zato je bil na koncu sprejet kom- Stališča predsednika vlade do plačne politike Proble diknt 'ejn r,clstane, kadar predstavniki sin-nn,.. OV, zelijo preveč, nekaj prek realnih mož- mn J V, a^e- Včasih jih k temu sili želja po: ',uQotia~ ‘Zahteve Sviz-a so militantne’ ašSfšSS Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek seje ta teden javno opredelil do nekaterih vprašanja plačne politike. Iz njegove izjave povzemamo: Do dogovora o višjih zdravniških plačah je prišlo po skoraj enomesečni stavki zdravnikov leta 1996, ko je sistem zašel v resno krizo in ko je začelo prihajati do resne možnosti, da bo ogroženo zdravje in celo življenje državljanov. Vlada je vztrajala do skrajne točke, potem pa sprejela kompromisni dogovor. O izvedbi tega dogovora je vlada vodila dialog s predstavniki sindikatov vse do lanske pomladi, ko je po zamenjavi nova vlada na hitro sprejela zahteve zdravnikov, brez izpolnitve protizahtev prejšnje vlade. Ta dogovor bo vlada skušala korigirati, tudi zato, da bi zmanjšala apetite nekaterih sindikatov, predvsem Sviz. Zelo smo zadovoljni, ker smo uspeli vzp°' staviti tudi uspešno dogovarjanje med sod' alnimi partnerji. Treznost naših partnerje'1’ tudi sindikatov, je prispevala k temu, da imf mo v Sloveniji sorazmerno malo socialni'1 konfliktov, stavk. Zato kot predsednik vlade ne pristajam d pozive k nekakšnemu thacherjanskemu urejO' nju plačne politike, ko naj bi vlada s trdo r0' ko vzpostavila red. Tudi zakonske zamrzniti plač se niso pokazale kot primeren način ud' janja plačnih odnosov. Edino ko res ni mogott doseči treznega dogovora s sindikati, kadd bi popuščanje vodilo v negativna gospoda1' ska in javnofinančna gibanja, mora država kd delodajalec zavzeti trše stališče. Pri tem pl je treba imeti občutek za pravo mero. 0t('S'h spodbujajo posamezne politične tl Ve’ hi želijo vladi otežiti delo in ustvari-kih lS’ razmere v državi niso dobre. V ta-p P^Merih seje težko izogniti konfliktu, ki sinrn,k°r n' v 'nteresu državljanov. Če tak n l.t uspe, bodo ceno plačali vsi držav-se >H j Preh° višjih davkov in na koncu, če kf. P(>dfejo makroekonomska razmerja, lah-‘uf, prek nižjih realnih plač. tov ° sem. .^dovoljen, da je večina sindika-v zadnjih tednih, ko skuša vlada zagoto- viti uravnotežen razvoj, pokazala trezen in konstruktiven odnos. Pristali so na zmerna gibanja plač, zavedajoč se, da bi se sicer lahko nevarno povečala javnofinančna neravnotežja. Upam, da prizadevanj po uravnoteženem razvoju in smiselni plačni politiki ne bodo ogrožali posamični sindikati, ki povzdigujejo svoje zahteve. Sindikat vzgoje in izobraževanja naprimer, ki postavlja zelo militantne zahteve, čeprav so indeksi plač v tem sektorju v preteklih letih višji kot drugje. Upam, da bomo pravo me m tudi v prihodnje, k čemur bodo najbrž, prispevala tudi opozorila o nevarnosti previsoke rasti plač, ki bodo, upam, pomagala nevtralizirati pretirane zahteve posameznih, morda prepotentnih sindikalistov. promis, po katerem lahko članice del dogovorjenih pravil, ki se nanašajo na sodelovanje delavcev, pri prenosu modela na nacionalno raven, opustijo. Vendar pa je bil za protiutež sprejet sklep, da nobena evropska družba, ki razvija participacijo delavcev, ne bo imela svojega sedeža v tistih državah, ki tega modela v celoti ne bodo prenesle v nacionalno zakonodajo. Doseženo soglasje glede opredelitve statusa evropske družbe je vsaj pri Evropski konfederaciji sindikatov (EKS), ki si je najbolj prizadevala za to, povzročilo zmeren optimizem. Pričakuje namreč, da se bodo z lahkoto odprla vrata za sprejem že pripravljenih direktiv o sodelovanju delavcev v evropski družbi ter o obveznem informiranju in posvetovanju delavcev. Izvršni odbor EKS je na zasedanju 14. decembra lani pozdravil odločitev predsedujoče Francije, da še pred koncem leta skliče izredni sestanek ministrskega sveta, na katerem naj bi sprejeli obe direktivi, a je moral generalni sekretar EKS Emilio Gabaglio že naslednji dan izraziti globoko zaskrbljenost zaradi novic, da so direktivo o informiranju in posvetovanju zaradi pritiskov manjšega dela članic umaknili z dnevnega reda ministrskega sveta, ki naj bi bil konec decembra. Zato se je delegacija EKS, sestavljali so jo predstavniki sindikalnih konfederacij Velike Britanije, Španije in Švedske, 20. decembra, na dan zasedanja ministrskega sveta za socialne zadeve, sestala s predsedujočo sveta, Francozinjo Elisabeth Guigou. Člani delegacije so pohvalili francosko predsedovanje EU, ki je prekinilo dolgoletno razpravo o statutu evropske družbe, hkrati pa izrazili globoko zaskrbljenost, ker je bila direktiva o informiranju in posvetovanju umaknjena z dnevnega reda sveta, kljub prizadevanju Francozov, da bi jo sprejeli v času njihovega predsedovanja. Predstavnik britanskih tradeuni-onov je ob tem opozoril na odločitev General Motorsa, da zapre tovarno avtomobilov Vauxhall v Lutonu, in dejal, da britanski sindikati upajo, da bo direktiva sprejeta čim prej. Izrazil je tudi podporo francoski vladi v boju z zaenkrat neupogljivim stališčem britanske vlade, da sprejem direktive ne podpre. Elisabeth Guigou je delegacijo EKS obvestila, da ima predlog direktive o informiranju in posvetovanju večinsko podporo in da bo zato uvrščen na dnevni red prvega zasedanja ministrskega sveta za socialne zadeve, ki bo v času švedskega predsedovanja. I iT!\ PTR KTTTTrr^,r' ki ie bi,a ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, Dalmatinova 1 r-1 Id llUl I II.M1 4, 1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 01/43-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 01/43-41-232, novinar urednik Tomaž Kšela • Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 250 tolarjev • Žiro račun 50101-678-4<7511 • Tisk: DeloTČP d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda ISSN 1408-5569 Tudi Sindikat finančnih °i>ganizacij Slovenije solidaren z Ložani Republiški odbor Sindikata finanč-n'h organizacij Slovenije je na žiro ra-^Un Prizadetih pod Mangrtom nakazal ^-OOO.OOO tolarjev. Protest zoper nov način usklajevanja minimalne plače Zveza svobodnih sindikatov Slovenije kot podpisnik Dogovora o politiki plač za obdobje 1999 do 2001 ugotavlja, daje v spremembah zakona o minimalni plači, ki se uporabljajo od 1. 1. 2001, spremenjen dosedanji način izkazovanja rasti življenjskih stroškov (ne upoštevajo se cene tobačnih izdelkov in alkoholnih pijač), kar bo imelo za posledico nižjo možno rast izhodiščnih plač in minimalne plače. