PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 70 lir Leto XXV. St. 273 (7467) TRST, četrtek, 27. novembra 1969 NADALJEVANJE BORBE DELAVCEV ZA OBNOVITEV DELOVNIH POGODB Donat Cattin: «Politika visokih delavskih splošnim koristim plač ustreza Vi CISL Scottu razvoja» o pomenu sindikalnih borb in reakcionarni ofenzivi proti delavski enotnosti !'!?! 26' - V okviru ■ r ohi’ MU »cver, je ini- Si jn Slrno govoril o mezdni po-tl;,L°1uclar'1' da dosedanja po-delavskih plač ni dala Vilitu'" rezultatov v pogledu Sr novih delovnih sil. Mi-5*. (jaa delo je izrazil prepriča-Prehod iz politike nizkih l,!'Sr|ski • ...V olja 2a zagotovitev socialnega S v šn • zvez' 2 resnim položa-5 .'nino-zavarovalnih ustano-n “tPhi® minister poudaril, da ga % eno/CUdRj° Predlogi o ustano-^alhp vzajemne socialno-zava-^ stanove. i *»S i/ Za delo je nato poudaril, Jkugj p°Polnoma uspeli dosedanji J*H br)rk'^discipline sindikatov v J' *N'i Za rešitev sindikalnih spo-f Ota-^egoče obtoževati sindikal-fcsanizacij — je poudaril Donat N, kj" da so krive nasilnih de-?k. v sn se pripetila v zadnjih Jspor' ?eevanje rešitve sindikal-i tolož • n J60111 primerna zaostri-3cijarnaJa je dala možnost orga-Nkjti nimnjo nič skupnega s Nst;da so se vrinile v razne 'n Povzročile nasilna 'Jkii j Potem ko je omenil ža-KČ°dek v Milanu, ki gotovo J ih..' delavski borbi, je mini-V do '' 2®ljn. da bi prišlo čim-u' ter Po2itivnega zaključka spo-SčoiiPondaril da je dolžnost vseh Sl/. večine in opozicije, da k tej reŠitvi' Mjj glavni tajnik CISL Vito «ai„i Je v zvezi s sedanjim sin-j . Položajem v Italiji med zJavil, da obstaja dovolj vzrokov, ki dokazujejo, da je v teku obširen načrt politične desnice v državi, da bi razbila delavsko fronto. «Zadostovalo je, da so sindikati enotno izjavili svojo voljo po spremembi odnosov v oblasti v naši deželi in da so se pripravili za neposredno borbo za uresničitev teh smotrov, da sta gospodarska in politična oblast takoj sestavili načrt za obrambo ogroženega «oblastve-nega sistema*. Scalia je nadclje izjavil, «da je odkrita strumentalizacija smrti policijskega agenta 'v Milanu na dan vsedržavne stavke, katere se je ude- ležilo 15 milijonov delavcev, 5 milijonov pa jih je manifestiralo na italijanskih trgih, omogočila sestavo in uresničitev načrta, katerega cilj je, da se razbije fronta delavcev, ker so postavili v nevarnost ekskluzivno oblast vladajočega gospodarskega razreda, ki je povezan s političnim razredom vseh vrst in stopenj.* Scalia je ob zaključku poudaril, da imajo delavci in sindikati sedaj na izbiro samo eno pot: «pot večje enotnosti in popolne avtonomije, ki jo je treba uresničiti izven katerekoli strankarske strumentalizacije in ki bo onemogočila obnovitev starega reda in uresničitev njegovega he-gemonističnega načrta, ki preprečuje vsako resnično demokratično dialektiko v naši državi*. Na ministrstvu za delo so se danes nadaljevala pogajanja med sindikati kovinarjev CGIL, CISL in UIL ter Intersindom za obnovitev delov- ne pogodbe delavcev kovinarskih podjetij z državno udeležbo. Na današnjem sestanku so razpravljali o vprašanjih uradnikov in mladih delavcev, sindikalnih pravicah ukinitvi posebnih delovnih strok ter o spremembi pravil o disciplini v podjetjih. Sindikalne organizacije uslužbencev krajevnih ustanov so proglasile 72-urno vsedržavno stavko, ki bo 3., 4. in 5. decembra. Danes pa so se v Rimu zbrali uslužbenci krajevnih ustanov iz treh beneških dežel. Toskane in Sardinije ter uprizorili demonstracijo pred senatom proti morebitni odobritvi členov 5 in 7 zakonskega osnutka štev. 909, ki med drugim predvideva triletno zamrz-njenje staležev in skupnih izdatkov za osebje v krajevnih ustanovah. Danes je bila 24-urna vsedržavna stavka delavcev v kemični in farmacevtski industriji, ki so jo proglasile sindikalne organizacije CGIL, i (k gg JHi — Včeraj se je v po-10 tes,,] ra?.ci zaključila razpra-Aheu- 'J' demokristjanov pro-l hčfV1 razvezi. v resoluciji je (j0na’ da poslanska zbornico 0 dala na dnevni red raz-M o«/^arneznih točkah zakon-■ žat^a, kar bi pomenilo, da '"""""""""""'"""""""'n"""."'""""""i.....mi.im.... POKOL V SONG MYJU NI BIL OSAMLJEN DOGODEK Nove pretresljive vesti o množičnih pokolih civilistov v Južmm Vietnamu Izjave senatorja Goodella in posloma Van Deerlina ■ Bela hiša skuša miriti javno mnenje ■ Nova seja pogajanj v Parizu ■ Sajgonski režim v krizi VVASHINGTON, 26. — Po izbruhu «zadeve Song My*. kjer so a-meriški vojaki poklali marca lani na stotine nedolžnih in miroljubnih prebivalcev majhnega južnoviet-namskega naselja, začenjajo drug za drugim prihajati v Ameriki na dan zločini, ki so jih razne vojaške enote zakrivile v Južnem Vietnamu proti civilnemu prebivalstvu. Vsa ta krvoločna dejanja sta tisk . j-v u, Qa ousiaja oovoij in radio Severnega Vietnama in "lllU, 'UiiiiiiiiimiHnHiiuiiiiiimiuiiiiiiimiituitmnifmmmmmiHimnmiMUHHuutMuiHMiun NA SEJI POSLANSKE ZBORNICE ^Vrnjena resolucija KD proti zakonski razvezi Pintor, Rossanda ^toli in Magri izključeni iz vrst KPI Komentarji socialistov Lombardija in C'raxija ter Pretija (PSU) .. Klanci KD, MSI in mo-glasovanjem je bilo "'""'»iiiimiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiniiiiiiimmiiruiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinimiiiimiiiiiiiiiuimiiimiiimiiiiiiimimiiiiin " 1 Nadaljuje razpravo o družbeno.političnem položaju v italiji j za Song My) takoj po tragičnih dogodkih. Ford je obžaloval, da se je preiskava začela z letom in pol zamude ter izrazil svoje začudenje nad tem, m je Johnsonova administracija toliko časa molčala. Pokol v Song Myju je imel seveda odmev tudi na današnji seji razgovorov za Vietnam na pariški Avenue Kleber .Bodisi delegat juž-novietnamske revolucionarne vlade Ngujen Van Tien, ki je danes nadomeščal gospo Thi Binh (ta je odpotovala proti Tirani, kjer se bo udeležila proslav ob 25-letnici ustanovitve LR Albanije) kot severno-vietnamski predstavnik Xuan Thuy sta ugotovila, da so se pokoli po Nixonovem vstopu v Belo hišo še stopnjevali. Oba sta obtožila Američane rodomora ter zločinov, ki so «še hujši od tistih, ki jih je svoj čas zakrivil Hitler*. Delegata sta tudi obtožila Washington in Sajgon, da sta storila vse, da bi prikrila javnosti pokole ter trdila, da ni bil zločin v Song Myju o-samljen dogodek. Vesti, ki prihajajo medtem iz Sajgona, potrjujejo, da je tamkajšnji kolaboracionistični režim v popolni krizi. Južnovietnamski poslanec Tran Ngoc Chau, odločen antikomunist in nacionalist, je danes obtožil predsednika Van Thieuja, da «zatira opozicijo režimu, da uničuje demokracijo in da pripravlja diktaturo*. Chau je izrazil prepričanje, da se z njim strinja večina sa.igonskih poslancev; obtožil je tudi Thieuja, da se poslužuje radia in televizije za napade proti notranjim opori tor iem ter da se po- ' — Centralni komite * partije Italije je na z večino glasov spre-n ,“lana političnega urada j) Jn fjatte, naj se trije člani so začeli pred pol Jlo 1 revijo «11 Manifesto« Vrst članov partije. -Gre 1 m poslanca Alda Na- urednika «Undt&» Lui-Ja in vseučiliiško pro-;ano Rossando, ki — n j, Vesti niso hoteiH ko- izključitvi iz KPI so ~~ treh obtoženih čla- ^ozofa cesare Luiporini L VjfU^nbardo Radiče ter ; Zali pa so se Garavini, ■ „ j/ Lhiarante. Centralna V JOhUsija KPI pa je skle-j|/n ( Obriše iz seznama čku-t 1*N udi odgovorni urednik Magri- kateri so glasovali &V/1’0 E?* komiteju obtožuje jdjj J® preko revije in stali ta zavzemala, s$ačeia Ith je ^ra,^cionaško dejavnost, * vi<roU n®*elom> W Jih >iN'>J\rlasnn »Prej®' na 12- 1 R°ssanda in Pin- 11 zadnjemu pozivu Nat- te niso odpovedali svojd dejavnosti, kakor tudi ndso upoštevali splašne razprave v partijskih osnovnih organizacijah na terenu, so zatrjevali člani CK KPI Russo, urednik «R.i-nascite« Luca Pavoliml, Ceredd, posl. Busetto in drugi, medtem ko se je Chiaramte skliceval na oktobrski plenum CK KPI in izrekel upanje, da se bo razprava — kljub svoji nujni ostrini (sam se namreč ni strinjal s trojico) — nadaljevala. Luca Pavolioi je trojico obtožil, da je z izdajo in ponatisom zadnje številke revije izrazila »nezaupanje partiji, ki naj bi se ne mogla obnoviti in nadaljevati na poti razvoja svoje notranje dialektike«. Iz trojice je Natti odgovoril samo posl. Natoll, ki je dejal, da je njegova skupina pogojevala ukinitev revije priznanju, da so njena stališča zakonita znotraj partijske tradicije. «To pa bi bil dokaz, da hoče KPI obnoviti svojo politiko«, je zaključil, «medtem ko je vaša izbira proti enotnosti in je proti razpravi, ki je v vsej italijanski levici, zato pride do srečanja z de-niokrščansko in socialdemokratsko levico«. Na zelo oster odmev je sklep CK KPI, ki pa ga je bilo pričakovati, vsaj po izdaji zadnje številke revije, v kateri se komentirajo zaključki zadnjega, oktobrskega plenuma OK KPI, med tistimi levičarskimi silami, ki so tako ali drugače upale, da bo KPI opustila načelo demokratičnega centralizma in vsaj delno pristala na strujamje, oziroma, na primerjavo več globalno izdelanih smernic v okviru partije same. Tako Je, naprimer, dejal RiccaT-do Lombardi (PSI), da je «sfclep CK KPI, ka/kor tudi način, kako je do tega prišlo, po začeti razpravi v partijskih osnovnih organizacijah, kamen v kolesje procesa obnovitve italijanske levice«, da pa so «voditelji KPI, katere so mnogo-katerl opozorili na negativne posledice takih sklepov, polnoizavest-no In vedoma sprejeli nase težko odgovornost«. še ostrejše kritike so Izrekli Bet-t-ino Craxi (PSI), Cattanl (PSI) in Preti (PSU), ki je mnenja, da __________ je to dokaz pomanjkanja »vsake I služuje hudih groženj proti vsem, avtonomije od ZSSR«. 1 ki se z njim ne strinjate. CISL in UIL. Kot poročajo sindikati, delavci zahtevajo pravico do sklepanja dopolnilnih pogodb, boljše plačilne pogoje, nov način strokovne klasifikacije, zmanjšanje delovnega urnika na 40 ur tedensko, z uvedbo kratkega delovnega tedna, več dni dopusta in izboljšanje pogojev na delovnih mestih. Tudi danes so se nadaljevale po raznih italijanskih mestih razčlenjene stavke u-službencev mestnih prevoznih pod jetij. Tajništvo vsedržavnega avtonomnega sindikata nestalno zaposlenih šolnikov je potrdilo, da bo 2.. 10., 11. in 12. decembra vsedržavna stavka. Poleg tega bo sindikat v dneh stavke priredil v posameznih pokrajinah demonstracije šolnikov, ki se bodo zaključile z osrednjo demonstracijo v Rimu, katere se bodo udeležile delegacije šolnikov iz rasnih italijanskih pokrajin. Na skupščini uslužbencev mehano-grafskega centra pokrajinskega za kladnega ravnateljstva v Bologni so sklenili nadaljevati s stavko in z zasedbo delovnih prostorov. V sporočilu, ki so ga objavili po skupščini, uslužbenci obžalujejo, da so zaradi stavke prizadeti mnogi delavci. Kot je znano mehanografski center v Bologni pripravlja plače za 280 tisoč državnih uslužbencev in ko-kojnino za vojne upokojence 17 pokrajin. Vsedržavna tajništva sindikatov delavcev lesne in gradbene stroke CGIL. CISL in UIL so proglasila štiridnevno splošno stavko od 1. do 4. decembra in 48-urno stavko, 11. in 12. decembra, delavcev cementne industrije, ker so se razbila pogajanja za obnovo delovne pogodbe. Tudi bančni uslužbenci nadaljujejo s stavkovnim gibanjem. Jutri bodo stavkali v naši deželi in v nekaterih drugih italijanskih mestih. Med deželno upravo Tridentinske-Južno Tirolske in sindikalnimi organizacijami je bil danes v Tridentu dosežen sporazum na osnovi katerega bo deželna uprava dala na razpolago občinskim upravam določene denarne zneske, da pomagajo prizadetim delavcem, ki stavkajo za obnovitev delovnih pogodb. RAZDEJANJE MED VČERAJŠNJO POPLAV« zgornjih slikah lahko vidimo prizore, ki jih je povzročilo morje v torek .ponoči. V Barkovljah je voda nanesla čolne na parkirišče med avtomobile, v Ulici Cavana je pa preplavila avtomobile . Hilli „„„ „„„„.( ...umnimi „„„ Med razpravo o jugoslovanskem zveznem proračunu za prihodnje leto Obširno poročilo državnega tajnika Tepavca o zunanjepolitičnem delovanju Jugoslavije (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — V oadaij&var njiu razprave o proračunu za prihodi-nje leto so danes na skupni seji Sveta narodov in družbeno - političnega sveta zvezne skupščine med drugim podali poročilo državni tajnik za zunanje zadeve, državni tajnik za narodno obrambo in zvezni tajnik za notranje zadeve. Državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac je v svojem poročilu o zunanjepolitičnem delovanju Jugoslavije v preteklem času poudaril, da značaj jugoslovanskega socializma določa Jugoslaviji njeno neodvisno zadržanje In zahtevo po vzpostavitvi demokratičnih odnosov v svetu. Neuvrščenost Jugoslavije nl taktika, tern« več politika. Jugoslavija se bo tudi v bodoče zavzemala za uveljavitev politike aktivne koeksistence, za stabilizacijo odnosov v svetu, za razvoj odnosov z vsemi državami, posebno s sosednimi, za razvoj gospodarskega sodelovanja z inozemstvom. Pri pregledu trenutnega položaja na svetu je Tepavac ugotovil, da se v zadnjem času ni rešilo nobeno pereče vprašanje, nasprotno se položaj čedalje zaostruje, nadaljuje se oboroževalna tek-raa, politika vsiljevanja tuje volje, vmešavanje v notranje zadeve, povečujejo se razlike med razvitimi m nerazvitimi kraji. Nerealno bi bilo trditi, da je neposredna nevarnost nadaljnje konfrontacije In hladne vojne minila, kajti nadaljuje se vojna v Vietnamu, zaostruje se položaj na Bližnjem vzhodu, M lahiko doseže usodne razmere. Tepavac je ugotovil, da še vedno niso premagane Iluzije, da je s silo mogoče dobiti vojno v Vietnamu in da..se smotri, ki se niso mogli doseči z neposredno oboroženo intervencijo ZDA, lahko dosežejo z «viet. namizacijo«. to je z mobilizacijo samih Vietnamcev v borbi za tuje smotre. Nadaljevanje okupacije a-rabskega ozemlja povečuje težave za politično rešitev položaja na B.iznjem vzhodu. Arabske države sc združujejo in postajajo sila, ki se bo zapletla v dolgotrajno krvavo vojno, v kateri Izrael ne more zmagati. V nadaljevanju svojega poročila J« Tepavac ozrl na letošnjo aktivnost neuvrščenih držav in izrazil prepričanje, da bo bodoče delovanje neuvrščenih istočasno doba sarše mobilizacije javnega mnenja za smotre najvitalnejših interesov celotne mednarodne skupnosti. Neuvrščenost po mišljenju Tepavca m za Jugoslavijo samo formula sodelovanja z izven evropskimi dr žavami, temveč osnova celotne jugoslovanske zunanje politike Tepavac je izjavil, da so dosedanji razgovori o evropskem sodelovanju in varnosti razkrili zapletenost vprašanja in razldike v pogledih. Politika evropskega sodelovanja m varnosti, Je nadaljeval Tepavac. odnosov med evropskimi državami, ki jo Jugoslavija že leta izvaja, je že dala pozitivne rezultate in potrdila upravičenost jugoslovanske teiz’3 o načelih evropskega sodelovanja in varnosti. Jugoslavija po besedah Tepavca, misli, da se je zadnje čase pokazalo, da je s skupnimi napori lahko uspešno premagati nekatere težave, ki so se zadnja leta pokazala v odnosih med posameznimi socialističnimi država, mi. Tepavac je dodal, da je Jugoslavija vedno poudarjala zanimanje za čim boljše odnose s Sovjetsko zvezo ta da je v obojestranskih stikih v zadnjem času potrjena obojestranska želja po napredku medsebojnega sodelovanja na načelih neodvisnosti, suverenosti, enakopravnosti in nevmešava-nja v notranje zadeve. Na istih načelih se po izjava Tepavca razvijajo tudi odnosi Jugoslavije z ZDA in drugim; zahodnima državami in med njdmd z državami Azije, AIrike in Latinske Amerike. Na koncu svojega govora je Te-oavac omeml, da se v raznih krajih sveta in včasih tudi v prija- teljskih državah javljajo neosnova- j janski strani. S sporazumom, ki te r\r*txr\ ilt-rrn y-> r.