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ni dala soglasja za tako spremembo. Zato protestiramo proti takemu načinu spreminjanja zakonodaje, ki bi moral biti utemeljen s so- glasjem socialnih partnerjev. Mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS V tolminskem podjetju Metalfleks, zadnja leta je v lasti ameriškega kapitala, so pred novim letom ustanovili sindikalno organizacijo SKEI. O tem in še o čem smo se želeli pogovoriti z Bogdanom Likarjem, sekretarjem območne organizacije SKEI Posočja. Pa smo pri tem imeli nekaj malega težav. Likar je namreč kar precej na terenu, pri sindikatih v podjetjih, kjer je, kot je pokazal pogovor, treba kar veliko stvari urejati, pojasnjevati, pomagati pri uveljavljanju upravičenih sindikalnih zahtev. Vmes so bili tudi praznični dnevi. Kljub temu se je na Likarjevem rokovniku le prikazalo prazno okence, dan, ko ni imel predvidenega nobenega obiska na terenu. Večinoma so to res priučeni delavci, vendar je prvi tarifni razred precej pod minimalno plačo, ki naj bi bila najnižja osnova za preživetje. V Iskri Avtoelektriki, kjer gre marsikje za podobna dela, nimajo nobenega zaposlenega v prvem tarifnem razredu, niti snažilk ne. Problem v Metalfleksu so še delovni normativi, ki jih tuji naročniki, zlasti italijanski, povečujejo. Normativi so zdaj takšni, da se bolj delati ne da. V tem podjetju imamo torej kar predsednikov sindikatov v podjetjih, pač pa le na območjih. Menim, da bi morali tudi pri nas sindikat organizirati na podoben način, saj je kadre v podjetjih vedno težje pridobiti. Res pa je, da te; ga problema drugje v Sloveniji ne občutijo. Delovanje sindikata je težje tudi zato, ker na našem območja ni profesionalnih sindikalnih delavcev; vsi predsedniki in člani odborov svoje sindikalno delo opravljajo ob službi ali p° njej. Edinole Valter Bensa iz Podjetja ne propadejo zaradi regresa Bili smo na obisku pri Bogdanu Likarju, sekretarju SKEI Posočja Vi 'pokrivate'SKEI Posočja ali tudi še kak drug sindikat na tem območju? Sem sekretar območnega odbora SKEI za severno Primorsko in ne pokrivam drugih sindikatov, čeprav takrat, ko nadomeščam sekretarja območne organizacije ZSSS, odgovarjam tudi na vprašanja članov drugih sindikatov. Tu sem tri leta, prej pa sem bil zaposlen v Vozilih Nova Gorica. Imam navado vsaj enkrat mesečno obiskati podjetja s tega konca države, kjer imamo med zaposlenimi svoje člane. Edinole v Iskro Avtoelektriko ne hodim, ker sem z Valterjem Benso, predsednikom tamkajšnjega SKEI, tako rekoč v vsakodnevnem stiku. O ustanovitvi sindikalne organizacije SKEI v Metalfleksu se ježe dolgo govorilo; kako, da se je to zgodilo šele zdaj? Moram poseči malo nazaj. Delavci Metalfleksa so bili do lani člani Obalnih sindikatov, takrat pa seje sindikat te dejavnosti iz Obalnih sindikatov izločil in priključil SKEI. V Metalfleksu smo tako pridobili kakih sto neorganiziranih članov. Da je trajalo tako dolgo do ustanovitve sindikalne organizacije SKEI v Metalfleksu, je bilo krivo to, da sem imel velike težave, ne s pridobivanjem članov, tuje šlo lahko, pač pa s pridobivanjem ljudi za vodenje tega sindikata, zlasti kandidate za predsednika. Vendar to ni problem samo Metalfleksa, tudi v drugih podjetjih se ob volitvah pojavlja ta težava: koga pridobiti za vodenje sindikata. Predsedniki so stalno med nakovalom in kladivom in ta funkcija ni lahka. V Metalfleksu pa so zdaj zadeve urejene? Nazadnje sem le dobil skupino kandidatov. V tem podjetju je bila zame dodatna težava še to, da imajo štiri dislocirane obrate in da delajo v dveh izmenah. Tako sem govoril v enem dnevu kar na devetih zborih delavcev. Moram pa ponoviti, da z včlanjevanjem delavcev v sindikat nismo imeli težav: od nekdanjih sto seje članstvo povečalo na skoraj 400 članov SKEI, od 680 zaposlenih. Delavci pa se še naprej vpisujejo. Kaže, da je v prid sindikata odločilo, da delavcem nismo ničesar obljubljali, pač pa zagotavljali, da se bomo bojevali za uveljavitev njihovih pravic. No, nas pa v tem podjetju čaka še precej dela. Kakšnega? Pregledati je treba vse akte in pravilnike. Mimogrede sem opazil, da že pet let niso popravili višine povračila potnih stroškov. Pred kratkim sem direktorju Igorju Fonu poslal dopis v zvezi s tem. Direktor sicer kaže dokaj-šen posluh za sindikat in nimamo v medsebojnih odnosih nobenih težav. Moram pa reči, da je ta drža značilna za vse direktorje v kovinski dejavnosti in elektroindustriji na našem koncu. Zgodi se, da kakšnemu našemu predlogu ali pobudi nasprotujejo, ko pa jim predstavimo naše argumente in možne posledice drugačnih rešitev, začno sodelovati. Tako je bilo v podjetju TIK Kobarid, kar bom kasneje podrobneje pojasnil. Včasih so ljudje v Metalfleksu negodovali nad trdim odnosom uprave do dela in do plač. Nizke plače so še vedno problem. Večina zaposlenih je v prvem tarifnem razredu. Podobno je v Tiku in še kje. Ali ljudje dejansko sodijo v prvi razred ali gre za kak drug razlog? precej dela, glede na to, daje bilo v sindikatu dalj časa mrtvilo. S tamkajšnjim sindikatom smo se dogovorili, da bomo reševali postopoma vprašanje za vprašanjem. Prve so na vrsti plače in tu smo že dogovorjeni, da se še v tem mesecu dobimo s sindikatom in direktorjem. Upravi Metalfleksa bomo predlagali sklenitev podjetniške kolektivne pogodbe. Na našem koncu jo ima za zdaj samo Iskra Av-toelektrika, drugod jo uprave odklanjajo. Pa tudi med sindikalisti je veliko takih, ki ne razumejo, da podjetniške kolektivne pogodbe, kjer gre za konkreten pravni akt med dvema sopodpisnikoma, ni mogoče enostransko spreminjati. Razlaganje meje stalo precej truda, vendar se zdaj na to pripravljajo tudi v Gostolu in v Tiku. Čeprav je v Tiku težava, ker so podrejeni Eti iz Cerknega in vsi ukazi prihajajo od tam. Občutek pa imam, da sindikat v Eti ne dela nič, ker se ljudje iz Ete obračajo na nas, čeprav imajo v podjetju sindikat SKEI. Ali je Cerkno vaše območje? Ne, zaenkrat ne. Predvidevamo pa, naj bi se SKEI organiziral kot regija in bi priključili še Idrijo, o čemer naj bi se kmalu začeli dogovarjati. V Idriji bi potem seveda tako kot v Tolminu odprli sindikalno pisarno. Osnovni problem sindikatov je pridobiti člane za delo v vodstvih sindikalnih organizacij? Osnovni problem je pridobiti ljudi za delo pri vodenju sindikata. Pri tem gre seveda tudi za daljnosežne posledice: brez vodstev sindikat ne bo dobro deloval, s tem pa bo tudi izgubljal članstvo! Na takšen odnos ljudi do sindikata v podjetjih vpliva tudi bližina Italije, kjer nimajo Iskre Avtoelektrike je nekakšen polprofesionalec, saj ima službo, ki mu omogoča delovanja za sindikat tudi med delovnirt časom. Sam sem bil edini pravi polprofesionalec, štiri ufe sem delal za sindikat v Vozilih' štiri ure pa opravljal svoje delo v tem podjetju. Koliko članov ima SKEI v Posočju? Zaenkrat okoli 2500. Podjetij teh dejavnosti, zlasti večjih, je tu malo. Večji podjetji, zlasti & ju merimo po številu člano'1 SKEI, sta pravzaprav le Iskra AV" toelektrika in Metalfleks. V Tik11 Kobarid imamo 68 članov. Zanimivo pa je, da se želijo včlanjevati tudi delavci iz malih, zasebnih podjetij. Že zdaj imamo 130 članov iz takih podjetij, k' plačujejo članarino po položnicah. Ti so izrazili željo biti čla11 prav SKEI, čeprav uporabljaj0 kolektivno pogodbo za drobn0 gospodarstvo. Pravijo, da sm° dobro organizirani in da imaj0 zato zaupanje v SKEI. Podob' no je s podjetjem Polident, ki uporablja kolektivno pogodb0 SKEI, delavci pa so člani sindikata KNG. To vprašanje bod°' kot kaže, kmalu rešili v republiških vodstvih obeh sindikate'’ V podjetju Avtotrading pa imamo posamezne člane, ker nihČe noče iz bojazni pred lastnikob1 prevzeti vodenja sindikata. Ljudje se boje za službo. Na katerem področju so največji spopadi med sindik#' in upravami podjetij? V malih podjetjih je to prav gotovo izplačilo regresa. Z izplačevanjem plač so problemi dosh manjši, razen v Avtotradingu, k| je prevzel del bivših Vozil. Tu tud1 še niso izplačali regresa. Pri plačah je seveda naj večja težava nj>' št. 2 / 11. januar 2001 a enotnost 5 hova višina, zlasti v Metalflek-su, pa v Tiku. Koliko 'prometa’ ima sindikalna pisarna v Tolminu? V začetku je bilo malo zanimanja, zadnje čase pa prihaja vse več delavcev. Kakšni problemi se pojavljajo Največja težava je, da ljudje sploh ne vedo, kakšne so njihove pravice, in večini moramo naj-prej pojasniti obseg njihovih pravic, da vidijo, ali so se prišli pritoževal zaradi resnične ali namišljene krivice. Starejši delavci so v spominu obdržali nekdanje sa-moupravljavske pravice. Zato se Jim dozdeva, da so jih v podjetju priškrnili za kako pravico, na-primer odločanja o kakem ukre- P^avice delavcev po kolektivni pogodbi. Zaenkrat še no-Podjetje ni propadlo zato, ker je izplačalo regres. e« il n°Pen direktor še ni uresničil grožnje z odstopom, oo sindikat še naprej zahteval 'nemogoče’. veščeni o svojih pravicah in nakopičilo seje kup težav. Ena večjih je bil ponesrečen sklep o čakanju na delo na domu, s stoodstotnim nadomestilom plače in brez sklepa o prerazporeditvi delovnega časa, kar bi jim omogočilo, da bi po šestih mesecih te ure doprinesli. Ker je šlo predvsem za nepoznavanje predpisov tudi pritakratnem vodstvu, smo z njim skušali doseči kompromisno rešitev v obojestransko korist. Vendar nas takratno vodstvo ni razumelo čisto dobro, šele po njegovi zamenjavi sem z novo upravo v Tiku dosegel takojšen sporazum, ne le o tem, pač pa tudi o izplačilu vseh zaostalih izplačil delavcem po kolektivni pogodbi. Šlo je predvsem za ne v sta'Ven^ar ta pravica sploh ne ob- TipiČen primer nepoznavanja Pravic se je pokazal ob ustanav-JuPiu Invalidskega podjetja Po-°cja, kamor so premeščali de-avce iz drugih podjetij z malo, [,a rečem, čudnimi pogod-unii. Sele po našem posredova-\]u so vanje vnesli določbo, da ..e lrnajo ti delavci pravico vmi-1 Pocl enakimi pogoji v staro pod-v^čebj invalidsko podjetje šlo Tudi delavci Tika Kobarid ni-p° dosti vedeli o svojih pravicah, otrebovali smo več kot leto dni, i a snio 'sanirali’ stanje. /abko o tem poveste kaj ^ Tiku je sindikat do zamenja-e Predsednika pred nekaj leti °oro deloval in sodeloval z na-Novi predsednik pa se prak-, Cn° ni javljal, ni hodil na sestan-e a|i kako drugače sodeloval z 'arni. Delavci zato niso bili ob- celoti izplačane jubilejne nagrade v zadnjih letih. Pri njih tudi pravilnik o plačah ni povsem v skladu s kolektivno pogodbo. Iz plačilne liste se ne da ugotoviti ne variabilnega dela plače, ne tarifnega razreda. Ko smo jim predstavili, kaj morajo po kolektivni pogodbi vsebovati plačilni listi, so pristali, da bodo to uredili. Marsikaj seje po prihodu nove uprave v Tiku izboljšalo. No, nekatere stvari, kot je bila premestitev sindikalnega zaupnika na nižje rangirano delovno mesto, pa so se obrnile na slabše. Ne vem, kako bo uprava izpolnila obljubo, da sindikalni zaupnik ne bo imel nižje plače, saj mu po pravilniku o plačah pripada nižja, zato bi mu morali k plači nekaj dodajati, mimo pravilnika. V Tik je delavce tudi motilo, ker jim je nova uprava dala v podpis nove pogodbe o zaposlitvi, čeprav so jih imeli že od prej sklenjene za nedoločen čas in bi bil zaradi nove sistemizacije delovnih mest potreben le aneks v pogodbi o zaposlitvi. Direktorica je korak uprave pojasnila s tem, da več kot polovica delavcev ni imela pogodb o zaposlitvi v osebnih mapah. Pojasnilo sem sprejel, ker doslej z njo nisem imel slabih izkušenj. Delavcem pa sem svetoval, naj podpišejo samo potrdilo, da so pogodbo prejeli. Na podpisano pogodbo se namreč ni mogoče pritožiti, na aneks pa je pritožba mogoča. Problematična je tudi razporeditev ljudi v tarifne razrede in dvigovanje plač z osebno oceno. Ljudem bi bilo treba omogočiti pravo napredovanje na lestvici, saj je bolj produktiven delavec, kije zadovoljen. Takšen pa je tisti, ki vidi, da se mu trud izplača tako pri plači kot pri napredovanju. Kako pa je s trinajsto plačo? Zanimivo je, da se mnogi sindikalisti boje upravi postaviti vprašanje o trinajsti plači. Pri nas je navada, da jo dobijo po zaključnem računu v podjetjih, ki so poslovala pozitivno, pred novim letom pa majhno božičnico. No, Metalheks je lani posloval pozitivno, pa božičnice ni bilo. To pa zato, ker sindikat ni bil organiziran. Problem pa je tudi, da se sindikati začno v podjetjih o trinajsti plači oziroma božičnici pogovarjati prepozno. Menim, da si je za trinajsto plačo treba začeti prizadevati na začetku leta, ne šele ob začetku decembra. Ljudi tudi na veliko strašijo, da bo podjetje propadlo zaradi izplačila regresa ali če bi izplačalo trinajsto plačo. Tega se ne bi bilo treba bati. S čim se v SKEI Posočja še ukvarjate? Moja želja je, da bi, še preden bi začel konec julija letos veljati zakon o varstvu in zdravju pri delu, obiskali vsa podjetja kovinske dejavnosti in pregledali, kako so pripravljena nanj. Ravno v tej panogi je proizvodnja zdravju precej škodljiva, sproščajo se razni plini. Ena izmed prednostnih nalog pa je tudi ustanavljanje svetov delavcev. Svet delavcev bomo v kratkem ustanovili v Tiku. Najprej smo uredili sindikat, zdaj je na vrsti svet delavcev. Tudi v Me-talfleksu smo z vodstvom dogo-voijeni, da sindikat izpelje volitve v svet delavcev. V kovinski in elektroindustriji v Posočju je ustanovljenih malo svetov delavcev, pa še tam se ponekod pojavlja rivalstvo s sindikatom. To sem opazil v Gosto- 1Udi druga dražba za ECCE neuspešna Metalna ECCE še vedno nima novega lastnika. Na okrožnem sodišču v Mariboru je bila prejšnji teden neuspešna tudi druga dražba za prodajo celotnega premoženja tega podjetja v stečaju. Stečajni senat, ki je na prvi dražbi celotno premoženje stečajnega dolžnika ponudil za 5 milijard 456 milijonov tolarjev, je na ponovni dražbi prodajal isto premoženje za 4 milijarde 377 milijonov tolarjev, vendar tudi nova cena ni privabila nobenega kupca, ki bi bil pripravljen plačati varščino. Nekateri zainteresirani kupci so neuradno izjavili, da je cena še vedno previsoka. Premoženje Metalne ECCE v stečaju obsega 140 tisoč kvadratnih metrov zemljišč in stavb ter stroje, material, opremo in drugo premično premoženje. Kdaj in kako bodo prodajali premoženje Metalne ECCE naprej, stečajni senat še ni odločil. t.K. lu. Saj če bi oba tekmovala, kdo bo bolj koristil delavcem, bi bilo rivalstvo v redu, tako pa si mečejo polena pod noge. Problem je, da svet delavcev dokaj lahko pride pod vpliv delodajalca in nekritično sprejema njegove pobude in predloge. Na primer: v Gos-tolu je direktor zagrozil predstavnikom delavcev, da bo raje dal odpoved, kot izpolnil “pretirane” zahteve, ki smo jih predstavili v imenu zaposlenih. Naslednji dan me je poklical tamkajšnji predsednik sindikata, češ ali si videl, kaj si storil! 'Če ni mogel uresničiti, kar bi moral, naj da odpoved,’ sem dopovedoval. 'Moral bi odstopiti ne danes, ampak že pred letom dni.’ Seveda direktor ni podal odpovedi. Potem pa je bil predsednik sveta delavcev toliko moža, da se je umaknil s položaja sam, ker je uvidel, da ga je direktor izigraval. B.R. 6 aenotnos ri čt. 2 / 11. januar 2001 POKOJNINSKA REFORMA POKOJNINSKA REFORMA čt.2 / 11. januar 2001 a enotnost 7 Pogovor s Heleno Bešter, članico uprave Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja upravlja desetino po letu 1990 olastninjenega nekdanjega družbenega premoženja. Leta 2000 se je iz Kapitalskega sklada preimenovala v Kapitalsko družbo. Kapitalska družba v skladu z novim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju prevzema tudi pomembno vlogo pri reformi beneficirane delovne dobe, ki se je začela 1. januarja letos. Kakšna bo naloga Kapitalske družbe na tem področju? Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja je vstopila na področje dodatnih pokojninskih zavarovanj že na podlagi zakona o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb, ki je začel veljati 13. julija 1999. Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki velja od 1. januarja 2000, je vlogo Kapitalske družbe razširil in ji dal odločilno mesto v procesu preoblikovanja beneficirane pokojninske dobe (oziroma štetja pokojninske zavarovalne dobe s povečanjem) v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Letos bo Kapitalska družba ustanovila tudi vzajemni pokojninski sklad za izvajanje prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Nekateri delavci bodo kljub pokojninski reformi po letu 2001 ohranili beneficirano delovno dobo. Kateri delavci so to in zakaj so snovalci reforme ocenili, da je takšna rešitev smotrna? Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ločuje zavarovance, ki se jim šteje zavarovalna doba s povečanjem oziroma ki delajo na beneficiranih delovnih mestih, na tiste, ki so 1. januarja letos imeli manj, in na tiste, ki so imeli več kot 25 let (moški) oziroma 23 let (ženske) pokojninske dobe. Tisti, ki so na prvi dan letošnjega leta imeli več kot 25 oziroma 23 let pokojninske dobe in so bili seveda dejansko razporejeni na beneficirano delovno mesto, ohranjajo beneficirano delovno dobo. To pomeni, da bodo njihovi delodajalci zanje tako kot doslej še naprej Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) plačevali prispevke za benefikacijo. Vsi drugi delavci, ki so že ali pa šele bodo v prihodnosti razporejeni na beneficirana delovna mesta, pa so s 1. januarjem letos prešli v novi Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja Republike Slovenije, ustanovljen pri Kapitalski družbi. Njihovi delodajalci bodo obvezno plačevali prispevke na žiro račun Sklada v enakem deležu od bruto plače kot doslej. Prispevki se bodo zbirali na osebnih pokojninskih računih posameznikov in bodo skupaj z donosi na zbrana sredstva osnova za izračun poklicne pokojnine. Delitev zavarovancev na podlagi pokojninske dobe na tiste, ki ostanejo na ZPIZ, in tiste, ki preidejo na Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, je potrebna zato. Poklicna pokojnina se bo izplačevala od trenutka, ko se bo zavarovanec upokojilv obveznem dodatnem pokojninskem zavarovanju, do tedaj, ko bo izpolnil minimalne pogoje za starostno upokojitev v obveznein starostnem pokojninskem zavarovanju pf' ZPIZ. V tem času bo Sklad plačeval tudi pri' spevke za obvezno zdravstveno zavarovanje. Po upokojitvi v obveznem starostnem pokojninskem zavarovanju pri ZPIZ pa b° posameznik prejemal znižano poklicno p°' kojnino, ki bo namenjena pokrivanju razlike zaradi nižje starostne pokojnine pri ZPlZ za leta dodane dobe. Za primer invalidske upokojitve pri ZPIZ ima zavarovanec pravico do izplačila odkupu6 vrednosti z osebnega računa. Enako velja tudj za primer smrti v času zavarovanja (ko še m prišlo do izplačevanja poklicne pokojnine)-le da se odkupna vrednost izplača dedičeim Za vse pravice zavarovancev v Skladu d°' datnega obveznega zavarovanja jamči p°' leg Kapitalske družbe, ki upravlja Sklad do' zana plačila prispevkov. Zato bo možno to Rediti tudi med letom, če bo posamezni de-avec ugotovil, daje v napačni skupini ali pa a sploh ni vključen v obvezno dodatno po-Kojntnsko zavarovanje, čeprav bi moral bi-'• Enako velja tudi za tiste zavarovance, ki se jim pravica do benefikacije ugotavlja nak- (šoicrj ["g^d as|nansko °PravlJenega dela nhleJa90t0Vl'>en0 VSe’ da b° Sklad „,/55[,eS,a dodatnega pokojninskega ovanja RS pri Kapitalski družbi lahko svoje naloge?2001 zmo3el izvaiativse Priprave na ustanovitev Sklada obveznega a nega pokojninskega zavarovanja so po- tevsul ° le-° 20()0' Za usPešno ustanovi-tmi • 6 P°trebno napraviti predvsem rnpmk ajpiC'i je bil° Potrebno zbrati vse po-delTa e,podatke 0 zavarovancih in njihovih todajalcih ter predvsem o doseženi pokoj- vezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Vsi tisti, ki so podatke poslali prepozno oziroma jih sploh niso poslali, bodo prijave za obvezno dodatno zavarovanje dobili takoj, ko bo mogoče na podlagi pravilnih podatkov ugotoviti, ali sodijo zavarovanci v obvezno dodatno zavarovanje ali pa ohranijo še naprej beneficirano delovno dobo. Na podlagi podpisanih prijav v zavarovanje bodo zavarovanci prejeli zavarovalne police obveznega dodatnega zavarovanja in pokojninski načrt. Hkrati bodo delodajalcem poslane tako imenovane pogodbe o financira-nju, v katerih bodo opredeljene podrobnosti o načinu plačevanja prispevkov in izmenjavi podatkov s Skladom. Vse tehnične podrobnosti z delodajalci bo potrebno urediti v mesecu januarju tako, da bo plačevanje prispevkov za dodatno zavarovanje lahko nemoteno potekalo. V začetku leta je tako vse pripravljeno za začetek delovanja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Prav gotovo Kako bo obvezno dodabijokojninsko zavarovanje naoomesuio Leto 2001 prinaša številne spremembe v zvezi z beneficirano delovf dobo. Nekateri delavci na beneficiranih delovnih mestih bodo ohra*1'1' beneficirano delovno dobo, drugi pa bodo obvezno dodatno pokojninsko zavarovani. Helena Bešter, članica uprave Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pojasnjuje te za mnoge delavce še vedno ne dovolj znane spremembe. ker je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje organizirano na kapitalskem principu. To pomeni, da se na osebnih računih zavarovancev zbirajo vplačani prispevki ter so skupaj s pripisanimi donosi osnova za izračun tako imenovane poklicne pokojnine iz tega zavarovanja. Prvi zavarovanci, ki so se s 1. januarjem 2001 vključili v Sklad, se bodo upokojili po 12 letih. Zakonodajalec je namreč predvidel, daje to tisto minimalno obdobje, ki po kapitalskem principu omogoča pridobitev ustrezne poklicne pokojnine. Zaradi vključitve posebnih skupin zavarovancev (na primer cariniki, ki se vključujejo na podlagi posebnega zakona) bodo nekateri dosegli pogoje za upokojitev že prej. Če se bo zaradi prekratkega zavarovalnega obdobja na njihovih računih zbralo premalo sredstev, jim bo Sklad namesto poklicne pokojnine izplačal privarčevano vsoto na osebnem računu. Kakšne so po 1. januarju 2001 pravice zavarovancev na beneficiranih delovnih mestih, za katere beneficirana delovna doba ne velja več in so namesto nje obvezno dodatno pokojninsko zavarovani? Zavarovancem v obveznem dodatnem pokojninskem zavarovanju pripada ob izpolnitvi upokojitvenih pogojev pravica do dodatne poklicne pokojnine in do znižane poklicne pokojnine. Hkrati se jim pri ugotavljanju pogojev za upokojitev v okviru obveznega pokojninskega zavarovanja pri ZPIZ kot tako imenovana dodana doba prizna tudi četrtina časa, ko bodo obvezno dodatno zavarovani. datnega pokojninskega zavarovanja, tudi žava. Koliko delavcev ostaja v beneficirani delovni dobi in koliko delavcev se bo po 1. januarju 2001 obvezno dodatno pokojninsko zavarovalo? Na podlagi selekcije in razdelitve doseči^' njih okrog 32.