*- M ___I • t __ • n .... ___ ’ . •* ne ocenitve o stopnji in značaju notranjih slabosti v Jugoslaviji Ponekod se svoboda in odkritost, s katero se v Jugoslaviji govori in niše o državi, jemlje kot povod za neutemeljene predpostavke po zmanjšanju sposobnosti Jugoslavi-le, da zadrži svoj neodvisni zunanjepolitični kurz Pri nas so možne kritike o mnogih vprašanjih notraorjega in zunanjepolitičnega razvoja, je poudaril Tepavac, toda lakho potrdim, da v jugoslovanski javnosti in vodstvu ni razlik, ko gre za suverenost in neodvisnost naše skupnosti, za demokratično samoupravne oblike v naši socialistični gradnji m pripravljenost, da se te pridobitve brani jo in obdržijo Državni tajnik za zunanje zadeve je na ločeni seji Sveta narodov na vprašanje poslanca Kazimira Bana, zakaj še sporazum med Jugoslavijo in Italijo o lastnini optantov ni do kraja izveden, je odgovoril, da so vzroki zastoja v reševanju optantskih predmetov tako na jugoslovanski, kot na itali- ........................mm........»lili.......................................................................... ZAMENJAL GA BO EVŽEN ERBAN Cisar in devet poslancev izključenih iz češkega sveta Poleg njih je češki narodni svet zapustilo še 53 poslancev sveta in je s tem izgubil še zadnje mesto, ki ga je zavzemal v javnosti. Poleg njega, ki ga bo zamenjal dosedanji predsednik ljudske fronte Evžen Erban, so bili iz češkega narodnega sveta izključeni Ota Šik, Marie Mikova, Eduard Goldstuker, Milan Huebl in Rudolf Batteck. 53 članov tega sveta (skupno jih je 205) pa je dalo spontano ostavko, ker se ni strinjalo s tem ukrepom. Med temi velja omeniti Galuško, Simona, Spačka in predsednika mladinskih organizacij Vo-kruhlickija. 62 novih članov bo odslej zamenjalo odsotne. Pred tem pa je Cisar še zadnjič spregovoril in branil dosedanje delo sveta, ki sloni na načelih federativne ureditve ČSSR, kar je sad lanske pomladi in Dubčkovega vodstva. Zanimivo ie vprašanje, ki nasta- , -----„--- -------... ia v zveri s t.em im^nvar^m F. Predvsem politika dobrososedtaU • Erbana za : predsednika ‘ češkega PRAGA, 26. — Čestimir Cisar ni I narodnega sveta. Kdo ga bo zame-več predsednik češkega narodnega njal na mestu, ki ga ie dobil do ■“*" --J- ‘izključenem predhetaniku Franih šku Krieglu? Nekateri trdijo, da bo po stari Novotnijevi praksi zasedel to mesto in ga združil s funkcijo tajnika KPČS sam Gustav Hu-sak, drugi pa so istega mnenja, sodijo pa, bolj pesimistično, da bo kmalu nato Husak ostal samo predsednik ljudske fronte, njega samega pa bo zamenjal drugi konservativec, morda Indra ali Slovak Bi-lak. Medtem se je po Pragi raznesla vest, da je bil pred nekim okrožnim sodiščem obsojen pravnik, ki je lanske pomladi posumil v »samomor* Jana Masaryka in zbiral ustrezni dokazilni material. Pozneje, po avgustovskih dogodkih so za njim streljali, neke noči pa so mu material, ki ga je zbral, ukradli. Sedai ie bil ohcoien na 32 mesecev Topn""n kor Hn ip H| (}f 73\'o'' ir '5 V??4 • bil podpisan 3. julija 1963. leta "o rešitvi lastnine optantov, je bilo po besedah Tepavca rešeno vprašanje celotne lastnine italijanskih optantov. Od okrog 6000 primerov, ki se nanašajo na nepremičnine, je doslej rešenih okrog 4.000. 500 primerov, za katere skrbi urad za zaščito jugoslovanske lastnine v inozemstvu, bo v kratkem rešenih. Okrog 2.000 primerov še ta popolnoma pripravljenih za prenos družbene lastnine. O 500 predmetih. ki bodo ostali last itali-jamskih optantov, bo odslej po c-menienem sporazumu določen prav. ni status za okrog 300 predmetov. Kot vidite, je zaključil Tepavac, se vprašanje rešuje, pristojni organi bodlo sprejeli potrebne ukrepe za dokončno ureditev preostalih primerov. Zvezni tajnik za notranje zadeve Radovan Sttljačlč je v svojem po. ročtilu o proračunu med drugim dejal, da zunanji in notranji sov-ražniki stalno skušajo izkoristiti notranje težave in slabosti za borbo proti osnovam družbenega socialističnega sistema Jugoslavije. Z druge strani tudi v inozemstvu obveščevalna služba skuša Izkoristiti odprtje jugoslovanskih meja za zbiranje vohunskih podatkov. Toda napori tako z ene kot z druge strani so se zaradi budnosti organov notranje uprave izjalovi)!. Ko je govoril o drugih kazenskih dejavnostih, ie ometal, da je zadnje čase zabeleženih več pojavov tihotapljenja orožja ta mutacije iz inozemstva v Jugoslavijo ih tihotapljenje mamil iz Jugoslavije in iz inozemstva v Jugoslavijo. Zvezni tajnik za notranje zadeve - je opozoril tudi na povečanje prometnih nesreč zaraci povečanja števila motornih vozil v prometu. Lani je bilo zabeleženo 28.000 prometnih nesreč, v katerih je Izgubilo življenje 2.500 oseb. Državni tajnik za narodno o-brarmbo generalni podpolkovnik Ni kola Ljubičič je v poročilu o pro-računu o narodni obrambi med drugim dejal, dia mednarodni položaj vsiljuje potrebo po stalni krepitvi obrambe države. Zato se v proračunu za prihodnje leto predvideva nadaljnje opremljenje obo-roženih sil s sodobnimi borbenimi in drugimi sredstvi, ki se že leta sem načrtno Izvaja. Zvezni proračun predvideva za narodno obrambo prihodnje leto 5.498 milijonov dinarjev. Svet narodov in družbeno-poliitič-ta svet so zatem na ločenih sejah v živahni razpravi sprejela osnutek kot osnovo za izdelavo predloga proračuna za 1970. leto. Zveznemu izvršnemu svetu je dana naloga, da pri izdelavi tega predloga proračuna upošteva mišljenja in predloge, ki so bili dani na skupščinski razpravi in da predloži skupščini pro-j račun v obliki zakona. & B. DRAMATIČNE URE V NOČI MED TORKOM IN SREDO Strahovito opustošenje od Nabrežine do Milj zaradi neurja in poplav, kakršnih ne pomnijo Morje, ki Je zaradi izredne plime prestopilo bregove, je poplavilo mestne trge in uiice in zalilo trgovine in lokale - Velika škoda v gledališču Verdi - Poškodovanih okrog 1000 avtov in na desetine čolnov - Razdejanje v Bar kov!j ah - Utopljenec v Uh Becoherie lastniki poplavljenih trgovin reševali blago Pred občinskim poslopjem je voda dosegla dober meter višine Plima, kakršne v Trstu in vzdolž vsega obalnega področja od grade-ških lagun do nizke Istre še ne pomnijo, je v noči med torkom in sredo povzročila s poplavami ogromno materialno škodo, ki je še ni mogoče niti približno oceniti, vendar gre v težke milijarde. Včeraj se je položaj sicer začel normalizirati, toda poplavljeni del mesta in vsa obalna okolica sta še kazala žalostne znake opustošenja. Na drugem mestu poročamo o takojšnjih ukrepih oblasti za pomoč prizadetemu prebivalstvu, zlasti trgovcem, obrtnikom, ribičem, podjetjem in ustanovam, ki so utrpela največjo škodo, v naslednjem pa so naši poročevalci takole opisali položaj od Nabrežine do Milj. Kljub tako silnemu neurju, ki bi lahko zahtevalo tudi številne smrtne žrtve zlasti ob samem neposrednem obalnem pasu, je bila smrtna žrtev neurja samo ena oseba, katere plavajoče truplo je policija našla ob štirih ponoči v Ul. Beccherie pred Moč vode jc dvignila težke kamnite bloke n» nabrežju ■Mi stavbo št. 11. Ugotovili so, da je utopljenec 56-letni Giuseppe Rakovič, ki je stanoval v isti ulici na štev. 13. Truplo so odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice. Točnih vzrokov Kakovičeve smrti še niso mogli ugotoviti, verjetno pa je, da je nesrečneža prijela na poti domov slabost, zaradi česar se je zgrudil in utonil v kar precej visoki vodi. Smrt je ugotovil dežurni zdravnik dr. Hrovatin. Ko je v torek zvečer nastopila plima, verjetno nihče ni pričakoval, da bo voda prestopila ob rc-žje in vdrla v niže ležeče ulice cb morju, ob 23.30 je pa morje nenadoma z vso silo butnilo na obrežje in preplavilo obalni iin stari ded mesta ter področja ob kanalu do ulic Roma in S. Spiridlo-ne. Voda je dosegla višek o polnoči, ko se je dvignila do približno enega metra. Gladina v kanalu ob Trgu Ponte-losso je narasla do skrajne meje, v spodnjem delu pa je prestopila robove, čolni so zapluli na cestni tlak, med njimi pa so plavali deli zelenjadnih vozičkov. Avtomobile, ki so jih lastniki parkirali ob ob režju, je voda odnašala proti morju, drugi so se zadevali ob bližnje stavbe. Prvi so prihiteli k avtomobilom občinski redarji in začeli preusmerjati njihov tok. Po ulicah je avtomobilom segala voda do polovice vrat, v Ulici Roma pa se Je moral zaradi poplave ustaviti celo avtobus. 2e ob pričetku naraščanja vode so redarji telefonirali lastnikom vodi izpostavljenih trgovin in lokalov, da bi prišit reševat prodajno blago. Kljub temu, da so proda jaici res prihiteli, niso mogli ničesar opraviti v trgovinah, dokler voda ni začela upadati. Ponekod namreč lastniki niso niti mogli do lokalov, drugod pa je bilo v pritličnih prostorih nad meter vode. Najbolj so bili poškodovani prostori in blago v trgovinah, ki imajo tla pod cestiščem. M valovi posumi m več krajih obalno sprehajališče Ko je voda začela upadati, so prizadeti konično lahko skušali reševati blago in osuševati prostore. Zaradi udora vode v električno kabino na obrežju, je znaten del mesta bil več ur brez luči. Zaradi kratkega stika se je sprožila alarmna naprava v Italijanski trgovski banki. Sirena je ljudi še bolj vznemirjala. Prekinjene so bile tudi telefonske zveze. Po prvem začudenju Je ljudi začelo skrbeti, marsikoga se je prijela panika, ker vodna gladina nekaj časa ni več upadala. Vsak najmanjši stranski pojav je ljudi strašil. V neki trgovini v Ul. Cavana je prestrašena lastnica klicala na pomoč stražnika, ker je začela kapljati voda s stropa. Kmalu so ugotovili, da pušča vodovodna cev ln so vodno napeljavo zaprli. Medtem so redarji nenehoma prenašali starejše osebe čez ulice, nekje so celo rešili starejšo ženico, ki jo je voda zajela v stanovanju. Ob zavesti, da škode ne morejo preprečiti, so nekateri skušali premostiti težave na netragičen način, prijela se jih je prava evforija in so pogumno nadaljevali z reševanjem lastnine. Ob četrt čez eno se Je položaj izboljšal, ker je plima začela zopet upadati. Istočasno so gasilci in ACI z reševalnimi avti, opremljenimi z žerjavi, odvlačUi zaradi vode pokvarjene avte na suho. Gasilci so tudi s črpalkami pomagali pri osuševanju večjih trgovin. V manjših trgovinah so vodo odlivali na ulice lastniki sami z najrazličnejšim posodjem. Največjo škodo Je utrpelo gledališče Verdi, v katerem Je voda dosegla meter dn pol višine v parterju, ki je nekoliko pod cestno višino. Grelne naprave v kleteh »o se popolnoma pokvarile. V Lloydo-vi palači še vedno praznijo vodo iz kleti. Ravno tako gasilci še -vedno črpajo vodo iz garaže hotela Excelslor - Savoia, kjer so ponoči piavali avtomobili na vodni gladini. Vsi hoteli na obrežju so bili v popolni temi, s poplavljenimi kletmi in pritličnimi prostori. Nič bolje ni bilo v občinski palači, Državni delavski banki in mestni hranilnici. Voda je delno uničila me-hanografsfci center pri Acegatu, po mestu pa je pokvarila devetnajst tiransformato r jev. V Tržaškem arzenalu, kjer je bila včeraj napovedana stavka, so zaradi okvar v električni napeljavi in nevarnosti kratkih stikov, oprostili stavke pribl iižno štirideset delavcev. Ti so danes dokončno popravili okvaro. Preklicali so tudi napovedano stavko uslužbencev pri Acegatu. Do desete ure je bila obalna cesta v Barkovljah od zadnje tramvajske postaje do Grljana zaprta. Plima, ki sta jo spremljala precej močan veter ln visoki valovi, je nanesla na cestišče blato dn naplavine. Na parkirišče je voda nanesla barke med avtomobile. Med neurjem se je veliko čolnov potopilo, ostafli so se pa poškodovali pri butanju krnov ob pomol. Na več mestih se je obrežje udrlo, vodna sila je zelo poškodovala tudi kioske proda, jaloev s pijačami. Včeraj so občinski delavci in nekateri uslužbenci privatnih podjetij čistili naplavine s cestišča .in ograjevali nevarne udrtine. Celotno škodo cenijo na nekaj milijard. Plima je poškodovala približno 500 avtomobilov. Znatno škodo so utrpeli predvsem trgovci, ki so se za bližajoče se praznike založili z večjimi količinami blaga. Posebno veliko škodo je utrpel trgovec s starinskimi predmeti, ki je pripravljal razstavo sta- Razdejanje nakopičil v svoji trgovini veliko dragocenih predmetov. Veliko škodo je voda povzročila tudi v Grljanu, pri Sv. Križu v Ribiškem naselju in Nabrežini. Poškodovani so bili predvsem čolni in pa portiči sami. V Nabrežini je voda preplavila kleti v stavbi filtrov, vendar ni pokvarila turbin. Valovi so porušili tudi zid, ki je zgrmel na ribiško barako z mrežami in jo uničil. Ravnatelj geofizičnega zavoda v Naplavine v mesijanskem pristanu, kjer so bili poškodovani številni čolni Trstu, prof. Ferruccio izjavil, da je taka plim® [ rednega za Trst. Navadno ma višja na severni kot - Pojav nizkega pritiska, & ^ to JtO stu trajal več dni, in veter sta zvišala plimo. *, y: pojav je bil pred tremi I®1 netkah. '.4 Včeraj zvečer se je spet f ne kmalu so se med dežne p|p>, mešale snežinke V mestni# JI je samo snežilo, ob 1- še m rahla snežna odeja se r ^ 1 nekatere vasi. Sneg Je P0®' Nanos. ^K V Miljah je voda P°PlaŽ. Z do trga pred občinsko pa1? eP1 na gladina je dosegla vis'1? $ do poldrugega metra. To J.-j, 1 največja plima. Prejšnji v . 'Jed1., in 1966, sta bili za nekaj trov nižji. Tudi tu je vod£gov%) čila največjo škodo v Trenutno ocenjujejo delno ^ š^jV! približno 150 milijonov l'r- ,-ih m še všteta škoda v P.r*vaiprOvi'jj novanjih in v ogrevalnih*v n*". predvsem "tojir mobili, Z&KZ Pokvarili so se ,_____ parkirani avtomobili, stroji in lokali, ki so večin°ctjjčE“ prostore grajene po? 