()0() zavarovancev z benefici' rano delovno dobo, ki jo je s pomočjo datkov delodajalcev opravil ZPIZ, je l. ji)' nuarja letos prešlo v obvezno dodatno pokoj' ninsko zavarovanje preko 19.000 zavaroval1' cev. Točno število še ni znano, ker vsi deK)' dajalci niso pravočasno poslali podatkov oZ>' roma so podatki nepopolni ali napačni. Vs6 te nejasnosti se z aktivnim sodelovanjem <#' lodajalcev pospešeno odpravljajo. Na koa' cu bodo dodani še tisti, ki jih z dopisi v let11 2000 iz kakršnih koli razlogov nismo zaj6. li. V ta namen sta Kapitalska družba in ZPf objavila več obvestil v dnevnem časopisju te( v revijah Podjetnik in Obrtnik, v katerih sri ponovno pozvala vse zavarovance, ki delf jo na beneficiranih delovnih mestih, in nj1' hove delodajalce, naj se javijo na ZPIZ in ut6' dijo svoj status, če tega še niso storili. Zaradi zahtevnosti novega obveznega d°' datnega pokojninskega zavarovanja lahko o* prehodu v nov sistem pride tudi do določ6' nih težav (lahko so napačni osnovni poda( ki, lahko so zavarovanci še naknadno kupil! pokojninsko dobo, pa o tem delodajalec 1,1 bil obveščen a). ZPIZ in Kapitalska družbi1 sta se zato dogovorila, da bosta v prehodne11, obdobju, ki bo trajalo celo letošnje leto, f6' te ki nna,"Sle- ki ostanejo na ZPIZ, in na ea’nn£ •ajaj° v Sklad obveznega doda ^ ... ^J^inskcpn'znvnrru/ania P Q \/to jal r> '23 78.159 M7 87.055 1,55 98.493 Č85 117.556 2-10 133.442 2.50 158.860 3>°0 190.632 ZAPRP\HyNA POGODBA RLAGA V CEST- ^SMETU (Ur 1 rs 67/ Tarifni razred II. III. IV. V VI. Vil. VIII. IX. Relativno razmerje Znesek 1,00 62.335 1,10 68.569 1,23 76.672 1,37 85.399 1,55 96.619 1,85 115.320 2,10 130.904 2,50 155.838 3,00 187.005 PTTLEFIVNA POGODBA koI^0META IPošta, Tele- i^l^sf45'90'22'91-1’ Tarifni lazred L II. III. IV. V Vi. VIL Vlil. IX. Relativno razmerje Znesek 1,00 67.804 M7 79.331 1,24 84.077 1,39 94.248 1,57 106.452 1,87 126.793 2,37 160.695 2,50 169.510 3,00 203.412 podjetjih, nas prosimo, pokličete. Potrudili se bomo, da boste dobili celovito in hitro informacijo, tako kot je v navadi v našem sindikatu - SDPZ. Brane Mišič, strokovni sodelavec ZSSS Cvetka Gliha, sekretarka SDPZ KOLEKTIVNA POGODBA ZA, ŠPEDICIJSKO, SKLADIŠČNO IN POMORSKO AGENCIJSKO DEJAVNOST (Ur. L RS 14/99) Tarifni Relativno razred razmerje Znesek L 1,00 69.595 II. 1,10 76.555 III. 1,23 85.602 IV. 1,37 95.345 V. 1,55 107.872 VI. 1,85 128.751 VIL 2,10 146.150 VIII. 2,50 173.988 IX. 3,00 208.785 KOLEKTIVNA POGODBA ZA CESTNI POTNIŠKI PROM El (Ur L RS 32/98) Tarifni Relativno razred_____________________________razmerje Znesek I. Enostavna dela 1,00 62.638 II. Manj zahtevna dela 1,10 68.902 - mazalec, pralec, vulkanizer, garderober 1,10 68.902 - sprevodnik 1,11 69.528 III. Srednje zahtevna dela 1,23 77.045 - administrativni manipulant 1,23 77.045 - pom. mehanik, električar, klepar, avtoličar 1,24 77.671 - voznik taksi vozila 1,26 78.924 IV. Zahtevna dela 1,37 85.814 - blagajnik 1,37 85.814 - KV vzdrževalci vozil 1,50 93.957 - voznik avtobusa 1,52 95.210 V. Bolj zahtevna dela 1,55 97.089 - informator na AP 1,55 97.089 - prometnik, prometni kontrolor 1,70 106.485 - razporednik, specialist vzdrževanih del 1,79 112.122 VI. Zelo zahtevna dela 1,85 115.880 VII. Visoko zahtevna dela 2,10 131.540 VIII. Najbolj zahtevna dela 2,50 156.595 • v te-i Motivni pogodbi dogovorjeni plačilni razredi in tipična delovna mesta, objavljamo izhodiščne plače po posameznih tarifnih razredih in tipičnih delovnih mestih. Tipično delovno mesto Enostavna dela TR KTR PR KPR IP v SIT - čiščenje delavniških prostorov Enostavna dela I. 1,00 1/1 1,05 65.452 - pranje vozil, mazanje, enostavna vzdrževalna dela, menjava pnevmatik, manipuliranje s tovorom I. 1,00 1/2 1,10 68.569 Manj zahtevna dela - manj zahtevna vzdrževalna dela nekvalificiranih delavcev II. 1,10 II/1 1,15 71.685 Srednje zahtevna dela - vodenje evidenc, vpisovanje podatkov Srednje zahtevna dela III. 1,23 III/1 1,23 76.672 - vzdrževalna dela priučenih delavcev, blagajniška opravila, enostavnejša obračunska opravila Zahtevna dela - vzdrževalna dela kvalificiranih delavcev,vodenje III. 1,23 IH/2 1,25 77.919 zahtevnejših evidenc, izdelava zahtevnejših obračunov Zahtevna dela IV. 1,37 IV/1 1,45 90.386 - upravljanje vozila do 6500 kg skupne mase na domačih relacijah Zahtevna dela IV. 1,37 IV/2 1,85 115.320 - upravljanje vozila do 6500 kg skupne mase na mednarodnih relacijah Zahtevna dela IV. 1,37 IV/3 1,92 119.683 - upravljanje vozila nad 6500 kg skupne mase na domačih relacijah IV. 1,37 IV/4 2,00 124.670 Srednje zahtevna dela - upravljanje vozila nad 6500 kg skupne mase na mednarodnih relacijah Bolj zahtevna dela IV. 1,37 IV/5 2,10 130.904 - disponentska dela, prometniki, vodenje saldakontov, tajniška opravila v. 1,55 V/l 1,75 109.086 Zelo zahtevna dela - vodenje manjšega zaključnega dela delovnega procesa (služba, referat) VI. 1,85 VI/1 1,90 118.437 Zelo zahtevna dela - vodenje zaključnega dela delovnega procesa srednjega obsega (oddelek) Zelo zahtevna dela VI. 1,85 VI/2 1,95 121.553 - vodenje zaključnega dela delovnega procesa večjega obsega (sektor) Visoko zahtevana dela VI. 1,85 VI/3 2,00 124.670 - strokovna opravila v okviru znanih ciljev in nalog Visoko zahtevana dela VIL 2,10 VII/1 2,10 130.904 - strokovna opravila z manjšo stopnjo programiranosti delaVII. 2,10 VII/2 2,10 130.904 12 št. 2 / 11. januar 2001 POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Študijski obisk na Nizozemskem in Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje je v okviru programa Phare Mocca (posodabljanje izobraževalnih programov, razvoj certifikatnega sistema, preverjanje kakovosti poklicnega izobraževanja) nedavno organiziral študijsko potovanje predstavnikov socialnih partnerjev na Nizozemsko in Dansko. Namen potovanja je bil seznaniti se s sodelovanjem socialnih partnerjev pri poklicnem izobraževanju mladih in odraslih. Udeleženci so zastopali različne institucije s področja poklicnega izobraževanja, regionalne razvojne centre, zbornice, sindikate, sklade dela, ministrstva, delodajalce ... Med njimi je bila tudi Mira Videčnik, sekretarka območne organizacije ZSSS Velenje, ki sindikate zastopa v regionalnem svetu za poklicno izobraževanje za območje Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Socialni partneili sodelujejo pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju Svoje vtise s potovanja je Videčnikova za naše glasilo strnila takole: Najprej smo obiskali Nizozemsko, kjer smo se seznanili z delom več izobraževalnih centrov in institucij, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in usposabljanjem. Brezposelnost na Nizozemskem je le 4,4-od-stotna. Daje odstotek tako nizek, vplivajo zlasti fleksibilne zaposlitve, v katerih posamezniki delajo od 2 do 15 ur dnevno. Nizozemska je leta 1991 sprejela zakon o poklicnem izobraževanju učencev med 16. in 20. letom. Programi poklicnega izobraževanja in izobraževanja odraslih so med seboj povezani, zaradi česar zagotavljajo vseživljenjsko učenje. Nov zakon zagotavlja izenačeno kakovost pridobljenega znanja. Na podlagi novega zakona se je kakšnih 400 šol združilo v 46 regionalnih centrov ROC. Največji takšen center je Zadkin contract activitis v Rotterdamu. V njem se usposablja 32.(X)0 udeležencev (izraz učenec so opustili), od tega 14.(XX) v dualnem sistemu. Kar 1600 učiteljev izvaja 720 programov. ROC-e financira država in pri tem upošteva število udeležencev. Ker imajo centri urejene odnose z okoljem, se večina udeležencev usposabljanja zaposli v treh mesecih po končanju šole. Centri sodelujejo tudi s sindikati, s katerimi se posvetujejo štirikrat letno. Udeleženci izobraževanja dobijo spričevalo za vsako stopnjo študija in tudi za vsak letnik šolanja. Šola za tajnice tako udeleženkam po prvem letniku šolanja izda spričevalo za pomočnico tajnice, po drugem letniku za tajnico, po tretjem letniku za pomočnico pomočnika direktorja, po četrtem pa za pomočnico direktorja. Urad za delo združuje javne in zasebne agencije za zaposlovanje. Odnos med uradniki in brezposelnimi osebami zelo pristen. Na Nizozemskem razmišljajo o večji decentralizaciji izobraževalnih programov in tudi o decentraliziranem financiranju. V šole želijo uvesti tudi tržna načela, tako da bi enote pridobivale dohodek na trgu. Na Danskem smo obiskali dve ministrstvi, več podjetij, centrov in združenj. Tudi v tej državi socialni partnerji sodelujejo pri poklicnem izobra- ževanju in zaposlovanju. Na državni ravni deluje Nacionalno telo (AMS), odgovorno za trg dela. To telo je enota ministrstva za delo. AMS je odgovorno za regionalne centre za usposabljanje odraslih in urade za zaposlovanje. Na