'r o <. Čolni se v pristanišču siceIj„ijkt 'n tapliali, vendar se jih J? ^ škodovalo, ko jih je Plinlložli C na obrežje. Valovi niso m jf vzročiti večie škode, ker 1 preprečil jez. _.j Kljub temu, da so ščali prebivalstvo na ne ljudje niso preveč vznem1^ ppjj V 1 eP 4 so bili navajeni na . šele čez nekaj časa so nenavadnega pojava in Prissj P pomoč redarjem, ki sta prizadevala pri reševanj11, Jjf* v p Nekaj škode je bilo tudi pri Lazaretu. ■lllllllllllllllllllll|||||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||IU||||||||||||||||||ll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll(t|||IIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIII||l NEURJE, KAKRŠNEGA NE POMNIJO NITI NAJSTAREJŠI LJUDJE Milijarde dinarjev škode na obalni področju med Koprom in Sečovljah Najbolj je prizadet Piran, kjer so na Punti močno poškodovani vsi gostinski objekti in fi stanovanja - Uničene naprave na solinah ■ Samo v koprskem marketu «Prehrane» okrog 700 ntitii0^ starih dinarjev škode - Paraliziran skoraj ves obalni promet - Opustošena področja si je včeraj o^ei predsednik izvršnega sveta Slovenije Kavčič ■ Ukrepi štabov za obrambo proti elementarnim neti0* , Koprska obala je bila včeraj žrtev silovitega neurja, kakršnega ne pomnijo niti naijstarejši domačini. Začelo se je okrog 23. ure, ko so se škoGi noč presunljivo oglasile sirene štabov za obrambo pred e-lememtarniimi nezgodami. V dobrih dvajsetih minutah pa je nastala večmilMijairdna škoda. Močan jugo, s sunki nad 100 kiifanetrov na uro, je trgali s hiš vrata in okna, prevračal avtomobile, nad tri metre visoki valovi pa so zalili vse nižje ležeče predele med Koprom in Sečovljami. Najbolj prizadet Je bil vseka, kor Piran, kijer je Punta podobna opustošenju, kakršnega smo navajeni gledati na fotografijah ob divjanju tornadov. Na Punti so bili močno poškodovani prav vsi gostinski objekti in zasebna stanovanja. Uničena so okna, vrata, pohištvo ln najrazličnejši Inventar. Veliko škode Je nadalje na Kidričevem obrežju ln na Tartinijevem trgu. Samo v eni trafiki, ki jo je uničil vihar m Tartinijevem trgu cenijo škodo na 20 milijonov starih dinarjev. Poškodovane so nadalje številne trgovine s prehrambenimi predmeti, obrtne delavnice, gospodarska poslopja Itd. Avtobusna postaja v Piranu je bila v nekaj trenutkih brez vrat in oken in globoko zalite z morsko vodo. Močno je bila nadalje poškodovana piranska pekarna ln je morala prenehati obratovati. K sreči ima Koper novo pekarno z velikimi zmogljivostmi in je seveda takoj priskočila na pomoč. Posebna sanitarna komisija je takoj po katastrofi začela z delom ter izločila ne samo pokvarjena živila, ampak tudi vse tisto blago, kjer je obstajal sum, da je pokvarjeno. V trgovine In skladišča ni namreč vdirala le morska veda, ampak tudi razna umazanija iz kanalizacij, nafta itd. Zelo hudo škodo je nadalje u-trpelo portoroško podjetje Droga. Voda je namreč skoraj v celoti uničila naprave na solinah, poškodovala velike količine začimb v Skladiščih ter razbila in potopila šest ladij, natovorjenih s soljo. Močno je poškodovano tudi upravno poslopje na solinah, vendar do tja še niso mogli priti zaradi visoke in razburkane vode. Po prvih cenitvah je Droga utrpela za okrog po! milijarde starih dinarjev škode. Poplave so nadalje močno prizadele Izolo, Morje je zalilo zlasti predel med Kidričevim nabrežjem in Punito. Vsa poslopja na tem področju so poškodovana. Prebivalci sc billl priča nenavadnemu prizoru. ko je sredi mesta teklo morje kot deroča voda, po vodi pa so plavali ln se premetavali osebni avtomobili, deli pohištva, zaboli s hrano Itd. Od gostinskih podjetij v Izoli sta bili natbolj prizadeta Gostinski šolski center in novi hotel Marina. V Kooru Je zalilo morle predvsem Pristaniški trg z bi 'žnnjitml ulicami ter celotni predel semedelske bomifike. Strokovnjaki me- nijo, da se je razlilo samo na 50 hektarjev površine semedelske banl-fike okrog milijon kubičnih metrov vode. Osnovna šola Pinika Tomažiča je danes kot otok sredi morja. Voda stoji v nekaterih prostorih celo meter visoko. Vodstvo šole je obvestilo starše, da je do nadaljnjega ukinjen pouk. Sredi noči so morali gasilci evakuirati dive družini iz stanovanjskih hiš podjetja Stavbenik. Pomagati so nadalje morali nekaterim Italijanskim turistom, ki so se znašli v svojih avtomobilih sredi vode. Škodo so nadalje utrpeli številni avtomobilisti, ki jiim je slana voda poškodovala motorje, ali pa so jim razni predmeti poškodovali karoserijo. To seveda velja za celotno obalno področje. Veliko Škode le nadalje na plovnih objektih. Morje je namreč v vseh treh mestih metalo ln prevračalo čolne, zasidrane v pristaniščih. Od koprskih podjetij je najbolj prizadet Market ljubljanske Prehrane v Kopru. Voda le namreč uničila več ton blaga, namenjenega za oskrbo tujih ladij. SodHo, da je za okrog 700 milijonov starih dinarjev škode. Tudi v Kopru so poškočuvana številna javna in zasebna poslopia. Katastrofalno neurje je paraliziralo skoraj ves promet na koprski obali. Cestišča so bila na debelo posuta z blatom 1n kamenjem, ra-zen tega pa so v raznih krajih butali na cesto po več metrov visoki valovi. Cestna Služba je v dopol- danskih urah promet med Koprom žem, med Portorožem vTipostaV^8 bil medtem ko J usmerjen preko Belega * ^ ta nn.ria.lip OO1’3^' » je nadalje močno P0'5"" p sto med križišči Slavb-Jan. saj je tapodjedlo c za 70 cm. že od ranih jutr»nlJl V nos dopoldne zasedali j brambo pred elemente^ L,)e J čarni in sprejemali u9'jji rj, pe. Predvsem so 0pO| [tiiim11*!' (P ja da nevarnost še „ lahko večerna plim« -. (J vi- poplave. Zato so n"J ves dan v prlpra-vl'®" ;0 5» J soku Koper-Semedela dih zasilni nasip z nike nlke rijo ogiro®"6 S -lfti®- -* ■ tl 3V/ [ia, „ |„ j počitniških domov $ nftJ , " toni UMDJM a i/fl1* j Obstajala je namreč t^ bi nove poplave Tomos in še del ,isO organi so nadalje pa*'r®' m , po Sloveniji. ^ potrebne korake./ njihova Imovlna P0^0! 'ZfA Občinske skupščin® jU, f le čakajo zdai na vf. f škodi (zagotovo^ ^ sKuy 29 tu1« ?- u - i (P dru y t % lijard), nato pa magati prizadetim laišavaml in z dru*--,«#1 pomoči. Popoldne j® JLegf* tf tudi predsednik 1®^» Slov-cilje Stane Kav po*9^ f domačimi predstavnik nastali škodi in o ‘\,ep-. ( moči prizadetim podrw v S ^imorski dnevnik - 3 27. novembra 1969 Ob 25-letnici junaške smrti Vjke Smucove trlu^ irneni, fci so ostala borcem prekomorske h-rinndo -,n Mru> brigade za na '■ l’ spominu, je nedvomno t častne “teic. mestu ime Vojke se je rodila 9. septembra k Rogatcu. Leta 1927 pa gojeni starši preselili v Trst. S&T 80 Me za c asa fašizma uki-Ha, vse slovenske šole, je Voj-ika *US,pehom dokončala italijan-nr.„.,elctno trgovsko šolo, ter se 5SSeb«o odlikovala tikov. ----------- v znanju jeze od mladih let ' tuein'.oa miaam lei je razu-torfi/ tn občutila krivico, ki se je H-U Slovencem in se je kot kalJla. deklica vključila v ta-ilegalno skupino slovenskih testno in marljivo je jo užt'a'a Povsod in poznali smo n*oa marljivo sotrudnico ilegalki ■ ladinskega časopisa «lskra», prjr M tolikokrat imenovan na ftco trstičnega posebnega so- teJ i?ta 1941. Seveda ji zaradi «dnL n' mogel izostati leta 1940 iJr, tn pozneje internacija v Fo- toitu ^'^v^Lucanii. Tu ji je, kljub ~ policije, uspelo dobi-0rfa°. s slovenskimi mladinci v lo"!?!11!1 posebnih bataljonih. Ko »o prišli zadevi na sled, a: »ujfco premestili v Terranovo, ih Je, dočakala prihod zavezni vnema in pogum sta jo v zavezniško bolnišnico kjer so se zdravili tudi Partizani, ksi^.jjadjami prevažali iz Ju- se je v -----_ za medicin- PMiočmco in je bila nekaj o- usposobi a instrumenlarka v j"c,Mi sobi. fidla Judi to je bilo Vojki pre-' ' Dobila zbirnimi taborišči v Gra je stike z jugoslo- v»71l . lil im btlUUI MtOi %-a/n Carbonari, kjer sp se for-prekomorske brigade. V ^l‘nl je bil tudi medicinski štu-S°Wč iz Gorice, ki je pa- t/ ” ** «■ rvi j c fjsj v°iko decembra 1943 v Gra-%cnna- obisk, da ji predstavi losijT*. Trsta. Veselo sva se %il.a’ ko naju je Bobič pred-1,1 tri, *Tovarišica Vojka Šmuc •e rJariš Danilo». Z Vojko sva ‘ht jT^reč nekajkrat srečala v 0(j v ilegali pred aretacijami. Kranja v Gravini sem se ‘to njjov pobliže seznanil s ti- '■o pounze *fc9 lcd>ko deklico, ki je imela le^j mriaka. V kasnejšem mrzlič-\C9ai?iziranju Tretje preko-mi je za nekaj časa bi o %i‘0’,.kje je takrat bila Vojka, \oe ■ v Carbonari moje prenov«16 nemajhno, ko sva se {bo j10 srečala Novo zadovolj-r j ^vladalo, ko sva z Voj-^klt.la. da bova odslej v 3. tO(jeJ nu Tretje prekomorske bri- '° r£rn?Ve za odhod v Jugoslavijo friitijg nopredovale. Borci so s NeJ , prejemali orožje ter nav-11 riv. korakali v četah iz skladišč \nf.0e vojaške opreme. jl^pouedott je bil zbor in pre-? ' fye! je na polju slave usahel ,;!l’ ienje tolikih mladincev, foprg ' *udi Vojkina. 8,.t m t,ilo službeno mesto Prvi bojin vrs.i, si je od L' (« r izpas'ovaia davnije- tj fnai. šla olrskovat bolničar tS?‘ 27^0rrnne so vse besede ,„d iT.otr«. ieV^ Ve^no molo krilatih be- te k'to V'sf>fco donečih fraz. Vse OlV ln j? ostalo preprosto, a Mlada borka ti0,.fca ; veltčastno. - We pred petindvajsetimi le-C?esv našib bojnih vrstah, i!S'ie v spominu preživelih Si, med našimi slavnimi ju-„ spominu borcev živi še „ iri mlada, kot je bi- ? tfi*. ko je v bitki pri Kni-” V Sj.a maciji za vedno omahni-'nrt na polju slave. DANILO BENČINA AMERIŠKE OBOROŽENE SILE V LAOSU V ietnamska katastrofa Washingtonu ni dovolj? Oh petdesetletnici ustanovitve ljubljanske univerze Nekaj uvodnih podatkov - Kako je prišlo do stopnjevanja Trenutne razmere ■ Ofenzivne akcije Američanov ■ Odmev doma Vtem ko se Amerikanci «tru dijo», da bi se nekako izvlekli iz vietnamske zanke, pa po drugi strani odpirajo nove fronte svojega imperialističnega načrta na azijskem jugovzhodu. Na vrsti je Laos. Navzlic temu,, da to prikrivajo, da tega ne priznavajo, je vendarle ameriško vmešavanje v laoške notranje zadeve v obliki grobih vojaških posegov znana stvar. V teku letošnjega leta so n.pr. nenavadno okrepili svojo pomoč, ki so jo bili nudili kralju z letalskimi bombnimi napadi na komunistične gverilce. Amerikanci so Laos začeli bombardirati 1. 1968, ko so prenehali z letalskimi napadi proti Severnemu Vietnamu. Eskalacija pa se je začela preteklega marca. In tako so zdaj tu poleti ameriških pilotov celo bolj pogosti kot so bili prej proti Severnemu Vietnamu. Pravijo, da gre za «omejeno vojno*, v resnici pa ta vojna Ameriko stane nad milijardo dolarjev letno. Poveljstvo je praktično popolnoma v rolkah Amerikancev. Laoške oborožene protikomunistične skupine ne store niti koraka brez ameriškega privoljenja in njihove vsestranske pomoči. Celo samo ameriško veleposlaništvo priznava, da od 250 milijonov dolarjev, namenjenih Laosu za tehnično pomoč, vsaj dvesto jih gre za kritje vojaških izdatkov. Leta 1962 je bila v Ženevi v zvezi z Laosom sprejeta rešitev, po kateri sta tej deželi imeli biti zagotovljeni koalicijska vlada in pa njena nevtralizacija. Namesto tega je izbruhnila državljanska vojna, ki se danes bije med pristaši kralja in komunističnimi gverilci. Pod pretvezo, da severni Vietnamci uporabljajo predele lao-škega ozemlja za svoje vojaške namene, so se v omenjeni spopad vmašali tudi Amerikanci z okrog 1000 vojaškimi «svetovalci», zlasti pa z letalsko pomočjo, ki jo nudijo laoškim reakcionarjem. Lao-ško ozemlje je gričevnato in brez cest, tako da bi kraljevske vojaške enote sploh ne mogle priti v si« s svojim nasprotnikom, komunističnimi gverilci, če bi ne imeli na razpolago ameriških helikopterjev. Pa tudi CIA — ra-ziimljivo — ima tu svoje prste -vmes, za dosego svojih smotrov in realizacijo načrtov razpolaga tu s kakimi 300 možmi, izbranimi med moštvom tako imenovanih zelenih baretk, po vsem svetu znamo zaradi svoje krvoločnosti in zverinstev. Kraljevske čete se ne morejo vec uspešno upirati pritisku komunističnih gverilcev. Njihove e-note so se v zadnjih tednih že spustile vzdolž ceste št. 13, ki povezuje mesta doline Mekonga. Lahko bi tudi napadle prestolnico Vientiane ter jo zavzele, kar pa še niso storile. Zakaj ne? V Združenih državah je ta «tajna vojna» predmet silovitih kritik: ameriški senat je pozval Nixona, naj ne pripravlja nikakršnih presenečenj, vtem ko tisk očita vladi, da se je v Aziji pognala že v svojo drugo «zagonetno vojno*, opirajoč se pri tem na ukrepe izredno dvomljive narave in s težkimi posledicami. Američanom ni še šlo iz spomina, da je vojna v Vietnamu do 1. 1964 bila pravzaprav nekakšna «vojnica», nenadoma pa se je razplamtela v nekaj, kar bi se utegnilo spremeniti v prvo od ZDA izgubljeno vojno v zgodovini. Od svoje strani pa je princ Suvana Fuma medtem prišel v Washington ter tu izjavil, da bo Laos, če ga Amerikanci ne bodo podprli, postal še ena od žrtev Maovega rdečega imperija. Izjavil je tudi, da je polovica njegove dežele že v ro- kah komunistov. Najprej je do tega lahko prišlo, ker se ljudstvo strinja s programom komunistov, v drugačnem primeru bi kaj takega ne bilo mogoče. Ameriški vodilni razred in njegova vlada se tega zavedala in prav zaradi tega temu tudi nasprotujeta. Vse to namreč ni prav nič v skladu z naravo njihovih načrtov, s pomočjo katerih bi hoteli za vsako ceno uveljaviti svoje interese. Toda račun ni tako enostaven: so namreč tudi načrti, ki jih ni lahko uresničiti oziroma jih je hoteti uresničiti ne samo predrago, marveč tudi prenevarno. V Laosu bo ZDA doletela ista usoda kot v Vietnamu: mnogo žortev, mnogo denarja, uspeha pa nobenega. Imperialistične vojne se iz dneva v dan bolj spreminjajo v povsem nesmiselno in nerentabilno stvar. In čudno je, da tega v ZDA še niso razumeli. Profesorji in doktorji Primorci na ljubljanski univerzi Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, za katero je napravil načrte znani slovenski arhitekt in urbanist prof. Plečnik .............I"""""""I"I...."•"•.....•■••■»■lil«...........milim....m................................................................................m,.im,m...... PO TREH LETIH DELA IN S STROŠKI PETIH MILIJARD DINARJEV Danes dopoldne svečana otvoritev obnovljenega zagrebškega gledališča Pred začetkom del so bili v hudih dilemah - Izbrali so srednjo pot Eno najmodernejših gledališč v Evropi - Izredne naprave in razširitev PPp;'-'"9 .............. Delni pogled na Hrvatsko narodno kazalište v Zagrebu Zato, ker se bo^e ameriškega neposrednega posega, ki bi Laos u.egnil spremeniti v drugi Vietnam. Dve tretjini dežele sta že rokah Patet Laa in nekatera mesta se še upirajo samo zaradi tega, ker jih oskrbujejo s pomočjo amens.un u.viKj^.erjev. in a vzlic icmu komunist nočejo pre iti v odločilni napad. Položaj kra ljevih pristašev je silno resen, ni pa katastrofalen. Sauvanuiong, voditelj gverilcev, se se vedno smatra za člana vlade, še vedno se podpisuje »podpredseunik ministrskega sveta* in pošilja svojemu nasprotniku in polbratu Suvam Pumi pozive na po-miri.ev, nazi-vajoč ga spoštljivo «vaša viso kost*. Najvažnejšo akcijo, ki so jo bili doslej Amerikanci opravili v Lao su, predstavlja napad na komunistično trdnjavo Xieng Kuang. Tu so Amerikanci napravili vse: izdelali načrte, opremili ter izvež-ba-ii čete, nudili letalsko pomoč. Kljub temu se je akcija spremo niia v pravcati katastrofo, kra Ijevske čete so bile odbite, v pro tmapadu pa so gverilci zavzeli še mesto Mong Sui, Amerikanci se zdaj pripravljajo na povračilo, t.j. na novo ofenzivo. In tako se Laos iz dneva v dan resnično vse bolj spreminja v nekaj, kar bo podobno nekakšnemu drugemu Vietnamu. Azija čedalje bolj plumti pod N-ixonovimi nogami. Danes dopoldne ob 10.25 bo jugoslovanska televizija prenašala slavnosti ob ponovni otvoritvi zagrebškega Hrvatskoga narodnega kazališta. O obnovitvenih delih tega gledališča smo pisali pred približno mesecem drui, 29. oktobra, ko smo tudi rekli, da je obnova stala okoli 5 milijard starih dinarjev. S temi sredstvi so staro veliko gledališče sredi Zagreba obnovili tako, da je po svoji funkcionalnosti eno najsodobnejših in najbolje opremljenih gledališč v Evropi, pa čeprav je njegova zu nanjos. ostala taksna, kakršna je bila prej, oziroma kakršna je bi la od samega začetka, pred 75 leti. Kolikšno važnost uajejo zagrebške in hrvatske oblasti nasploh temu dogodku, nam pove tudi dej stvo, da je p.'av te dni izšla posebna Ka/.alisna enciklopedija, to rej gledanška enciklopedija, edinstveno tovrstno delo na svetu, kjer na 800 s.raneh zasledimo vso zgodovino, življenjepise vseh po-metrunejših gledalskih delavcev, avtorjev in sodelavcev tega za grebškega gledališča. Hkrati bo izšla tudi posebna izdaja, ki bo bralcu prikazala, kako so obno vitvena dela gledališča potekala od začetka do današnje otvoritve- Ker gre za resnično veliko delo, o čemer pričajo stroški petih mi lijard dinarjev, ustavimo se po novno pri tem dogodku, posebno zaradi dejstva, da se se obnovitve gledališča lotili prav v času restrikcij, ki jih je zahtevala gospodarska reforma v Jugoslaviji. Zato je tembolj treba poudariti, da pot do «novega» gledališča ni bila niti malo lahka, niti za kolektiv zagrebškega gledališča, kot tudi ne za tis .e organe javnih oblasti, ki so se s tem posredno ali nepo ■ liti...................................................... OVEN (od 21.3. do 20.4.J Prejeli boste poslovno pismo, ki vam bo odprlo novo pot. Nevsakdanje ljubezensko doživetje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vredno je razmisliti o predlogu, ki vam bo postavljen. Ne iznašajte javno svo jega stališča v zvezi z nekim sorod ni kom. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Če se ukvarjate z umetnostjo, je danes vaš dan. Zaupajte prijatelju, ki vam želi dobro. RAK (od 22 6. do 22.7.) Neki vaš ukrep bo zbudil val nasprotovanja. Nehote boste užalili osebo, ki jo sicer spoštujete. LEV (od 23.7. do 23.8.) Večina zainteresiranih bo zavrnila neko vašo pobudo. Prijeten izlet z veselo družbo. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Izbolj šajte odnose s svojimi sodelavci. Nepozabno srečanje. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Odpravite nekatere očitne slabosti v svojem poslovanju. Prijatelj vas bo zaprosil za pomoč, ne odrecite je mu. ŠKORPIJON (od 23.10 do 22.11.) Nastopil je trenutek, da preidete v napad. Nesporazum med sorodniki. STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Nekdo bo od vas zahteval, da poravnate svoj dolg. Dvignil se bo vaš moralni ugled. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Partner iz tujine bo pristal na predloženo sodelovanje. Pobotanje dveh sprtih prijateljev. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Včerajšnji poslovni podvig ni tako obe tajoč kot se je v začetku zdelo. Na neko surovost ne odgovorite s suro vostjo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zavarovali si boste hrbet, toda napadli vas bodo od spredaj. Varno boste dosegli svojo ljubezensko srečo. sredno ukvarjali. Hrvatski publicist Ivo Tomljanovič je v zvezi s tem med drugim zapisal: »Mnogi obiskovalci gledališča so v začetku menili, da je preveč drastičen sklep uprave tega gledališča, sklep, ki je bil sprejet skupno z intendantom Mirkom Božičem, da se namreč s 1. februarjem 1967 gledališke predstave prenehajo. Mnogi so bili ganjeni ob izvedbi Straussove operete »Netopir* 31. januarja, ko se je igralec ZviKiko Strmac s toplimi besedami poslovil od občinstva. Po 72 letih in potun, ko se je zastor tega gledališča dvignil kakih 30 tisočkrat, se je spustil za — nedoločen čas » «In vendar druge rešitve ni bilo, kajti 31. decembra 1966 je posebna komisija zagrebške notranje uprave opozorila upravo gledali šca, da mora v najkrajšem času izvesti vrsto popravil v električnih napeljavah, v centralnem ogreva nju, v vodovodnih in odvodnih ce veh, pa tudi na sami zgradbi in to zaradi varnosti občinstva in samega ansambla. Te kritične potrebe je potrdila tudi komisija mesjie skupščine, posebna višja komisija pa je odkrila še številne druge pomanjkljivosti in upravi predlagala, naj s predstavami preneha.* Vtem ko je Hrvatsko narodno kazalište medtem gostovalo na raznih odrih, sta njegova uprava in mestna skupščina sestavili ope rativni odbor za obnovitev gledališča. Odboru je načeloval sceno graf Zvonko Agbab. Načrti so bili poverjeni posebnemu biroju, ki ga vodi zagrebški arhitekt prof. Boško Rašica. Ko pa so «starega bolnika* - poslopje gledališča -temeljiteje «odprli», so ugotovili, da je še veliko več poinanjklji vosti, kot so jih bili ugotovili prej. Strokovnjaki so odkrili še vrsto pomanjkljivosti, ki so bile povezane tudi z različnimi dobami, namreč z dobo, ko je bilo gledališče zgrajeno, in s sedanjo dobo, ko so razni koncepti povsem »preme njeni. Upoštevajmo n.pr. :e samo razsvetljavo, upoštevajmo n.pr. dejstvo, da danes v gledališču veliko pomeni elektrika kot pogonska sila pri kulisnih in drugih napravah. In na osnovi vsega te ga je v zvezi z obnovo zagrebškega gledališča publicist zapisal: »Takšno stanje gledališča je postavilo kulturne forume Zagreba pred številne dileme: ali naj se zgradba ohrani kot kulturno-zgo-dovinski spomenik in se začne gradnja modernega gledališča in posebej še Opere, ali pa naj se popravijo le najnujnejše pomanjkljivosti in, končno, ali naj se lotijo generalnih obnovitvenih del z minimalnim ali maksimalnim programom.* Predvidevalo se je, da bi grad nja povsem novega gledališča sta la najmanj od 20 do 25 milijard dinarjev. In to vsoto so odklonili. ker da je preveč optimistična, ko so ugotovili, da je najcenejši evropski dramski teater za 500 gledalcev, zgrajen v Zahodni Nemčiji, stal 15 milijard dinarjev, v jugoslovanski valuti, medtem ko je varšavska Opera stala 90 milijard. Z minimalnim programom dveh milijard in pol pa bi morali še naprej «krpati», 10 milijard starih dinarjev za maksimalni program pa jih ni bilo od nikoder. In odločili so se zato za srednjo pot, ki je predvidevala stroške petih milijard dinarjev. Izvedba del je bila poverjena podjetju «Inžinjering», angažirani pa so bili tudi nezagrebški strokovnjaki, posebno za elektroniko. Ne bomo opisovali triletnega dela. Toda po triletnem delu, ki je pogosto trajalo 24 ur na dan, je Zagreb dobil gledališče, ki bo še dolgo dolgo služilo svojemu namenu. «Novo» ali obnovljeno gledališče, je povsem restavrirano in konservirano v svoji notranjosti in zunanjosti. Oder je znatno raz širjen in avtomatiziran. Poskrbeli so za najsodobnejše gasilske naprave, povsem obnovljena je vsa električna mreža, ki je prej merila 6,5 km kablov, zdaj pa meri 346 km. Gledališka dvorana je opremljena z aparaturo za klimatizacijo, posebne Siemensove naprave pa bodo omogočile, da bo osvetlitev v gledališču osemkrat močnejša od prejšnje. Uvedene so tudi elektroakustične naprave, ki so najmodernejše v Evropi. S temi napravami bo rokoval strokovnjak s pomočjo elektronske naprave in bo mogel na račun tega doseči izredne efekte. Tu bi mogli opisovati, kako razne napra ve pomagajo širjenju zvoka v obliki kroženja ali samo v eni smeri Gre namreč za potrebe kon- certa, opere, male zasedbe, kompletne zasedbe, polne dvorane, le parterne zasedbe itd. Tudi stolice in sedeži so posebnost, da se reši vprašanje škripanja stolic, kar je zelo delikaten problem vseh kon certnih in gledaliških dvoran. Poleg navedenega bomo dodali, da so bile zgrajene nove dvorane za vaje in za tonska snemanja, da so bili razširjeni prostori za kulisami, da je bilo uvedeno televizijsko spremljanje izvajanja programov v vseh pomožnih prostorih, zgrajena so bila nova dvigala in vrsta komunikacijskih in signalizacijskih zvez; osrednje gledališče pa je preko pet metrov širokega in 70 metrov dolgega podzemeljskega predora povezano z zgradbo »Kola*, kjer je Hr-vatslko narodno kazalište dobilo nove prepotrebne prostore. Se bi mogli govoriti o delih pri obnovi, vendar je nemogoče v enem samem zapisu prikazati vse, saj smo rekli, da bo o tem izšla knjiga. Ponovili pa bomo to, kar smo zapisali že pred mesecem dni, da je namreč kolektivu zagrebškega gledališča priskočilo na pomoč, s pomočjo in posojili, 115 hrvatskih delovnih organizacij s skoraj eno milijardo dinarjev, in da so mnoga podjetja kupila ali se abonirala za nadaljnje velike vsote, tako da so s svojim aboni-ranjem pomagala pri obnovi gle dališča, hkrati pa zagotovila svojim kolektivom toliko vstopnic, oziroma sedežev, kar z drugimi be sedami pomeni, da bo v zagreb škem gledališču vedno določeno število občinstva iz tovarniških podjetij. Največji prispevek je zagotovila občinsk a skupščina Zagreb, ki je nam--tla obnovi skoraj tri milijarde dinarjev. 3. VLARIMIR PERTOT redni profesor za ekonomiko zu nanje trgovine, industrije in trans poria, se je rodil leta 1911. V o-snovno šolo je hodil v Trs/tu, nadaljeval pa je šolanje v Ljub jani in Zagrebu. Diplomiral je na trgovinski visoki šoli v Leipzigu in na pravni fakulteti v Beogradu. Nato je študiral v Parizu in Cam bridgeu ter doktoriral v Kielu disertacijo o faktorjih, kii determinirajo formiranje cene pšenice v Podonavju (1937). Potem je služboval v centrali Narodne ban ke v Beogradu in se posvetil raziskovanju problemov jugoslovanske zunanje trgovine. Med okupacijo je izdeloval študijo o ekonomskem ozadju tržaškega problema, dokler ni bil zaradi te dejavnosti zaprt. Po vrnitvi iz koncentracijskega taborišča je delal v zunanjem ministrstvu v Beogradu pripravah za mirovna pogajanja z Italijo in na zunanjetrgovinskem področju ter naipisal več pomembnih del. Leta 1956 je ustanovil inštitut za zunanjo trgovino ter se posvetil znanstvenemu študiju zunanje trgovine (ravnatelj do 1958). Od 1960 je redni profesor ljub Ijanske univerze. Leta 1962 je u-stanovil inštitut za ekonomiko, statistiko in demografijo in ga vodil do leta 1964. V študijskem letu 1965/66 je pet mesecev predaval v Glasgowu in Oxfordu. Tedaj je dovršil svoje glavno teoretično delo Ekonomika mednarodne me njave v intervencionizrnu, ki je izšlo letos. Razen tega dela je napisal mnogo razprav in knjige: Trst, medjunarodni privredru problem (1954), Jugoslovanska zuna nja trgovina (angleško, nemško, francosko in špansko), Razvoj rao-dernog svetskog tržišta idr. ANTON KUHELJ redni profesor za mehaniko, se je rodil leta 1902 na Opčinah. Gin-ozijo je obiskoval v Trstu, nam pa v Kranju. Na ljubljanski univerzi je študiral elektrotehniko, promoviral je leta 1936. Najprej je poučeval na tehniški strednji šoli, leta 1933 pa je postal docent za teoretično mehaniko na tehniški fakulteti ljubljanske univerze Od 1938 je bil izredni, od 1946 pa je redni profesor. Bil je rektor tehniške visoko šole in rektor univerze v Ljubljani. Od leta 1949 je redni član Slovenske akademi je znanosti in .umetnosti, od 1961 pa podpredsednik akademije. Poleg glavnega predmeta (mehanika), ki ga predava na univerzi, je deloval kot konstruktor in statik; konstruiral je več športnih in šolskih letal. Napisal je učbenik mehanike, več znanstvenih in s tiskovnih člankov ter poljudno delo Tehnika v vsakdanjem življenju (v dveh zvezkih, 1960, 1962). IVAN VIDAV redni profesor za matematiko, se je rodil na Opčinah 1918. leta. Študiral je na gimnaziji v Mariboru, na univerzi v Ljubljani pa matematiko, kjer je istega leta diplomiral in promoviral (1941). Na fakulteti je bil najprej asistent, od 1946 docent, od 1949 izredni in od 1953 je redni profesor. To bliskovito napredovanje dokazuje njegove izredne sposob nosti in žilavo delavnost. Leta 1962 je prof. Vidav postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegovo glavno delo je obsežna knjiga Višja matematika ( v dveh delih, na skoraj tisoč straneh), ki jo ir izdala akademija med leti 1949/51. ČETRTEK, 27. NOVEMBRA 1969 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po ročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.00 Družinski obzornik; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Or kester Bevilaequa; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Bachova sonata; 18.45 Havajska glasba; 19.10 Pi sani balončki; 19.40 Melodije; 20.00 Šport; 20.35 A. Hieng: Corteseje va vrnitev; 21.50 Skladbe davnih dob. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke box; 13.40 D. Benco: »Ieri*. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Glasbeni barok; 9.00 Melodije in ritmi; 9.45 Orkester War ner; 10.00 Prisluhnimo jim; 10.30 Pevec dneva; 11.00 Ansambel Grant; 11.15 Nove plošče; 11.45 Orkester Riva; 12.00, 12.45 in 14.00 Glasba po željah; 15.30 Operetna glasba; 16.00 Turistične beležke; 17.00 Radijski oder; 17.30 Ritmi za mladino; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Ital. narodne; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 15.10 Nove pesmi: 16.30 Aktualno stii; 17.05 Program za mladino, 19.30 Radijska priredba; 20.15 O peretna glasba; 21.00 Klavirski duo; 22.00 Politična tribuna. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Po ročila; 8.40 Orkester; 9.05 Zakaj in kako?; 10.00 Radijska priredba; 10.40 Telefonski pogovori; 13.00 Program z G. Cervijem; 14.05 Ju ke box; 15.18 Na sporedu je We ber; 16.00 Popoldanski program; 17.35 Enotni razred; 18.20 Poljud na enciklopedija, 19.00 Pevec med množico; 20.11 Glasbeno tekmo vanje; 21.10 Radijska priredba, 23.00 Kronike Juga. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Hindemithovi kvarteti; 12.20 Co-relli in Paganini; 13.55 Mezzosopranistki S. Butt in G. Simionato; 14.30 Plošče; 15.30 Trio di Bolza no; 18.30 Dve odrski deli; 20.30 Orkester; 21.00 Bergova «Lulu». FILCDIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.40 Sodobna ital. glasba; 10.20 Klavirske skladbe; 12.00 Naderman in Beethoven; 13.10 Caldara, Spev za solo, zbor in orkester. vam...; 14.05 »Pesem iz mladih grl*; 14.25 Plesni orkester; 14.40 Enajsta šola; 15.40 Komorni zbor RTV; 16.00 Vsak dan za vas, 17 05 Glasbeno popoldne, 18.00 Aktualnosti; 18.15 »Morda vam bo všeč*. 