Danskem je 24 centrov za usposabljanje odraslih, ki sodelujejo s 150 tehniškimi in podjetniškimi šolami. Danska ima tudi Nacionalni odbor za poklicno usposabljanje in 15 regionalnih odborov za pre-usposabljanje. Njihova glavna funkcija je svetovanje podjetjem, v katere programe naj vključijo svoje zaposlene. Danska je leta 1993 sprejela aktivno politiko zaposlovanja in na njeni podlagi v nekaj letih znižala brezposelnost s prejšnjih 12 odstotkov na nekaj več kot 5 odstotkov. Za brezposelne je uvedla pravice in obveznosti, skrajšala je čas prejemanja denarnega nadomestila. Ker so imeli z zaposlovanjem tujcev probleme, so leta 1999 sprejeli poseben program njihovega zaposlovanja. Na Danskem imajo regionalni odbori za trg dela podobno vlogo, kot naj bi jo v Sloveniji dobili nastajajoči regionalni sveti za razvoj človeških virov. Izobraževalni sistem (za mlade) na Danskem je v pristojnosti ministrstva za šolstvo, za usposabljanje (odraslih) pa skrbi ministrstvo za delo. Oba sistema se delovno povezujeta in izdajata javne listine. Izobraževanje je zelo decen- tralizirano in omogoča organiziranim delodajalcem, da vplivajo na njegovo vsebino. Strokovna telesa za poklicno izobraževanja in usposabljanje delujejo tako na državni kot na lokalni ravni. Na vseh ravneh so razviti tudi socialnopartnerski odnosi. Tuji strokovnjaki za poklicno izobraževanj6 so prepričani, da mora biti usposabljanje skladno s potrebami, saj sicer udeleženci ne morejo računati na zaposlitev. Uspešnost je odvisna tudi od povezanosti izobraževalnih zavodov z gospodarstvom, k čemur prispeva tudi socialno partnerstvo na lokalni, regionalni in državni ravni' Prepričana sem, da je s sodelovanjem socialnih partnerjev tudi pri nas mogoče doseči večjo učinkovitost izobraževanja in usposabljanja. To se na našem območju že potrjuje. Nas v sindikatih pa čaka na tem področju obsežno in zahtevno delo. Med drugim bo treba v kolektivnih pogodbah ovrednotiti nove poklice, saj bo kakšnih 80 odstotkov sedanjih poklicev izumrlo V Slovenji pripravljamo spremembe izobraževalnega sistema in razvijamo certifikatni sistem. Z obojim želimo omogočiti potrjevanje neformalno pridobljenih znanj. Na državni ravn' je treba sestaviti standarde znanj in spretnosti-pri čemer moramo sodelovati vsi socialni partnerji. Naši delavci imajo kar precej znanja, kar naj prejmejo certifikate. f /f Mi L S kakšno večino glasov sprejema odločitve Svet EU? sifiveruji1 Doma r f\rvVL>’ Odgovor: Svet fc,U tanko odločitve sprejema na tri načine: soglasno, s kvalificirano večino ali pa z navadno večino. Soglasno se glasuje o 45 področjih, ki so za državo članico življenjsko pomembna. Načrtuje se, da bi se z institucionalno reformo EU omejilo odločanje s soglasjem. Ko Svet glasuje z navadno večino, ima vsaka članica po en glas in vsi glasovi imajo enako težo. Pri glasovanju s kvalificirano večino pa imajo glasovi različno težo. Institucionalna reforma naj bi zagotovila, da bi glasovanje s kvalificirano večino postalo splošno pravilo. To je pomembno zlasti za male in srednje države. Za to se kot država kandidatka zavzema tudi Slovenija. Vendar pa se v zvezi s tem razmišlja tudi o dvojni večini, ko bi zagotovila, da bi odločitev veljala le, če bi bila zanjo večina zastopanih prebivalcev Unije. Reforma pa naj bi tudi omogočila več soodločanja Evropskemu parlamentu. Vir: publikacija Slovenija v Evropski uniji, Urad vlade za informiranje, avgust 2000 Premik pri pogajanjih Republiški odbor si že več let prizadeva za začetek pogajanj o spremembah in dopolnitvah kojektivne pogodbe za gradbene dejavnosti. Po besedah Jerneja Jersana, sekretarja SDGD, do pogajanj ni prišlo zlasti zaradi politike vodstva Gospodarske zbornice Slovenije, po kateri se je ravnalo tudi združenje za gradbeništvo. Zaradi vztrajanja predstavnikov SDGD je ! konce novembra lani sestanek predstav-mkov delodajalcev in sindikatov, na katerem so bili sprejeti nekateri dogovori o nadaljnjem delu pri kolektivni pogodbi dejavnosti. Predstavniki sindikata so se zavzemali zlasti za postopno izenačevanje izhodiščnih plač z mi-nimamo plačo, dograditev kolektivne pogod-e s seznamom delovnih mest in možnostjo vec tarifnih prilog, dopolnitve v zvezi z do-atnim prostovoljnim pokojninskim zavaro-vanjem ... Predstavniki delodajalcev pa so poudarjali zlasti povezanost kolektivne pogodbe dejavnosti z novo plačno politiko in ovim zakonom o delovnih razmerjih. Me- nili so tudi, da morajo biti delavci, napoteni na delo iz tujih podjetij, vključeni v kolektivno pogodbo za gradbeništvo. Obe strani sta se strinjali, daje nova kolektivna pogodba boljša rešitev kot popravljanje in spreminjanje sedanje.Tako delodajalci kot sindikati bodo tako do konca januarja pripravili svoje predloge o vsebini nove kolektivne pogodbe, kijih bodo zatem pretresli na skupnih sestankih. Že ta četrtek se bo sestala pogajalska skupina republiškega odbora SDGD in obravnavala predloge, ki bodo poslani delodajalcem. Jernej Jeršan dodaja, da so predstavniki SDGD sodelovali na več sestankih na terenu, kjer so ugotavljali, da tudi več direktorjev misli enako kot oni. Strinjali so se napri-mer glede tega, da je cena delovne sile podcenjena, zaradi česar prihaja do pomanjkanja nekaterih strokovnih profilov in nezanimanja za vpis v gradbeniške šole. Na naše vprašanje, kakšno je stališče SDGD do sprememb pravilnika o financiranju ZSSS, je Jeršan povedal, da so v sindikatu ves čas menili, daje treba dosledno izvajati dosedanji pravilnik. Ugotavljajo tudi, da nekatere na kongresu sprejete statutarne spremembe niso uresničene. Še posebej so kritični do območnih organizacij, ki delujejo po starem. V sindikatu so tudi prepričani, da je treba okrepiti strokovno službo ZSSS tako, da bo lahko opravljala naloge za sindikate dejavnosti in območne organizacije. Še posebej bi bilo treba okrepiti ekonomsko stroko. V republiškem odboru so že začeli oblikovati posebno delovno telo za področje varstva in zdravja pri delu. Ugotovili so namreč, da kar 14 členov v novem zakonu določa naloge in odgovornosti sindikata. Gradbena podjetja so pred desetimi leti imela kar zgledne službe za varstvo pri delu, večja podjetja so imela tudi obratne ambulante. Danes ima obratno ambulanto le še SCT. F. K. Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Razpis 38. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGER ČLANOV SDGD SLOVENIJE 2001 Zimske ŠIG 2001 bodo 17. februarja 2001 na Soriški planini Organizator Sindikat SGP Tehnik Škofja Loka, pokrovitelj, direktor SGP Tehnik Jože Kumer. Tehnična izvedba: SD Dražgoše, sekcija ALPES Železniki Veleslalom in smučarske teke prijavljene ženske in moške bodo ''-deljeni v štiri kategorije: ^ do 35 let (letnik 1966 in mlajši) ° - od 35 do 45 let (letniki 1956 do 1965) j-~ od 45 do 55 let (letniki 1946 do 1955) u - nad 55 let (letniki 1945 in starejši) Tekmovanje v veleslalomu se bo pričelo ob 9.30 uri, v tekih Pa »b 13. uri. Če ima več tekmovalcev enak čas, je bolje uvrščen tisti, ki je imel slabšo štartno številko. Za ekipni vrstni red se upoštevata rezultata dveh (2) najbolje uvrščenih tekmovalcev iz vsake tekmovalne kategorije. Če ima več ekip enako število točk, je boljša ekipa, ki ima več L, 2. itd. mest. Rezultate posameznikov in ekipni vrstni red se določi s seštevkom interpolacijskih točk uvrščenih tekmovalcev. Prvouvrščeni dobi 100 točk, zadnji 1 točko. Tekmovanje bo po pravilih Smučarske zveze Slovenije, Pravilniku SDGD in določilih tega razpisa. Pravico nastopiti imajo člani SDGD Slovenije, upokojeni člani ZSSS (ki redno plačujejo članarino vsaj zadnjih 6 mesecev), vodstveni delavci prijavljenih ekip, povabljeni gostje oz. poslovni partnerji prijavljenih podjetij gradbeništva. Prijave ekip po kategorijah na posebnem obrazcu pošljite najkasneje do 20. januarja 2001 na naslov: SDGD Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, s pripisom Za zimske ŠIG 2001. V prijavi obvezno navedite priimek in ime, naslov in telefonsko številko vodje ekipe, ki bo prejel vse nadaljnje informacije. Predvidena cena organizacije in izvedbe (kotizacija) za posameznega tekmovalca je do 2500 tolarjev (glede na število udeležencev) in se bo poravnala po navodilih organizatorja - pokrovitelja. Pravila tekmovanja: Tekmovanje je post 'Pno - moške in žensk osebej v veleslalomu, '^Pni razvrstitvi ekip. . Umovanje v posame ^nji velja, če nastop . ^ovalcev. Za posame gorije lahko ekipe p Urejeno Število teknit ^majejo na lastno oi D e Posamezna katego n c’ Prijavljeni tekmova tegJe .v.n'žji (mlajši) stare Vse informacije v zvezi z razpisom dobite do 30. 