18.45 Znanstveniki prod mikrofo nom; 20.00 Domače pesmi; 21.0t Večer s Cirilom Kosmačem; 2140 Glasbeni nokturno; 22.15 Vecei skladatelja Srebotnjaka; 23.05 Po vest o F. Skobejevu; 23.15 Jazz. 23.40 Pevci lahke glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Zgodovina teh nike; 13.00 Potrošn.a v Italiji; 13 30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šo le; 17.00 Program za najmlajše 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Kmetijska oddaja. 19.15 Poljudna znanost; 19.45 Šport in Izrnnil/n . on on rx__:i. in kronike strank; 20.30 Dnevnik. 21.00 A. Gianetti: La famiglia Benvenuti; 22.00 Politična tribu na; 23.00 Dnevnik. 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.10 Rossinijev »Seviljski brivec*; 10.35 in 11.06 Ura glasbe; 11.30 Zvočni trak; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.45 in SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 7 45 Inform. oddaja; 8.04 Glasbe na matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Lahka glasba; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Bach v češki izvedbi; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Čez polja in potoke; 13.30 Priporočajo II. KANAL 19.00 Nemščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Pazi, kako govoriš; 22.10 Znanost in tehnika. JUG TELEVIZIJA 20.00, 22.35 Poročila; 10.25 Otvo ritev Hrv. narodnega gledališča, 14.45 TV v šoli; 15.40 Nemščina; 15.55 Angleščina; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 17.15 Veseli to bogan; 17.45 Po Sloveniji; 18.15 Zbor iz Laškega; 18.40 Spomini V Vlahoviča; 19.10 Glasbena odda ja; 20.30 3-2-1; 20.35 T. Mann. Buddenbrookovi; 21.20 Kulturne diagonale; 22.05 Shenandoah — film. Napisal pa je še knjige: Rešeni in nerešeni problemi matematike (1959k števila in matematične teorije (1965). Algebra (1961, 1966). Več njegovih razprav je izšlo razen v slovenščini še v francoščini, nemščini in angleščini. FRANC PREMERL redni profesor za organsko kemijsko tehnologijo se je rodil 1906 v Trstu. Po prvi svetovni vojni je nadaljeval šolanje v Ljubljani, maturiral Pa klasični gimnaziji in diplomiral 1932 na tehniški fakulteti. Služboval je v tekstilna tovarni v Mariboru, kjer si je pridobil prakso iz najtežjega dela tekstilne oplememlne tehnike — iz tiskarstva. Toda kmalu se je posvetil delu na univerzi, najprej v Ljubljani, nato v Zagrebu in zopet v Ljubljani. Po vojni je delal pri planiranju živilske in kemijske industrije im pomagal vzpostavljati proizvodnjo v zadevnih tovarnah, ki jih je okupator Sedanji rektor ljubljanske univerze prof. dr. Roman Modic porušil ali izropal. Od 1947 je bil docent, od 1954 izredni in od 1961 je redni profesor. Habilitiral se je z delom o metodah strukturne analize nafto. Napisal je več skript (organska kemija, splošna in anorganska kemija, organska kemijska tehnologija), razprav in člankov, izvedel več strokovnih del, preiskav in projektov. EDO MIHEVC redni profesor za stanovanjske zgradbe, opremo prostorov, projektiranje im kompozicijo se je rodil 1911 v ;Trstu. Maturiral je na gimnaziji v Ljubija«, diplomiral na oddelku za arhitekturo ljubljanske tehnike. Najprej je delal v projektivnih in stavbnih podjetjih. V narodnoosvobodilnem boju je deloval začetka: bil je komandant brigade, načelnik glavnega štaba operacijskih oddelkov itd. Maja 1945 je bil gospodarski pooblaščenec Jugoslavije v Trstu, od sredine junija šef kabineta v ministrstvu za industrijo slovenske vlade. Od konca 1946 je bil izredni, sedaj je redni profesor. Pomembno je zlasti njegovo stalno sodelovanje pri urbanističnem planiranju slovenske obalne regije. Pri svojem ustvarjanju s prefa-brioirammi elementi je dosegel vidne uspehe doma in v tujini. Ustvaril je prvo visečo fasado, ki je bila realizirana v Ljubljani. Posebno skrb posveča sanaciji starega Kopra in načrtuje novega. Opravlja pionirsko delo urbanizacije slovenske obale, kar je zbudilo domačo in mednarodno pozornost, a tudi priznanje. Izvedel je mnogo del in projektov. Bil je glavni projektant industrijskih naprav in stanovanjskega naselja Litostroja, zasnoval je mnogo stanovanjskih poslopij, palač, hotelov, kino dvoran spomenikov in tovarn ter velese^ jemskih pavi .-nov. Izdela) je projekt in izvršilni načrt za Kulturni dom v Trstu, za dijaški internat, za Stanov ateski kompleks Rojan in Kjadin. Omeniti je treba še njegov regionalni načrt slovenske obale, urbanistične in turistične ureditve v Kopru, Ankaranu, 2u-steimd, Izoli, Strunjanu, Portorožu, Lucija idr. JANKO SKETELJ redni profesor za vodovod in kanalizacijo in čiščen e pitne in odpadne vode, še je rodu i Trstu 1909 leta. Maturiral je na realki, diplomiral pa na tehniški fakulteti v Ljubljani Delal je pri melioracijskih delih in projektiranju vodovodov, pri trasiranju državnih cest in pri gradnji otrjeval-nih del. Med vojno je bil asistent v inštitutu za vodne zgradbe, od 1946 docent, od 1953 izredni profesor, od 1961 pa je redni profesor. Ukvarjal se je z eksperimentalnim delom in študijem hidravličnih problemov zdravstvene hidrotehnike (preskrba z vodo, kanalizacija, čiščenje pitne vode in odplak) ter s sistematično preiskavo Blejskega jezera. _ Z zasnovanjem in ureditvijo inštituta za zdravstveno hidrotehniko je 1949 ustvaril prvo široko možnost za raziskovalno delo na področju zdravstvene hidrotehnike v Sloveniji. Raziskovalna dela, izvršena pod njegovim vodstvom, obsegajo vrsto geohidroloških preiskav, izvršenih za potrebe nekaterih hidro cent ral in vodovodnih omrežij, nadalje preiskave vodotokov, naravnih in umetnih jezer, preiskave odpadnih voda in izde^ lavo projektov za čistilne naprave za pitno in odpadno vodo ter študije za izpopolnitev kanalizacijskih mrež številnih naselij v Sloveniji. (Nadaljevanje sledi) Vreme včeraj: Naj višja temperatura 11,9, najnižja 7,6, ob 19. uri 9,2 stopinje, zračni tlak 993,2 narašča, veter 18 km/h severozahodmk, vlaga 54 odst., nebo pooblačeno, padavine 24 mm, morje razgibano, temperatura morja 15,3 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 27. novembra BERNARD a Sonce vzide ob 7.20 in zatone 16.25 — Dolžina dneva 9.05 " .,j na vzide ob 18.54 in zatone ob Jutri, PETEK, 28. novembra JAKOB PO VEČMILIJARDNI ŠKODI V VČERAJŠNJI NOČI Pni ukrepi oblasti za pomoč prizadetim zaradi hudih poplav Vladni komisar dal na razpolago 100 milijonov lir za prvo ponoč - Nujni ukrepi deželne uprave in tržaškega občinskega odbora - Kreditne olajšave Tržaške hranilniee - Vprašanji posl. Albina Škerka in sen. Seme Krajevne izvoljene in državne oblasti so takoj reagirale na poplavo, ki je prizadejala veliko materialno škodo v mestu in na vsem obalnem področju od Milj do Devina, kot podrobneje poročamo na drugi strani lista. Tržaški vladni komisar dr. Cap-pellini se je zgodaj zjutraj podal po obali do Ribiškega naselja v nabre-žinski občini. Spremljal ga je namestnik komisarja, prefekt dr. Mo linari. Po ogledu nastalega položaja je dr. Cappellini dal na razpolago 100 milijonov lir za izredne in nujne ukrepe v pomoč ustanovam ali tudi zasebnikom, ki jih je divjanje morja oškodovalo. Deželni odbor, ki se je včeraj sestal pod predsedstvom dr. Berzam-tija, je sklenil podivizetd nuijme in takojšnje ukrepe za pomoč poplav-Ijencem. Po poročilu o položaju v vseh pokrajinah v deželi Je odlbor sklenil, v skladu s potrebo po učlkoviitetj-šl pomoči, omejiti področja ki so bila poškodovana In jih točno določiti. Zato pa mora odbor razpolagati s točneJtšAmd podatki. Ukrepi deželnega odbora bodo trajni. V prvi vrsti se bo dežela obvezala pri popravljanju cest, naprav, oškodovanih javnih gradenj, vodovodov, mostov in pod. Drugič pa bo uresničila stvaren poseg v pomoč prizadetih podjetij, kakor tudi družin, ki jih je neurje in divjanje morja oškodovalo in za katere se lahko pri dodeljevanju pomoči sklicuje uprava na deželni zakon št. 23, kot je to storila v prejšnjih primerih (Laitisaina in dr.). Finančno kritje za prve posege (popravila in obnova infrastruktur) ima deželna uprava že na razpolago v deželnem proračunu za leto 1969 Predsednik deželne uprave Ber-zanti pa je poleg tega še posredoval pri predsedniku ministrskega »veta Humorju, katerega je prosil, naj bi državna vlada pomagala prizadetim družinam iin področjem sploh, kot to določajo zakoni o prirodmih nesrečah. Prav tako so se zvečer sestali tržaški občinski odborniki, ki jih je v odsotnosti župana Spaccinija, sklical podžupan Lonza. O poškodbah in ukrepih, glede na posamezne sektorje dela, so poročali odborniki za javna dela Mocchi, za ekonomat De Gioia, za industrijske služnosti Vascotto in za zdravstvo Blasina. Občinski odbor je med sejo sklenil zaprositi za ustrezno pomoč državno vlado in deželno upravo, kakor to dopušča zakon o prirodnih nezgodah. Takoj pa je naročil občinskim uslužbencem, katerim bodo pomagali delavci treh zasebnih podjetij, s katerimi se je občinska uprava dogovorila, da se čimprej uredi polo- žaj v Barkovljah. V zvezi s tem sklepom so predstavniki tržaške občinske uprave stopili v stik s predsednikom vlade Rumorjem, ministrom za industrijo Magrijem in, kar se deželne uprave tiče, predsednikom deželnega odbora dr. Berzantijem. Sinoči se je sestal na izredno sejo tudi upravni svet Tržaške hranilnice. Sestanek je sklicalo glavno vodstvo zavoda, in sicer v zvezi s predvčerajšnjo poplavo. Upravni svet je sklenil dovoliti industrijskim, trgovskim in obrtniškim podjetjem, ki so ob tej priliki utrpela večjo ali manjšo škodo, posebne olajšave. Hranilnica bo izdajala predujme — tudi v višini do 100 odst. ugotovljene škode — na finančno pomoč, ki jo bosta prizadetim firmam podelili država ali dežela. Višina predujma bo določena v skladu z jamstvom, ki ga bodo nudili posamezniki, in z njihovimi možnostmi. Oškodovancem bodo pristojne oblasti izdajale posebna potrdila o utrpeli škodi, ki naj jih ti priložijo prošnji Tržaški hranilnici za podelitev predujma. V posebno perečih primerih bo hranilnica izplačala 50 odstotkov zaprošenega zneska tudi pred izročitvijo omenjenega potrdila. Predujem se bo začel vračati po poteku 8 mesecev, celoten znesek pa bo treba vrniti v roku 40 mesecev. Tako bo celotna operacija trajala štiri leta. Obrestna mera bo znašala 7 odst. Zasebniki, ki jih je prizadela poplava, pa bodo lahko zaprosili Tržaško hranilnico za podelitev »delovnega kredita®, to je za posojilo vračljivo prav tako v 40 mesečnih obrokih, ki ga je hranilnica pričela izdajati pred kratkim, kakor smo že zabeležili v našem listu. Upravni svet hranilnice je nadalje odredil, naj se vsem tistim zasebnikom ali podjetjem, ki imajo kakršnekoli obveznosti z zavodom, in ki jih je prizadela poplava, dovoli šestmesečni odlog plfičil, in to po vložitvi ustrezne prošnje na pristojnem uradu hranilnice. Vse omenjene olajšave bodo veljale v tržaški pokrajini, v Tržiču ib Gradežu. Odbor trgovinske zbornice pa je sporočil zainteresiranim podjetjem, da se za ugotavljanje škode lahko obrnejo na zbornice, ki jim bo nakazala imema izvedencev in priznanih strokovnjakov zbornice same za razna blagovna področja. V svojem sporočilu ugotavlja tržaška federacija KPI, da znaša škoda — kot so se lahko prepričali člani njenega vodstva ter občinski in deželni svetovalci, ki so se zgodaj zjutraj podali na oškodovana področja — »več milijard lir®. Prav zato pa opozarja KPI na nujnost takojšnjih ukrepov državnih in krajevnih ustanov, «da se ne ponovijo prejšnje izkušnje v drugih krajih Italije ali birokratsko zavlačevanje®. S tem v zvezi je posl. Albin Škerk naslovil ministru za javna dela vprašanje, v katerem ga opozarja na škodo, ki jo je morje povzročilo posebno nekaterim slojem prebivalstva — obrtnikom, malim trgovcem, ribičem, lastnikom gostišč na področjih med Miljami, Barkovljami in Grljanom tja do Devina in Sesljana. škerk sprašuje zato vlado, če ne meni, da bi bilo treba sprejeti takoj in z vso naglico učinkovite ukrepe, da se olajša posledica neurja in omogoči čimprejšnja vrnitev k normalnosti. Podobno vprašanje je vladi naslovil senator Paolo Šema. Prefekt Cappellini sprejel dr. Štoko Včeraj je prefekt Cappellini sprejel deželnega svetovalca in tajnika Slovenske skupnosti. V daljšem razgovoru je dr. Štoka nanizal prefektu nekaj perečih vprašanj, predvsem pa se je zaustavil pri nameravanih razlastitvah slovenske zemlje pri Orehu in v dolini reke Osp. Štoka je poudaril komisarju škodo, ki so jo doslej povzročile razlastitve slovenski narodni skupnosti, posebej v dolinski občini in je zato naprosil prefekta, da posreduje pri pristojnih organih, da ne bi prišlo do odvečnih in krivičnih razlastitev. Sestanek Sindikata slovenske šole Sdmdiikat slovenske šole je objavil naslednje sporočilo: «Na sinočnjem sestanku v Gregorčičevi dlvoirani je tajnik sindikata prof. Franc Škerlj poročal prisotnim Čolnikom, učiteljem in profesorjem predvsem o napovedanih zakonskih osnutkih za slovensko šolo poslancev Belcija in Sker-'ka. Podrobno jih je pojasnil in utemeljil popravke in dodatke k omenjenim osnutkom, ki jih je pri-pravil sdodiilkat. Povedal je tudi, da je o teh dodatkih in popravkih sindikat že razpravljal z raznimi parlamentarci na zadnjem obisku v Hdmiu. Po tajnikovem poročilu se je razvila živahna razprava o posameznih členih zakonskega osnutka. Prisotni so odobrili predlagane popravke in dodatke, ker je Skušal sindikat vsa še nerešena vprašanja slovenske šole in njenih Satnikov. Zatem je tajnik še poročal o vprašanju strokovne šole, oziroma o strokovnem zavodu, ki danes po mnenju sindikata ustreza mnogo bolj zahtevam in potrebam moderne gospodarske tehnologije. Prisotna so živo posegli v razpravo in utemeljili zahtevo po takem strokovnem zavodu. Ob zaključku je še tajnik pojasnil zadevo o imenovanju zastopnika sindikata v pritožbeno komisijo za namestitve«. Do sem sporočilo Sindikata. Zvedeli smo, da se bo v teh dneh sestal tudi šolski odbor, v katerem so predstavniki vseh strank, ki bo razpravljal o vprašanjih, o katerih je sinoči razpravljal Sindikat. Trgovine v Trstu bodo zaprte tudi v nedeljo Deželno odborništvo za trgovino in industrijsko dejavnost je odbilo prošnjo krajevnih zvez malih in srednjih trgovcev, da bi trgovine lahko odprli tudi v nedeljo, 29. novembra, ko prihaja v Trst in obmejne kraje veliko število jugoslovanskih kupcev. Ustrezne sindikalne zveze namreč niso pristale na ta predlog, deželna uprava pa opozarja, da bodo trgovine odprte v Gorici zaradi Andrejevega sejma in ne zaradi jugoslovanskega narodnega praznika in da se goriški trgovci sklicujejo pri tem na prefektov odlok. """""""""""o...IIIIIIIIIIIIII."milili.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.Mlinu.....m.iiiiimiiiiiiiiiim...milili SEJA DEŽELNEGA SVETA Deželni proračun 1970 in obračun 1968 odobrena z večino glasov levega centra Glasovalne izjave predstavnikov političnih skupin ■ Pozitivnim izjavam o slovenski narodni manjšini naj sledijo konkretna dejanja Ob brlečih petrolejkah, električnega toka ni bilo zaradi velike poplave, je bila včeraj dopoldne seja deželnega sveta, ki je po dolgi in živahni diskusiji z večino glasov odobril obračun za leto 1968 in deželni proračun za leto 1970. Za odobritev so glasovali svetovalci KD, PSI in PSU, proti so pa glasovali svetovalci KPI, PSIUP, MF, MSI in PLI, vzdržal pa se je svetovalec LSS. Pred glasovanjem so predstavniki političnih skupin podali kratke glasovalne izjave. Svetovalec Di Ca-poriacco (MF) je priporočil odboru, naj upošteva resolucije, ki jih je predložila njegova skupina. Dejal je, da se Furlansko gibanje ne zadovoljuje s sedanjo ureditvijo dežele, da gleda v prihodnost in zahteva samostojno deželo Furlanije, Tržačani pa naj bi imeli svojo deželo. Svetovalec G. VVondrich (MSI) je rekel, da njegova skupina ni predložila resolucij ob zaključku proračunske razprave, ker nimajo pač nobene veljave. Svoje nasprotno stališče do politike sedanje večine je njegova skupina že pojasnila med diskusijo in bo glasovala pro- fmiilllHimlHiirotHiiimiiiiiiiiiiiHiimiimiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiimmii.. DELAVCI SO VČERAJ ZAPUSTILI TOVARNE IN ŠLI V MESTO Solidarnost tržaških obrtnikov in trgovcev z bojem kovinarjev Zvečer odpotuje v Rim stotina tržaških delavcev na vsedržavno zborovanje kovinarjev - Od jutri do ponedeljka stavka v zasebnih industrijskih podjetjih * Prekinjena stavka avtobusov Po sklepu uspešnih delovnih pogodb za delavce v opekarnah in za. kamnarje, o katerih bomo poročali v eni izmed naših prihodnjih dnevnih izdaj, se žarišče sindikalne borbe čedalje bolj osredotoča izključno na kovinarsko stroko, M zajema veliko večino delavcev večjih in manjših industrijskih podjetij. Troje je iz področja važnih sindikalnih vesti. Prva je pobuda delavcev iz tovarn, ki so sklenili o-taifti tržaške urade in trgovine, obrtnike in druga podjetja so z njimi razpravljati o trenutnem sindikalnem položaju, iskali načinov za izražanje stvarne solidarnosti tudi gmotne narave. Odziv tržaških o-brtnikov in malih ter srednjih trgovcev je, po prvih podatkih, bi! zelo pozitiven in stvaren, kar je delavcem us kovinarskih tovarn res vlito novega poguma in odločnosti, da s svojimi nastopi nadaljujejo do popolnega uspeha. Druga vest pa zadeva rimsko demonstracijo kovinarskih delavcev. Zaradi nepopustljivosti industrijcev na vsedržavnih pogajanjih ki se ji pridružujejo tudi pobude reakcionarnih sil, zahteve po «močni roki« do stavkajočih delavcev in zgled FIAT, ki je prijavil sindikalne voditelje sodišču, so vsedržavne kovinarske zveze sklicale v Rimu vsedržavni zbor kovinarjev iz vse Italije. Ti bodo v petek demonstrirali po ulicah prestolnice m izpričali, za vsak primer, svojo moč in disciplinirano privrženost boju najmočnejše stroke. Iz Trsta bo odšla delegacija stotine delavcev iz zasebnih in javnih tovarn, ki odpotuje v prestolnico z današnjim večernim vlakom. Medtem ko se delegacija pripravlja na odhod, pa so delavci, tudi za to, da se ji omogoči plačilo potrtih in drugih stroškov, zbirali po mestu denarna sredstva med trgovci in obrtniki. V ta namen so sindikalne zveze organizirale poldnevno stavko v vseh zasebnih podjetjih, tovarniški sveti pa stavke v Skedenj ski železarni in arzs-nalu. Delavci iz zasebnih podjetij v industrijskem pristanišču so se iz «vojih tovarn podali ob 8.30 na Seneni trg, od koder se jih je del razpršil po okoliških trgovinah in uradih, glavnina pa je nadaljevala v sprevodu do Garibaldijevega toga, od koder so nato šli na Trg Goldoni. Tja je medtem prišla tudi povorka iz arzenala, kjer so delavci zapustili svoja delovna mesta, po sklepu včerajšnje skupščine, ob 8. uri, krenili v povorki po rajonu Sv. Andreja, k Sv. Jakobu in mimo Stare mitnice v center. Po poti so se delegacije pooblaščenih delavcev razpršile po trgovinah in u-radih za zbiranje solidarnostnih prispevkov. Omeniti moramo, da je popoldne prišla taka delegacija delavcev iz arzenala tudi v uredništvo našega dnevnika, kjer se je dalj časa zadržala v prijateljskem razgovoru z našimi uredniki. Iz njihovih pripovedi, kako so živo doživljali srečanja s tržaškimi obrtniki in malimi trgovci izhaja, da so vsi zelo dobro razumeli namen letošnjih jesenskih sindikalnih bojev in da so z delavci solidarni Vsak je prispeval kolikor je mogel. «Ce smo obiskali deset trgovcev nam je devet gotovo kaj prispevalo in to tudi z velikimi vsotami«, so nam pripovedovali in omenili nato tudi nekaj primerov z ulice, ko so se jam približali tudi posamezniki, meščani, in jim izrekli svojo solidarnost. «K meni je pristopila priletna ženička in mi izročila, rekoč, da nima več, petde-setak«, je povedal mlajši vajenec. Iz obratov so včeraj zjutraj, kakor tudi predvčerajšnjim, šli livarji iz škedenjsfce železarne. Tl so v glavnem navezali stike in zbirala solidarnostne prispevke med škoden jed in v okraju Sv. Ane. Končno še tretja vest iz sindikalne kro nike: od jutri do ponedeljka bodo stavkali kovinarji vseh zasebnih industrijskih podjetij. Iz kemijskih industrijskih podjetij medtem poročajo, da je stavka te stroke popolnoma uspela. Zaradi povodnji so včeraj odložili stavko mestnih avtobusov. Zaradi nedavnega sklepa vlade, s katerim je bil zavrnjen zakonski predlog o ureditvi položaja deželnih uslužbencev so njihovi ko vseh uslužbencev deželne uprave, ki bo jutri od polnoči do polnoči. Zaključeno tridnevno gostovanje slovenskih in koroških časnikarjev Delegaciji časnikarjev iz Slovenije in Koroške, ki sta že nekaj dni v gosteh pri združenju časnikarjev dežele Furlanije . Julijske krajine, sta bili danes na slavnostnem kosilu, ki ga je priredil predsednik deželnega sveta prof. Rdlbez-zi. Prisotna sta bila tudi podpredsednik Pittond in deželni svetovalec Metus. V svojem nagovoru je predsednik Rilbezzi izjavil: «Slovemija, Koroška in Furlanija - Julijska krajina imajo bogato kulturno dediščino, ki jo je treba vrednotiti z ustrezno informacijsko dejavnostjo. To je treba storiti ne samo v korist treh dežel, temveč tudi za utrditev miru in solidarnosti med narodi«. Nato sta spregovorila še predstavnika delegacij Pogačnik in Wedthaler. Na kratko je govoril tudi predsednik tukajšnjega časnikarskega združenja Danilo Soli. Popoldne so se delegacije treh dežel sestale v časnikarskem krožku, kjer so razprav. Ijale o osnutku protokola o sodelovanju, ki so ga predložili slovenski časnikarji in sklenili ustanoviti skupni sekretariat s sedežem v Ljubljani, ki bo dio prihodnjega četrtega srečanja v Celovcu Zbral vse predloge in pripombe k osnutku protokola in sestavil dokončno besedilo Predsednik deželne časnikarska zbornice Smoquina in zaupnik časnikarskega zavoda za socialno zavarovanje INPGI Millossevich sta obrazložila slovenskim in koroškim gostom dedovanje teh dveh važnih ustanov italijanskih časnikarjev. • Vladni komisar prefekt dr. Cappellini je včeraj sprejel novega de- _______ ___________ _ .kaina konzularnega zbora, konzula sindikati oklicali celodnevno stav- ZDA v Trstu Fuessa, ti proračunu, ki je izraz zgrešene politike. Svetovalec Moschioni (KPI) je o-čital odboru in večini, da sta zavrnila vse predloge komunistične skupine, ki bo glasovala proti proračunu ne zaradi tega, ampak zaradi pomanjkanja politične volje večine, da bi z učinkovitimi ukrepi, s temeljito reformo in spremembo smernic, upoštevala razmere in potrebe deželfv tgr zahteve delavskega raz-Feaa, ki prihajajo tako ostro do izraza v stavkah. Pripomnil je še, da se Drav ob teh problemih pojavljajo nasprotstva \1' vdčini in v samih strankah, ki sestavljajo deželni levi center. Zaradi tega bi bilo logično pričakovati, da bi te skupine, po kritikah med diskusijo o proračunu, zavzele zdaj jasno stališče, da bi se politični položaj razčistil. Svetovalec Štoka (LSS) je predvsem ugotovil, da se letošnje izjave o vprašanjih slovenske narodne manjšine razlikujejo od lanskih, da so predstavniki večine izrazili stališča, ki jih obvezujejo. Napredek je torej očiten, je poudaril Štoka, in jemljemo to na znanje, obenem pa izražamo upanje, da bodo načelnim izjavam prej ali slej sledila tudi konkretna in učinkovita dejanja za pravično rešitev problemov, med katerimi je najbolj važna točna določitev pristojnosti glede problemov manjšine. Slovenska narodna manjšina se ne more zadovoljiti s sedanjim stanjem in tolmačenjem pristojnosti ter pričakuje, da člen 3 deželnega statuta dobi konkreten pomen. Dokončne rešitve tega vprašanja, ki ima osnovni pomen, se je treba lotiti z vsemi sredstvi, ki jih dopuščata ustava in deželni statut, zelo koristna in potrebna pa bi bila tudi posebna komisija, ki naj bi s sodelovanjem že obstoječega urada pri predsedstvu podrobno proučila vso zadevo in predlagala konkretno rešitev vprašanj. Štoka je še dejal, da jemlje na znanje zadnje izjave predsednika Berzantija ob zaključku proračunske razprave in da se bo pri glasovanju vzdržal. Morpurgo (PLI) je tudi očital večini, da nima politične volje za uspešno reševanje problemov, in da prihajajo v večini do izraza nasprotna stališča. Svetovalec Bettoli (PSIUP) je poudaril, da je potrebno novo pojmovanje oblasti, ki ne sedi na predsedniških stolih, ampak ima svojo osnovo in podlago v delavskem razredu. Sedanji večini in upravi je očital, da vodita deželno politiko in dajeta prispevke in prednosti po »prijateljstvih in priporočilih®. Dal Mas (PSU) je dejal, da ni potrebno nobeno politično raz-čiščenje glede sedanje večine, da proračun upošteva realne potrebe in razmere, da pa so potrebni še nadaljnji koraki in napredovanje. Svetovalec Del Gobbo je zavračal očitke na račun njegove stranke in dejal, da demokristjanska skupina enotno nastopa. Polemiziral je s komunisti in navedel razloge, zaradi katerih KD podpira sedanjo večino ter politiko deželnega levega centra. Pittoni (PSI) je predvsem dejal, da se glede politike in sestave sedanje večine ni zgodilo nič novega, da je PSI po razcepitvi spet našla svoje mesto v političnem življenju in da je popolnoma na strani delavstva ter podpira njegovo borbo za rešitev osnovnih problemov in utrditev demokracije. Ponovil je stališče svoje stranke glede ustvaritve novega levega centra v državnem merilu in izrazil zaupanje sedanjemu deželnemu odboru. Glede svoje kritike in pripomb o deželni politiki pa je dejal, da zavrača vsako napačno tolmačenje in špekulacije, ker je njegova kritika pozitivna in spada v okvir sodelovanja strank, ki v koaliciji ne zgubijo svojih značilnosti. V nedeljo v «Grattacielu» poslanec PSI Scalfari Prihodnjo nedeljo ob 10.40 bo v dvorani kina »Grattacielo« govorili socialistični poslanec Emillo Scalfari o temi: «Kriza, republike«. Emillo Scalfari je bil svoj čas glavni urednik tednika «Espresso». V svojem nedeljskem govoru bo obravnaval razne plati političnega, družbenega in gospodarskega položaja v Italiji v zadnjih letih. Pri tem bo govoril tudi mislih in tolmačenju dogodkov, ki jih je že posredoval javnosti s svojo zadnjo knjigo: «Jesen republike«. Socialistični poslanec je znan širši javnosti zaradi svojih številnih časnikarskih anket ter še posebej zaradi sodnljskih zaipletlja-jev v zvezi z dogodki 1. 1964. Proces, ki ga je sprožil proti njemu nekdanji poveljnik obveščevalne službe Sifar gen. De Lorenzo, je še vedno odprt. Nedeljski Scalfariijev nastop je prva javna prireditev tržaške federacije PSI po odcepu socialdemokratske struije. Govornika bo predstavil občinstvu strankin pokrajinski tajnik Giannd Giuricin. Sledila bo javna diskusija v katero bodo lahko posegli predstavniki drugih peditičnih in kulturnih sil in teženj. Proslava 25-letnice obstoja slovenske šole V petek 28. novembra se bo sestal ob 17. uri na sedežu Sindikata slovenske šole v Ul. F. Filzl 8, koordinacijski odlbor za proslavo 25-letnice obstoja slovenske šole. Sestanka se bodo udeležili tudi čtar ni šolskega odbora. Nalezljive bolezni Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 17. do 23. t. m. zabeležil naslednje primere nalezljivih obolenj: Skrlatinka 20, ti-foldna mrzlica 1 (Izven občine), ošpice 1, norice 14, šen 1 (smrten primer), oslovski kašelj 2, vnetje priušesne slinavke 6, rdečke 2, nalezljivo vnetje jeter. Predsinočnjim v Nabrežini Razprava o ARCI Naliv, ki je s svojimi posledica mi -tako prizadel tudi nabrežinsko obalo, je verjetno med vzroki, da je udeležba na razpravi o pridružitvi Slov. prosvetne zveze k vsedržavni javnopravni ustanovi ARCI. ki jo je organiziralo vodstvo PD iilgo Gruden« v Nabrežini bila slaba. Vendar pa smo med prisotnimi opazili nekaj političnih delavcev, sicer ne domačinov, ki so v razpravo aktivno posegali in jo razživeli, da je trajala skoraj do polnoči. Udeležence večera in goste je najprej pozdravil predsednik društva Antek Terčon, ki je med drugim poudaril, da govorita povabljena govornika zgolj v lastnem i-menu in da ne zastopata nobene organizacije, stranke ali skupine, razen če tega ne bosta izrecno izjavila, do česar pa sploh ni prišlo. Za tem sta Ubald Vrabec in Stojan Spetič orisala svoji stališči, ki se dajo strniti v kratkem tako-Ie: Vrabec se je zavzel proti »odprtosti«, proti pridruževanju k ARCI, za ustvarjanje narodnostnih rezervatov, ki edini lahko rešijo manjšino propada in asimilacije, Spetič pa je bil mnenja, da je kulturna moč slovenske narodnostne skupnosti tolikšna, da se lahko postavi tudi v vsedržavnem merilu kot enakopravna, suverena in kot »subjekt« pred tujeroden katerim lahko posreduje naše kulturne vrednote. V polemiki s temi stališči so med razpravo nastopili predvsem prof. Boris Pahor, ki le pozneje iz protesta zapustil dvorano, dr. Tuta, odv. Berdon, več vprašani, v katerih so ju vpraševali za stvarno alternativo, kako priti do tega, da se slov. kulturim organizacijam prizna javnopravni status, pa sta postavila prof. Vrabcu Boris Race in Edvin Švab. V razpravo je posegel tudi nabrežinski župan dr. Legiša, ki se je — med drugim — — pridružil mnenju da se ie pomen vprašanja o pridružitvi k ARCI pretirano razširil. Seja občinskega sveta v Miljah Sinoči je bila v Miljah seja občinskega sveta, na kateri je župan poročal o veliki škodi zaradi povodnji. Nato jie občinski svet soglasno odobril sklep o pomoči občine prizadetim delavskim družinam zaradi stavk (1 mil. lir) ter resolucijo o avtonomiji krajevnih ustanov in nujnosti reforme krajevnih financ. Po dolgi diskusiji je občinski svet z večino glasov odobril stališče občinske uprave glede gradnje nove rafinerije Vincor na področju pri Orehu. Podrobneje bomo še poročali. Novi predpisi za potna in orožna dovoljenja Tržaška kvestura sporoča, da bodo morali prosilci za potni list in orožno dovoljenje vplačati s 1. decembrom 600, oziroma 200 lir za stroške knjižice, in sicer na tekoči račun št. 11/3499 tržaške kvesture (in ne št. 11/10455 kot prej). Poleg tega bodo morali prosilci plačati zadevne pristojbine s kolkom in z vplačilom na poštni tekoči račun. Slovensko gledališče v Trstu Kutumi dom Danes, 27. nov. ob 20. uri Mladinski abonma v četrtek V soboto, 6. decembra ob 20.30 Abonma red »A« (prva sobota po premieri) V nedeljo, 7. dec. ob 16. url Okoliški abonma JAKA ŠTOKA MOČ UNIFORME burka s petjem v treh dejanjih Kostumi: MARIJA VIDAU Scena: DEMETRIJ CEJ Glasba: motive H. O. VOGRIČA izvaja A. ROJC Režija: MARIO URŠIČ V foyerju balkona je odprta grafična razstava skupine ateljeja Avgusta Černigoja. Razstava bo odprta do 15. decembra vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19 ure ter ob vseh predstavah in prireditvah v Kulturnem domu. Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. Opozorilo Kmečke zveze vinogradnikom Kmečka zveza opozarja svoje člane vinogradnike, da je treba prijaviti pridelek vina, ki ga ima vsak še v kleti do polnoči 30. novembra. Kdor ne bi izpolnil in oddal prijave, ne more potem dobiti dovoljenja, da vino lahko proda, ali sam toči na osmici. Po zakonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili (od 100 tisoč do 1 milijona li globe). Prijave je treba napisati na posebnih obrazcih. Rok za njih oddajo zapade nepreklicno 10. decembra. Ni torej moč računati na možnost prijave po tem roku. Zato naj se vinogradniki zglasijo na tajništvu KZ, da jim izpolni in vloži prijavo. TAJNIŠTVO KZ SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi na filmski večer ki bo danes, 27. t. m. s četkom točno ob 20.30 v Gre gorčičevi dvorani v Ul. GepP®' Na sporedu sta 2 barvna ® ozvočena filma in sicer: FOTO SAFARI PREKO VZH-AFRIKE in SMUČARSKA PORTA2A. Gledaljšča VERDI po. Zaradi hudih okvar, ki j® rij, lih 81'°^ Pre< plava povzročila v prostorih Sča Verd.-’, je bila druga P u„ opere »Trubadur« preložena na nes. Vse osebje gledališča si z v_*0t). no prizadevnostjo prizadeva ** ^ novitev poškodovanih naprav, ^ bo lahko dejavnost v gledališču moteno nadaljevala. POLITEAMA ROSSETTI Po sinočnji uspeli premieri <■* se bergove drame ((Mrtvaški PlvL|tv«’ drevi ob 20.30 začenjajo P°n0neje-ki si bodo sledile do vključno 0. lje. Predstava skupine Liti* J* jjfl. ne, danmi Santuccio in AdbNL ^ lo so izven abonmaja, za ab ^ na sezono Teatra Slabile P® pro-znaten popust. Vstopnice so ^ daji v Pasaži Frotti (tel. 36372, mar- Sov* Nazionale 15.30 «U.n uomo da capiede«. John Voight. Prel> no mladini pod 18. letom.1 O Fenice 15.00 «lntarizia, vocazIC* Gradnja klavnice pri proseški postaji Deželno skrbništvo za javna dela je na zasebni dražbi 22. t. m. oddalo dela za gradnjo klavnice v bližini železniške postaje na Proseku za znesek 95.470.000 Ilir. Dela bo opravilo, po odobritvi višjih organov, podjetje OESIA Vuericha ln Viginija iz Trsta s popustom 12,86 odst. in torej za znesek 83.427.836 lir. •iiiiiiiHiimtiiitiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SMRTNA NESREČA V UL. GlUUfl Avtobus št. 29 do smrti povozil priletno žensko Na zebrastem prehodu se je najprej obotavljala, nato pa se neprevidno pognala preko ceste Neodločnost in obotavljanje pri prečkanju ceste sta včeraj opoldne bila vzrok smrtne nesreče, kd se je pripetila nedaleč od ljudskega vrta v Ul. Gduiia. Priletna ženska, Benvenuta Fab-bro vdova Mosefcti, ki se je pred 67 leta redila v Veroni, a že dolgo let stanuje v našem mestu, v Ulica Pdccolominl, med ljudskim vrtom in gledališčem »Rossetti«, se je vračala domov. Stopila je na zebrasti prehod za pešce, toda bala se je, da bi jo kdo ne povozi!. Gledala je nasproti prihajajoče avtomobile, stopala nekaj korakov naprej, nazadovala, se ogledovala in obotavljala. In to je boilo zanjo usodno. Prišlo je prav do tega, česar se je tako bala. V trenutku zmedenosti se je namreč pognala naprej, pri tem pa ni opazila, da je od končne postaje linijske proge 29 mestnega prevoznega podjetja ACEGAT odpeljal težak avtobus in se ji približeval z naglico za- četnega pogona. Avtobus je vozil šofer Serid Alessandro, ki je žensko opazili, ko se mu je dobesedno pognala pod kolesa. Skušal je ustaviti vozilo, pritisnil je na zavore, toda kolesa se na spolzki cesti niso u-stavila. Avtobus je s prednjim delom udaril v ženico, kd Jo je z vso silo vrglo na tla in še dalje, kjer je kakih pet ali šest metrov od avtobusa negibno obležala. Bila je na mestu mrtva. Na kraj nesreče so takoj poklicali rešilni avto Rdečega križa, toda dežurni zdravnik dr. Di Car-lo je lahko samo ugotovil, da je Mosettdjeva že izdihnila. Ura je bdita 13.45, nekaj minut pozneje pa je na kraj nesreče - prihitel tudi major cestne policije Gaggero, ki je po izdaji dovoljenja za prenos, katerega je podpisal namestnik državnega pravdnika dr. Pascali, odredil, naj se truplo odnese v mrtvašnico, kjer je sedaj na razpolago sodnim oblastem. Sporočilo kmetijskega nadzorništva vrtnarjem Sporočamo vrtnarjem - cvetličarjem, da bo tržaška zbornica za trgovino. industrijo, obtrništvo in kmetijstvo razdeljevala gomolje holandskih gladiol - mečkov in belgijsko - francoske satii&e vrtrtic s prispevkom 50 odstotkov nakupne cene. Naročila sprejema kmetijsko nad-zorništvo v Trstu, Ulica Ghega 6, od 1. decembra dalje. Naroči se lahko najmanj 1000 čebulic gladiol, in sicer vsaj 250 za vrsto ali sorto ter najmanj 100 sadik vrtnic. Polovični znesek nakupne cene bo treba plačati pri blagajni trgovinske zbornice v sobi št. 11 na Borznem trgu št. 2 takoj ob naročilu. Naročila bo nadzorništvo sprejemalo do izčrpanja celotne vsote, ki je na razpolago za ta namen. # Danes ob 20. url bo v ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 nadaljevanje debate o temi «Trst in boj za osvoboditev«, za katero je dal pobudo krožek »Che Guevara«. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE Dne 26. novembra 1969 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa Je 11 oseb. UMRLI SO: 23 ur star Pler Paolo Fioretti, 92-letna Edvige Mrach vd. Alberti, 89-letna Francesca Vever vd. Cola, 50-letn,i Sergio Morsami, 69-letni Francesco lug, 52-letnl France-sco Cavatli, 79-letna Giovanna Ve-scovo por. Baruzza, 68-letna Maria Macovez por. Todeschini, 67-letni Vito Coogedi, 73-letni Glorglo Lupi, 84-tetna Ida Facolnil vd. Pontelti. prime esperienze di Giacom«jp, sanova«. Maria Grazia D-^audeF Leonard VVhitng, Lionel St* ^j|. Tina Aumont, Raoul Grassih1’ 0, (rid Brambell. Techmcolor. vedano mladini pod 14. letornmiai>' Grattacielo 16.00 «Minuto Per ' f, to senza respiro«. Ca rol Wtl. 'pod Burke. Prepovedano mladim 18. letom. dj|i Eden 16.00 «La caduta degl> Dirk Bogarde, 1. Thullin °r dano mladini pod 18. letom._ .j, Excelsior 15.30 «L'uomo Solnik115' Sidney Poitier, Joanna ®nT0iad' Al Freeman jr., Michael Technicolor - Panavislon. Ritz 15.30 «La battaglia di Ber T* Filodraromatico 16.30 »TepeP38 mas Millian, Colorscope. , jes-Alabarda 16.30 »Nel labirinte nte so«. O. De Sanctis, M. f5-Colorscope Prepovedano m pod 18. letom. je«11 Aurora 16.30 «lJna sull'altra»- jme1' Sorel, Marlsa Meti, Elsa pl® II. Technicolor Prepovedan d ni pod 18 letom. rhar*! j5G-icum.i ainrui ^tjC laš*' Smuč darujeta Tatjana pij'.? In Jože Koren 5000 lir matico ln 5000 lir fcico. ZAHVALA *i n*5* Vsem, ki so z nami sočustvovali ob nenadni izgt>D1 ga predragega ateka, nonota in svaka MILANA JEREBA učitelja v pokoju $F’ se Iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala govornikom- ^ venski prosvetni zvezd, društvu Tabor na Opčinah, Op®1 i*1 učiteljstvu openskega šolskega ravnateljstva in urediu*1 ^ro-upravi Galeba za vence, vsem učiteljem, znancem m vujfd10 valcem cvetja, ki so se polnoštevilno potrudili v M«"* in se poklonili spominu dragega pokojnika Hčerki Mariča in Anča. vnukinji Marjanca in Polo*1 drugo sorodstvo Trst, Opčine, Ljubljana, 27. novembra 1969. 4- 5 — 17. novembra 1969 KRVAVA ŽALOICRA NA SENOŽETI PRI SALEŽU l NOŽEM PREREZAlTrEBUiTžENSKI PO POSKUSU POHOTNEGA DEJANJA Ranjenka je kljub izstopu črevesja, popolnoma gola v nalivu, prehodila še kak kilometer do doma - Njeno stanje je brezupno Nizkotnega napadalca, ki je dejanje priznal, so aretirali na domu Morda se ne bo nikoli zvedelo toda «Pepija» ni našel. Moškega ki je bila popolnoma gola, priti do dama, dlržeč v rokah svoje dro- 5 - , — — ----------- --------- »™~ našel. Moškega taponno točnostjo, kaj se je ego- s0 potem iskala po bližnji okoli- V'«J VČFlT-P.i noifc.ni n.rorl »iMnon.m - ... C vtieiraj nekaj pred poldnevom j * Sfnožf' 1 pod Štrenami, kakih wo m od Sadeža v smeri Kraš-Im a ko sta bV.a tam 46- Marija Ostrouška iz Saleža j in prav talko 46-lstnl Josip Skrij, J Is budil doma v Saležu v hiši ,™•. toda posledica njunega sro-u'?’a Je tragična: Marija Ostrouška .“'J 2. kirurškem oddelku spln.š-lt«n.i 1^'^iniioe, kjer se bori za živ-tiy e' v bolnišnico so jo spre- po obrazu in udih. zdravstveno stanje je zelo b - pridržano prognozo zaradi gjjeoa trebušnega tkiva in izlo-.u"'e Črevesja. Poleg tega je žen- ^ienrar|iena p0 obrazu resno , Josiip Skrij je bil sinoči na ari8tu javne varnosti na Op-ttah kjer so ga zasliševali poll-J:pi agenti, ki so skušali ugoto-, u resnične vzroke te krvave žal <-^re- Moški je v priporu. ^oda opišdimo najprej potek do 'vokov. Včeraj opoldne se je Manj® ^tarilč vrnil domov z dela •< or)Jro'vcu- Njegovi starši so bili ^otni, ker so odšli v Trst. Mla- je nenadoma zaslišal sto-/jJPJ®-. ki je prihajalo iz tetine sobe ^karija Ostrouška živi na sestri- 1 ** V/ >vl Ull.>rvd /kr V J Ilci bCSU ■Jv?‘domu) Pogled, ki se je nudil urj^&nlču, je bil grozoten. Tata je a K0l-a I!a postelji s prerezanim »^vuhom. Marino je pohitel dn ^stilne Pierine Grliančeve, ki je :J.t0'j telefonirala na policijski ko-jraaript na Opčinah ter je potem “ dežju čakala na prihod rešil-t>?a PK V Šale* so prišli V,.?;, Policjjsiki agenti, ki jih ‘e .cJ?1 mar s šal Brmanno Peldci, šef Vor???a oddelka komisariata. Mid vetPl° v bolnišnico je Ostrouškova ponovila eno in isto ime: reV,.». jM?irešalu Felicdju se je kmalu Kure‘to°, da je prišel na sled sto v11- Odšel je na Škrljev dom, KRZNA super elegantni modeli višja kakovost VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA cervo r k s r Viale XX Settembre 16/111 ca, četprav je Mio kot iz škafa, pozneje pa so ga le našli doma. Spočetka je izjavil, da sploh ni šel iz baše, toda ko so ugotovili, da je Imel mokro obleko in v žepu no žičak, ki je, Čeprav opran, še vedno kazal sledove krvi, je Skrij klonu. Priznal je, da je Ostrouškovo ■ranil prav on. Zakaj? Njegove izjave so zelo zmedene, toda vse kaže, da je hotel posiliti žensko. Ta se je branila ter baje grozila, da bo povedala svojcem, kaj ;e je zgodilo. Baje ji je tudi zvezal roke in morda nogi z dvema kosoma vrvice, ki so ju policista našli na kraju poskusa umora, poleg drugih krvavih sledov zločinskega dejanja. Odprto je vprašanje, kako je mogla hudo ranjena ženska iiHiiiiiMiiiiitiiiiimiiitiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiifiimiiimmiimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii POKRAJINSKI LABORATORIJ V OKTOBRU Vprašanje sodelovanja zdravstvenih oblasti za kontrolo vode v Timavi Kemični profil analizirane vode v Škocjanskih jamah je drugačen od prejšnjih bovje. Nihče je ni, srečal ne prej in ne pozneje, ker je tedaj lilo kot iz škafa. Kje tiči vzrok te žaloigre? Po izpovedih domačinov gre za osebi, kd nista povsem prištevml in zato pri tem dogodku prisebnost in normalno hotenje ne igrata vloge. Na komisariatu na Opčinah nam je major Vivante potrdil na splošno te domneve, marešal Fe-1-ioi pa je še pristavil, da se kaj takega na našem Krasu še ni zgodilo in da . je treba pripisati vzrok prav duševni razrvanosti krivca ta prav tako duševni neuravnovešenosti žrtve. Krvavi dogodek je globoko pretresel vaščane ta prebivalce okoliških vaša. ZARADI PLIME. JUŽNEGA VETRA IN NEURJA Morje je vdrlo v spodnji Tržič ter docela preplavilo Gradež Povzročena škoda sega v milijarde - Voda je odplavila 40 ribiških barak, vdrla je v varilnico Italcantieri, predrla nasip v Marini Julii - Sneg na Trnovski planoti - Poplave v Ben. Sloveniji V mesecu oktobru je kemijski oddelek pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso opravil 394 kemičnih in 10 mikroskopskih analiz. Glede dotoka vode in napeljav cevi ni bilo v tem mesecu nič izrednega, razen malenkostne razlike, ki so jo ugotovili pri analizi vode iz zgornjega dela Timave, kar pa ne predstavlja nobene nevarnosti. Na opozorilo tiskovnega urada vladnega komisariata glede onečedenja vode, ki napaja dober del tržaškega vodovoda, je laboratorij analiziral vzorec, ki ga je vzel v Škocjanskih jamah, in ugotovil, da je kemijski profil nekoli ko različen od preteklih analiz. Zopet se je pojavil problem sodelovanja z jugoslovanskimi zdravstvenimi organi za stalno analiziranje zgornjega in spodnjega toka Timave. Dnevna poraba vode v oktobru je znašala 140.828 kub. metrov, toč slikanice pravljice _ ___________-* -o n- Bjnny . r ; ,i,,_, . pripovedke povesti skratka, izredno bogat izbor najlepšega otroškega in mladinskega čtiva, s katerim bosta sv. Miklavž in božiček obdarila vaše male vam nudi Uidita ltVk\iqcMi(l TRST - ULICA SV. Telefon 61-792 FRANČIŠKA 20 O u e it r J E N KMZINO V UuBLJAnII Kazino na evropski ravni v lugu slovanskem »Milanu« s sedežem v modernem izbranem in središčnem HOTELU SLON Dve restavraciji od katerih ena tipična, nočni klub, dva bara, dve kavarni slaščičarna sladoledoma snaek bat toUlLKITK HACCARA CHKMIN DE KEK BLACK JACK IPeITISOS Restavracija KRAS Vam nudi vsak četrtek svoj nagrajeni kraški menu Tel 22-71-13 neje 121.093 kub. metrov brojnice in 19.735 kub. metrov nabrežinke. Z analizo mleka in mlečnih izdelkov so ugotovili primer, ko je bil odstotek maščobe prenizek, zaradi česar so zadevo prijavili zdravstvenim oblastem. Glede analiz kruha so ugotovili dva ne prehuda prekrška. Pri maščobah so ugotovili, da je v vzorcu olja izdelanega iz koruznih semen, količina pigmenta presegala po zakonu dovoljeno količino. Poleg tega je besedilo «dietetična hrana*, ki je spremljalo olje, protizakonito. Manjšo pomanjkljivost so ugotovili tudi pri pivu, ki ni imelo označenega odstotka saharina m pa imena pivovarne, ki ga je izdelala, in na Vinu. ker je bil odstotek alkohola mžii od označenega. Pri vseh drugih analizah marmelade, sadnih sokov, brezalkoholnih pijač, mila. kozmetičnih izdelkov in najrazličneiših jestvin niso ugotovili nobenega prekrška ali nezakonitosti. Skupno je bilo izvršenih 20 obiskov, 307 inšpekcii, obiskanih je bilo 9 občin, analiziranih v laboratoriju na 9 vzoppflv. Zanlenili so sumljivo pošiljko zgoščenih paradižnikov. Poleg tega tdl'MA pregledali 237 vzorcev zaradi sumliivih bolezni: 439 ie bilo bolniških pregledov, 138 na iestvinnh, 95 pa na vodi bodisi morski kaknr nitni. V amh'dntoriiu se je predstavilo skupno 1083 oseb A Ljudska knjižnica v .