1.2001 v tajništvu SDGD Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, tel./faks 01/ 231 -2460 in tel. 01/4341 -220, po tem datumu pa pri organizatorju - pokrovitelju: SGP Tehnik Škofja Loka - tajništvo: Mira Lovšina, tel. 04/511-26-11 ali predsednik organizacijskega odbora: Adolf Kočar, tel. 041/535-853. Sindikalni pozdrav! Anton Prišel, predsednik komisije za rekreacijo in šport Miodrag Popovič, predsednik SDGD Jernej Jeršan, sekretar SDGD Kazeriia Mariborčani zlatim lisičkam ne bodo dovolili pobegniti -pa naj stane kar hoče! V Reykjaviku na Islandiji imajo menda čudovite plaže. Zlomek je samo v tem, da je Islandija malce preveč na severu, zato se tam razen najbolj hrabrih domačinov nihče v nobenem letnem času ne more kopati. Za razliko od Reykjavika, ki ima čudovite plaže, pa ima Maribor na pobočjih bližnjega Pohorja čudovita smučišča. Zlomek je samo v tem, da je Maribor preveč na jugu, njegova smučišča pa so na premajhni nadmorski višini, da bi se na njih zadržal sneg, ki, mimogrede rečeno, v mestu redko pada. Maribor in Reykjavik imata torej veliko skupnega: obe mesti sta približno enako veliki, poleg tega pa imata obe čudovite naravne danosti, ki jih ne moreta v celoti izkoristiti. Vendar pa je med Mariborom in Reykjavikom tudi razlika. Ta izhaja iz dejstva, da danes še niso znane metode, s pomočjo katerih bi lahko segreli Severno ledeno morje, medtem ko je umetni sneg zelo preprosto delati s snežnimi topovi, če so le temperature nižje od nič stopinj. Res pa je, da je umetni sneg težko zadržati, ko čezenj potegnejo topli južni vetrovi, ki so tako značilni za deželico na južni strani Alp. Ker metode za segrevanje ledenega Severnega morja še niso znane, še nikomur v Reykjaviku ni padlo na pamet, da bi mesto spremenili v poletno obmorsko letovišče, čeprav so reykjaviške plaže menda celo lepše od tistih na Havajih. Izum topov, ki proizvajajo sneg, pa je mnoge Mariborčane spodbudil, da so se lotili velikega projekta: svoje mesto so začeli spreminjati v zimskoturistično in smučarsko središče. V ta namen so zgradili celo snežni stadion, na katerem se večino leta pasejo krave (od tod slavni Pohorje be-af), poleg tega pa Mariborčani na zeleni trati snežnega stadiona prirejajo množične mladinske koncerte, družabna srečanja in prvomajsko delavsko srečanje. Vsako leto sredi zime pa na snežnem stadionu s snežnimi topovi naredijo sneg in na njem organizirajo veliko tekmovanje najboljših smučark sveta za zlato lisico. Tako kot običajno so se tudi letos sredi zime Mariborčani izredno resno lotili priprav na tekmovanje za zlato lisico, ki vsako leto ponese slavo o Mariboru kot smučarskem središču po vsem svetu. Res pa je, da podatki o turističnem obisku kažejo, da Avstrijci, Italijani, Nemci, Švicarji in Francozi, ki so pri nas najbolj pogosti tuji turisti, v Slovenijo ne hodijo na smučanje, saj imajo doma dovolj prečudovitih in prostranih visokogorskih smučišč, temveč v termalna kopališča. Zato so v Mariboru poleg snežnega stadiona Terme Maribor postavile hotel Habakuk z bazenom, v katerem se lahko kopajo tisti, ki so jih v mesto privabile zlate lisičke. Tako kot skoraj vsako leto je tudi letos organizatorjem tega tekmovanja zagodlo vreme: sneg se je sredi zime topil hitreje, kot so ga zmogli delati. Zato so izvedli samo veleslalom za zlato lisico, slalom pa so morali odpovedati. Proračun tekmovanja za zlato lisico je letos znašal cela dva milijona mark oziroma več kot 200 milijonov tolarjev. Res je, da bi Mariborčani lahko s tem denarjem, če bi jim uspelo zbrati tudi za kakšen drug namen, sanirali mariborsko letališče. Vendar pa, kaj bi Mariboru letališče, če mesto ne bi slovelo kot smučarsko središče. Z dvema milijonoma mark bi lahko na Mariborskem Pohorju sanirali tudi kakšnega od propadlih domov in hotelov. Vendar pa, kaj bi z domovi, če na Pohorju skoraj nobeno zimo ni dovolj snega, razen takrat, ko ga naredijo za Zlato lisico. Mnogi Mariborčani se sedaj, ko so morali odpovedati slalom najboljših smučark sveta za zlato lisico, bojijo, da jim bodo zlate lisičke pobegnile. To bi bilo lahko za turistični ugled mesta pogubno, saj bi izgubilo sloves velikega smučarskega središča. Mnoge bi prizadelo, saj je znano, da vsakdo najbolj pogreša tisto, česar nima. Majhni zavidajo velikim, debeli bi bili radi suhi, hribovci pogrešajo ravnine, ravninci uživajo v hribih, Mariborčani pa hočemo živeti v zimskošportnem središču, zato zlatim lisičkam ne bomo dovolili pobegniti - pa naj stane kar hoče! Če bo treba, bomo do naslednjega leta pod smučarske proge položili cevi in ohladili celotno Pohorje, ali pa bomo uvozili mraz iz Re-ykjavika, tja pa jim bomo poslali naše toplo sonce. Naj uživajo n0 svojih čudovitih plažah in naj - konec koncev - iz njih tudi kaj pametnega naredijo. Havaje na Islandiji, denimo! c Varčevanje “S kolegico sva začela varčevati! ” “Kje? V banki?" “Ne! V postelji! Odslej bova pokrita z isto odejo, spala pa bova brez pižam.” Odlično kosilo “Fantiček, kdaj pa je danes tvoja mama dobrega skuhala za kosilo?" “Dunajske zrezke!” “Si jih dosti pojedel?” “Da, tri zajemalke!” Sindikalna pomoč “Halo, halo, ali je tam sindikat?” “Da! Kaj želite?” “Nujno potrebujem sindikalno pomoč! ” “Kako vam lahko pomagamo?" “Kako se piše predsednik ZSSS?" “Semolič! ” “Žena, piši pod deset vodoravno: "S - e - m — o — l — i - č." Odlična ideja “Natakar, prosim prinesite zjutraj v mojo hotelsko sobo dva zajtrka in šampanjec!" “Morda želite še kaj posebnega za svojo ženo!” “Odlična ideja: prinesite še eno razglednico Z znamko!" Dragocen poljub “Kie si dobila to prekrasno novo večerno obleko?" “Mož mi jo je kupil - in to zaradi enega samega francoskega poljuba! ” “Potem pa se zares strašno dobro poljubljaš...” "Trapa! Obleke nisem dobila zaradi tega, ker bi se sama poljubljala z možem, temveč zaradi tega, ker sem ga zalotila, ko se je poljubljal z našo mlado sosedo!” Skrivna želja “Draga žena, za rojstni dan ti želim tisto, kar ti želiš meni! ” “Kdo pa bo potem skrbel za otroke?” “Zakaj?” “Ker si že lep čas želim, da bi te vrag vzel!" Domača naloga “Mihec, kdo ti je napisal domačo nalogo?" “Gospa učiteljica, ne vem!" “Kako je to mogoče!” “Ker sem šel prej spat a " Strašilo “Kje imaš ženo?" “V vinogradu se sonči! Tam sem ji namestil ležalnik." “Zakaj?” “Ker v vinogradu potrebujem strašilo! ” “Dragi, ali si opazil, da nama je nekdo ukradel pisma, ki si mi jih pisal v mladosti?” "Zakaj misliš, da nama jih je kdo ukradel?”, “Ker so skoraj vse ljubezenske pesmi, ki si ^ jih napisal, izšle v knjigi! ” “Neverjetno! In kdo jo je napisal?" “Neki Petrarka!” Nesreča “Ali si letos že imel kakšno nesrečo pri delu? “Ne. Imel jo bom šele sredi decembra, ko d bomo začeli doma pripravljati na novoletne praznike." Cista ljubezen “Te tvoj novi izbranec zares rad?" “Pravi, da me tako ljubi, da mi bo dal vse, kN ima! " “Joj, potem boš pa imela veliko dolgov! ” Menjava avtomobilov “Ali si zopet kupila nov avto?” “Da! Obožujem dobre avtomobile, zato jih kaf naprej menjujem. Za nove avtomobile sem zapravila že celo premoženje!" “Oh, to je predrago! Tudi jaz obožujem dobd avtomobile, vendar sem se odločila za drugo varianto, kako priti do njih - jaz menjujem njihov1 lastnike! ” IZOBRAŽEVANJE št.2 / 11. januar2001 15 Razpis seminarja Naučimo se pogajati Cilji: Namen seminarja je, da udeleženci pridobijo znanja in vešči-ne, ki so temeljna za uspešno pogajanje z nasprotno stranjo. Pogajamo se vsak dan, celo življenje. Vede ali nevede si vsak izoblikuje tudi svoj stil pogajanj. Raziskave v svetu so pokazale, da razlike v uspešnosti pogajalcev ne gre pripisovati predvsem njihovim priženim lastnostim. Uspešnost pogajanja je odvisna predvsem od znanja Pogajalcev. Uspešnega pogajanja se lahko tudi naučimo. Program priporočamo: funkcionarjem sindikatov dejavnosti in ZSSS, Predsednikom sindikatov podjetij in zavodov ter vodjem in članom sindikalnih pogajalskih skupin ter članom svetov delavcev. Seminar bo v sredo, 7. februarja, od 9.00 do 16,45 v Domu sindikatov, Ljubljana, Dalmatinova 4, soba 16/1. VSEBINA 'Kaj je bistvo pogajanj (Kdaj so pogajanja primerna oblika razreševala konfliktov. Pogajanja kot proces in pogajalski kontinuum. Stopnje v po-Sajalskem procesu.) Nov semester tečajev tujih jezikov Tečaje tujih jezikov priporoča-sindikalnim zaupnikom in c‘anom sindikatov iz sindikatov Podjetij in zavodov, funkcionar-Jetn in strokovnim delavcem sin-d'Kato v dejavnosti, Zveze in obločnih organizacij ZSSS. Tokrat organiziramo tečaje an-Stoščine, nemščine in francošči-ki bodo enkrat tedensko po 3 s°lske ure ali skupaj 75 šolskih ur. Možni so tudi intenzivni tečaji 'dva tedna po 6 šolskih ur dnev-no ali skupaj 60 šolskih ur. Možni s° tudi individualni tečaji, za ka-tofe se je treba dogovoriti pose-°ej- Individualni tečaji trajajo najmanj 30 šolskih ur. Tečaji potekajo v treh zahtevnostnih stopnjah: " začetni tečaji, ' tečaji srednje stopnje in ' tečaji višje stopnje. Pogoj za vključitev v posamezno tečaje je uspešno opravljen nvrstitveni test. Tega ne opravijo udeleženci začetnih tečajev tor udeleženci, ki so v pretekli izobraževalni sezoni zaključili tečaj 'n želijo nadaljevati tečaj tujega •tolika na višji stopnji. Tečaje tujih jezikov bo tudi tok-i vodila družba Veris d.o.o. iz Ljubljane, ki ima izkušene doma-Ce in tuje profesorje. .Za tečaje srednje in višje stopnje v vseh treh navedenih tujih ■tozikih so gradiva pripravili pri Tropski sindikalni akademiji tETUCO), ki deluje v okviru EKS. Učna tematika je povezana s sindikalnimi vprašanji, tako da udeleženci pri učenju tujih jezikov osvojijo tudi sindikalno terminologijo. Le na začetni stopnji se uporabljajo splošni učbeniki. Tečaji bodo povsod, kjer bo izražen interes za tovrstno izobraževanje in usposabljanje. Tečaje lahko naročijo sindikati dejavnosti, območne organizacije ZSSS ali sindikati podjetij in zavodov. Pogoj za udeležbo na tečajih je članstvo v enem od sindikatov dejavnosti vključenih v ZSSS. Za izpeljavo tečaja mora biti prijavljenih najmanj 6 ali največ 10 udeležencev. Tečaji bodo od sredine februarja do sredine junija. Naročniki tečajev morajo zagotoviti ustrezen prostor (učilnica, sejna soba) in učno opremo (table, grafoskopi). Naročniki naj izvedbo tečajev naročijo pisno v službi za izobraževanje in usposabljanje pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, najkasneje do 7. februarja 2001. Vse dodatne informacije in pojasnila lahko dobite pri Vandi Rešeta, tel. 01/43 41 238, e-pošta: vanda.reseta@sindikat-zsss.si in Jožici Anžel, tel. 01/43 41 239, e-pošta: Jožica.anzd@sindikat-zsss.si, Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS - Pogajalski proces (Ključni pomen priprav za uspešna pogajanja. Določitev cilja oziroma ciljev pogajanj. Vrste, prednosti in pomanjkljivosti pogajalskih strategij. Pomen informacij za pripravo na pogajanja. Vloge v pogajalski skupini. Začetek in trajanje pogajanj. Lokacija pogajanj. Pristojnosti pogajalcev.) - Začetek pogajanj (Pomen prvega vtisa ob začetku pogajanj. Obvezne vsebine začetka pogajanj.) - Iskanje sporazuma (Dokazovanje utemeljenosti svoje pozicije, nakazovanje novih možnosti. Predlaganje novih rešitev. Kako prepričati nasprotnika, da imamo prav. Koncesije - obseg in način dajanja. Etika pogajanj. Slepa ulica v pogajanjih - vzroki in način preseganja.) - Sklenitev sporazuma in zaključek pogajanj (Kdaj je pravi čas za zaključevanje sporazuma. Tehnike zaključevanja. Oblikovanje sporazuma. Obvezne sestavine sporazuma. Zaključek pogajanj.) - Pogajalci kot osebnosti (Katere so zaželene lastnosti dobrih pogajalcev. Katere lastnosti so škodljive. Pogajalski stili in njihovi učinki. Osnove teorije potreb in njihovo delovanje na obnašanje v pogajanjih.) Metode: predavanja, razprave, testi, simulacija pogajanj (igranje vlog) Strokovni izvajalec: dr. Bogdan Kavčič, univerzitetni profesor, avtor knjig: Kako se uspešno pogajati (1992) ter Spretnost pogajanja (1996) in številnih strokovnih člankov o pogajanjih. Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 31. januarja 2001. Seminar bomo izvedli, če bo 18 prijav. Čer bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar. Cena seminarja znaša 13.000 tolarjev za posameznega udeleženca. Prijavnici za seminarje treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 50101 -678-47511. Na virmanu pod namen nakazila pripišite “Seminar, sklic na številko 26 . Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS Opomba: Prosimo, da podatke izpolnite natančno in čitljivo, ker smo vam po zakonu o DDV dolžni izstaviti račun o plačilu kotizacije. Hvala za razumevanje. r PRIJAVNICA za seminar NAUČIMO SE POGAJATI, 7. februarja 2001 Ime in priimek:............... Datum rojstva:................. Izobrazba, stopnja izobrazbe: Zaposlitev:.................... - naziv in naslov družbe:...... - delovno mesto:............... Točen naziv in naslov plačnika: Davčna številka plačnika:...................... Naziv sindikata dejavnosti, katerega član ste: Član sveta delavcev: DA NE Funkcije v sindikatu podjetja oz. zavoda:............ Predsednik sindikata podjetja: DA NE Drugo (navedite):.................................... Funkcije na drugih ravneh sindikalne organiziranosti: V sindikatu dejavnosti (navedite):.......................................... V območni organizaciji ZSSS (navedite):..................................... Žig in podpis odgovorne osebe: Kraj,...................., datum:............. GESLI NAGRADNE KRIŽANKE št 2 (II. 1. 2001): 1:......................................... 2:......................................... Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izreži^ in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, 1 ()()() Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagrad* 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno števil' ko. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 22-januarja 2001. Pravilna rešitev gesel iz 45. lanske številke Nove Delavske enotnosti1 1. BRAD PJTT, 2. JENNIFER AN ISTO N, 3. ZAKONCA. Nagrado 5000 to' larjev prejme Deagica Lapanja, Zvirče 30b, 4290 Tržič.