štivanskem našel h) Sv Ma.rka bo zaprta, ker jo je močno poškodovalo neurje v noči med 25, in 26. t. m. Morska voda ie poškodovala 24 kv. m površtae s Viniirio-oiml raizne vsebine za. konzultacijo. Plastificirano blago tvrdko BRISTOL sa opremo, vodno na razpolago r 13 cudovilili barvah Ekskluzivni zastopnik ZANCHI ULICA CORONEO 4 TRST Telefon 29-684 DELOVNI ČAS ZA PRAZNIKE OB DNEVU REPUBLIKE S3 MARKET NOVA GORICA - SEŽANA - KOPER - KRANJSKA GORA IN V DRUGIH KRAJIH ^etek 28. november vse odprto neprekinjeno do 19.30. Nedelja 30. november Odprto od 7.30 — 11.00 Samo Sežana, Koper, Nova Gorica, Kranjska gora. Sobota 29. november VSE ZAPRTO Ponedeljek 1. december Odprto od 7.30 — 11.00 Odprto v vseh krajih razen v Sežani, Kopru, Novi Gorici in Kranjski gori. zenska IN MOŠKA KONFEKCIJA Včerajšnje deževje na srečo ni povzročilo večje škode na poplavljenem področju med Sočo ta V Ipavo pri Sovodjah, ker ti dve reki nista nevarno narasli na svojem zgornjem teku, kakor se je to zgodilo prejšnji teden. Pač pa je včeraj in prejšnjo noč divjalo neurje na področju Tržiča In Gradeža ter v Fossailonu. Most pri Primieru na novi cesti Tržič -Gradež je voda preplavila in temeljito preizkusila njegovo trdnosti V Gradežu so narasli morski valovi preplavili dober del mesta do pol metra višine, voda je vdrla v kleti ter poškodovala točki številne avtomobile, ki so jih lastniki pustili na cestah. Tudd na obrežju je neurje povzročilo precejšnjo škodo na plaži v Gradežu in v Marini Julii pri Tržiču ter Tržiču samem. Burja, ki je privršala od Panzana s hitrostjo 90 km na uro je nagnala visoke valove na obalo in nižje predele poplavila z vodo. Valovi so odnesli nad 40 lesenih ribiških barak in skupaj z njimi tudi domove treh družin. Uničenih je cela vrsta ribiških in turističnih čolnov ha plažah; na Marini Julii sb valovi predrti valobran in voda je poplavila obširna meliorirana področja ter drugo polje. Uničene so razne turistične naprave in objekti.'Valovi so povzročili samo v ladjedelnici zlasti v vartlnioi okrog 100 milijonov škode, na vsem področju pri' Tržiču ta Gradežu pa škode še ne morejo oceniti in bo verjetno dosegla milijardo. Včeraj zjutraj je odšel na poplavljeno področje goriški prefekt dr. Sganga, da tai se osebno pre-1 Trgovinska zbornica v Gorici spo-pničal o položaju ter je takoj na-1 roča, da so začeli na njenem sede- ..........iinmiiniiiiiiiiiiiiuimiiiiii,,,,,,,,.miniiniiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiimn.... DANES V GOBICI OBČINSKA SEJA Razširili in uredili bodo Ul. Attems v Podgori Nekaj zemljišč liodo odkupili ali jih zamenjali z občita-i skimi, da bi lahko opravili tako pomembno javno delo llesolueija K D in KPI o pomoči delavcem kazal dva milijona za prvo pomoč, ki jo bodo razdelili v Tržiču preko ECA. Tudi t.ržiški župan si je ogledal škodo in občina je nakazala en milijon lir za prvo nujno pomoč najbolj prizadetim. Goriški gasilci so odšli včeraj navsezgodaj na pomoč v Gradež in Marino Juho, kjer so reševali poplavljena vozila in reševali pohištvo in drugo blago iz poplavljenih prostorov. Tudi danes so gasilci odšli na ogrožene predele za pomoč, kjer bi se Izkazala potrebna. Avtomobilski klub v Gorici s tem v zvezi obvešča vse prizadete avtomobiliste oškodovanega področja, da so njegove podružnice v Tržiču in Gradežu na razpolago za vsa popravila poškodovanih vozil in za druge usluge po polovičnih cenah, kot veljajo normalno. Včeraj popoldne je začel v Trnovskem gozdu naletavati prvi sneg, ki je dosegel vas Trnovo in pobelil njeno okolico. Tudi iz Beneške Slovenije poročajo, o divjanju neurja, ki je povzročilo občutno škodo zlasti na cestah v Nadlški do-Linl. Marsikje so morali začasno prekiniti promet na poplavljenih cestah tudi zaradi zemeljskih usadov. Pozneje je tudi tu začel naletavati sneg, ki je pobelil pobočja do višine 400 metrov. žu v Ul. Crispi 10 z razdeljevanjem vozila s potrdilom o plačani promet ,» ------------ ni pristojbini. Razdeljevalni urad posluje ob delavnikih od 9. do 12. ure. V izrednih primerih bo urad bonov za nafto in gorilno olje po cenah proste cone za lastnike tovornjakov in drugih vozil, ki delujejo na področju proste cone v Gorici in Sovodnjah. Prizadeti morajo pri dvigu bonov predložiti prometno knjižico svojega IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUllUlllllllllltllllMlIlIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII na razpolago potrošnikom tudi ob ponedeljkih in petkih od 16. do 18. ure. Razdeljevanje bodo zaključili dne 5. decembra. Zamudnikov ne bodo upoštevali. DANES V ŠTANDREŽU Proslava 80-letnice prof. Andreja Budala Prosvetno društvo «0. Zupančiče iz Štandreža priredi danes, 27, novembra ob 20.30 v svoji prosvetni dvorani v štandrežu proslavo, na kateri bodo proslavili 80-letnico svojega sovaščana prof. dr. Andreja Budala. Potem, ko so proslavili njegov tako pomemben življenjski jubilej že v Trstu in drugod, saj je naš rojak znan širom po naši matični domovini in še daleč preko njenih meja. je prav, da se ga spomnimo tudi v štandre/u, kjer je zagledal luč sveta in kjer si je nabiral svojo prvo učenost, ki jo je potem tako visoko izpolnil, da jo je v obilni meri delil tudi drugim preko šole in svojih knjig. Zato računamo. da se bodo vaščani, pa tudi drugi znanci in prijatelji našega jubilanta, polnoštevilno udeležili te proslave. RESOLUCIJA DEŽELNEMU ODBORU Nafta in olje za potrošnike proste cone Za vse okuse v veliki izbiri FIM AR TRIESTE • TRST - Corso Italia N, 1 (Piazza della Borsa) Danes ob 18.30 se v Gorici sestane občinski svet, ki bo zaključil razpravo o programu zakona 167 za štandrež, potem pa bo prešel k obravnavi interpelacij, med katerimi je tudi interpelacija občinskih svetovalcev Slovenske demokratske zveze v Gorici (Sfiligoj, Bratina, Bratuž) o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. V torek se je sestal občinski odbor, ki se je ponovno ukvarjal z osnutkom organika ter pravilnika za stalež osebja. Včeraj so se predstavniki občine sestali s sindikalisti, da bi zbrali nove podatke za ureditev tega vprašanja. Odbornik Fantini je nato poročal o obnovitvi kmečkih najemnin za leta 1969, 1970 in 1971, ki za devajo nepremičnine Ustanove Pau lettig. Odbornik bo nadalje predlagal občinskemu svetu odobritev stroška v višini 1.500.000 lir za naikup darilnih paketov, ki jih bo uprava podelila otrokom občinskih uslužbencev med božičnimi prazniki. ..Odborniki so odobrili nakup zemljišč ter zamenjavo zemljišč v Ulici Attems v Podgori, da bi razširili cesto in jo asfaltirali. Odbornik Lupieri je poleg tega predlagal, naj odobrijo 7 milijonov lir za nadaljnjo fazo izgradnje obrata za predelavo odpadkov v trdnem stanju. Občinska uprava bo tudi letos podelila otrokom iz vrtcev slaščice V ta namen je potrošila 750.000 lir. Odbornik Agati je predlagal osnutek sporazuma, da bi občinska u-prava skrbela za avtobus šolskega patronata. Na koncu so dodelili po-6 lr!.,naSrade raznim društvom, ki so jih za te nagrade zaprosila. Načetadik skupine svetovalcev KD dir. ROlamdo Ciam je na podlagi diskusije in obljube na zadnji seji občinskega sveta, kd je bila v svojem uvodu posvečena razpravi o splošna stavki, predložil resolucijo, v kaiteri poudarja pozitivno vlogo sindikalnih organizacij, ko povezujejo svoje sindikalne zahteve z ureditvijo hišnega, prevoznega, šolskega, zdravstvenega ta drugih vprašanj. Resolucija ugodno ocenjuje odgovornost simddfcalndih organizacij, ki v objektivno težkih okoliščinah vodijo borbo da bi osamele skrajneže ter ob kenou poziva občanska odbor, naj dejansko pomaga delavcem in njihovim družinam z olajšavami pri plačevanju davkov, najemnin, bolniških dajatev itd. Občdnska svetovalca KPI dr. Bat-tello ta Malladta Čeme prav tako predlagata občanskemu svetu resolucijo, ki določa ukrepe v korist delovnih ljudi. Uvodoma obravnava celotni potek stavkovnega gibanja v državi in v naših krajih ter izraža svojo popolno podporo delavcem v njihovi borbi. Občinski svet priznava delavcem pravico, da prejmejo materialni prispevek, občanska podjetja pa naj račune Izterjajo ob zaključku borbe; podobne ukrope naj sprejmejo tudi EN AL ter razne ustanove. Ob koncu zahtevata od vlade, da neposredno a11 v sodelovanju z drugimi ustanovami kot. so Gescal, IACP Itd. zagotovijo vsem delavcem dostojno hišo. Deželno pomoč je treba dati predvsem javnim bolnišnicam Zasebna bolnišnica Fatebenefratelli ni predložila ustreznega operativnega programa Kot smo že pisali, je deželni odbor pred nekaj dnevi odobril deželni prispevek na posojila za gradnjo raznih zdravstvenih ustanov. Od tega prispevka odpade na goričko pokrajino dve milijardi 124 milijonov lir kot 5-odstotni prispevek dežele na posojila za dobo 20 let. Teh finančnih olajšav bodo deležne splošna bolnišnica v Gorici in Krminu ter zasebna bolnišnica Fatebenefratelli v Gorici. Deželni svetovalci Bergomas, Riz-zi, Zorzenon in Bosari so s tem v zvezi poslali deželnemu odboru v Trstu posebno resolucijo, v kateri ugotavljajo, da je deželni odbor odobril poleg prispevka nekaterim javnim bolnišnicam, tako pomoč tudi zasebni bolnišnici Fatebenefratelli v Gorici, ne bodo je pa deležne nekatere druge javne bolnišnice, ki so Jo vsaj v enaki meri potrebne. Poleg tega ugotavljajo predlagatelji, da vodstvo bolnišnice Fatebenefratelli ni predložilo točnega programa glede kroničnih bolnikov in da je bil ta zavod že večkrat predmet''šodnih ‘prijav in kritik zaradi zelo pomanjkljivega socialnega ‘'bdribša’"pri bvo-jem upravljan,fu”l!b(|lpostbpariJu z bolniki. Zato pozivajo deželni odbor naj predloži organski načrt za programiranje bolnišnic v okviru moderne zdravstvene službe ter naj nudi svojo finančno podporo izključno javnim bolnišnicam in krajevnim zdravstvenim ustanovam. Dva mlada tatiča prijavili sodišču Goriška policija je te dni prijavila sodišču 17-letnega K. V. iz Za lošč pri Dornberku ter 17-letnega B. M. iz Dornberka, zaradi posku sa kraje iz avtomobilov v Gorici Oba sta prišla dne 21. novembra s propustnico oziroma s potnim listom v Gorico, kjer sta se ustavila pri zastopstvu Volkswa-gna in skušala tam s silo odpreti fiat 600, ki je last Valentina Fa brisa iz Raštela 2. Njihovo početje je pravočasno opazil delavec Sil vio Brumati in ker sta pobegnila ju je zasledoval v Raštel ter v Ul. Monache. Tam sta hotela vdreti v tovornjak podjetja Marega, pa je Brumati, ki je izvežban v judu, še pravočasno posegel vmes in e-nega od tatičev prijel, med tem ko je drugi pobegnil. Oba sta bila videti nekoliko okajena in verjetno je bil to vzrok za njuno početje. V nedeljo v Gorici trgovine odprte Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bodo zaradi Andrejevega sejma v nedeljo, 30. t.m. trgovine na področju goriške občine lahko odprte ves .dan ib sicer od 8 30 do 12-30 in i qd 15., dp 19. ure. To ne velja za jestvinske trgovine, pekar ne, mesnice in cvetličarne, ki bodo ostale zaprte- Tudi medtedenska zapora raznih trgovin za počitek v celem mesecu decembru ne bo obvezna. Novi predpisi za trgovske zastopnike V zvezi z novim zakonom, ki ureja položaj trgovskih zastopnikov in trgovskih potnikov, je na Goriškem HiimiiiiiimiiiiinviiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiitiiiMiiMimiiiiiimmiiiiiiiiiimiiiiimiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiimimii,mul,nun,umni,m,n le manjši del pripadnikov tej kategoriji uredilo svoj položaj v skladu z novimi predpisi. Ker je za delovanje te stroke predpisan vpis v posebne sezname pri trgovinski zbornici, morajo vsi prizadeti čim prej urediti svoj položaj o zadevi. Podrobnejša pojasnila glede tega postopka daje prizadetim poseben urad pri trgovinski zbornici v Gorici Ul. Crispi 10, soba št. 14, kamor se lahko obrnejo med uradnimi urami ob delavnikih. Izlet s Kmečko zvezo v kromberški grad Kmečka zveza v Gorici obvešča svoje člane, da priredi v ponedeljek, 1 decembra popoldanski izlet v kromberški grad lam si bodo udeleženci ogledali razstavo kmetijskega orodja in kmetijskih učnih pripomočk ob stoleinaci Prve slovenske kmetijske Sole v Gorici Odhod z lastnimi sredstvi s Katerini-jevega trga v Gorici ob 14 uri Podrobnejše informacije na sedežu Kmečke zveže v Gorici. Ascolijeva ulica 1/1. I/, £<><><>0<^^ veselica (Praznični dan v stari Ljubljani) nov. Godbe. Petje. Klici. Gledalci ob bregu. V mestu so bili vsi mostovi in ves breg zatrpani z gledalci. Razgibal sem jih. Samo program. Tu se je zopet zataknilo. Zato se ljudje včasih norčujejo. Jaz se domenim, pripravim. Kaj morem, če delajo potem po svoje. Ne morem biti povsod. Potrebovali bi še več čolnov. Več opreme. Da. Vem. Ne koč bo nekdo drug pripravil sprevod. Gostišče bo stalo tam, od koder odhajajo čolni. In velik pomol. Reka bo polna čolnov. Gostišče bo stalo tam, kjer je najlepši razgled po reki, kjer se od reke odcepi prekop in se vidi daleč po reki navzgor, daleč na Barje. Tam ni hiš. Pristan. Čolni. Zelenje. Tišina. Ljudje si bodo lahko izposojah čolne in xx>c«ooooooooo< veslali po reki. Vozile bodo tudi večje ladje, vse do izvira, tako kot nekoč, ko so po re ki prevažali tovore. Ob reki bi morali stati hoteli. Jaz vem, kaj bi morali storiti, žena’ ta me razume, ona ve, da me ne poslušajo, če bi me poslušali, bi bilo vse drugače. Vse drugače bi bil0 od reki. Ce ne bi imel nje. Ona me razume. Čolni morajo biti okrašeni z barjanskim cvetjem Da, zgoraj ob reki so livade poine cvetja. Polne zelenja. Ljudje lahko marsikaj narede, kadar stojijo skupaj Jaz znam z njimi, znam delati z ljudmi. Prišli bodo. tudi na turnir. «Odbor olepševalnega društva prosi vse, ki so se pri- javili za sodelovanje v čolnarskem turnirju, da se priglase na splavu pri mostu, kjer se bo pred pričetkom tekmova nja vršilo žrebanje parov. Zmagovalec čolnarskega turnirja bo prejel nagrado, ki jo podeljuje olepševalno dru-štvo-prekajeno gnjat in sodček vipavca. Po končanem turnirju vabimo gledalce in tekmovalce na veselico, ki se bo vršila v prostorih čolnarskega društva. Pripravili smo bogat kulturni program, podelitev nagrad zmagovalcem čolnarskega turnirja, volitev najlepšega dekleta, nočno vožnjo po reki na bogato razsvetljenih ladjah ter rajanje na veseličnem prostoru. Na veselični prostor se lahko peljete z ladjo. Pristan je na splavu pri mostu. Zabaval vas bo orkester «Naši fantje«. Za jedačo in pijačo preskrbljeno.« — Glej, glej, zdej bojo pa hmal začel. — Kje pa. Še nkol ni bilo tko k so reki, — Cprou je vroče, je voda še kr mrzla. Jest se že neb šou namakat. — Ti se bojo šli pa kr oblečen. — In kakšne klobuke imajo — Poglej, poglej ono v kopalkah. — Tist neb pa prou nč računa. — Ej, mal počak no. — O, živjo. — Si bla zjutri tud tle. — Prišla sem pogledat. Za radi deda. On dela pri prireditvi. Od olepševalnega društva. — Prid tud mene kdaj pogledat. — Sej s lahko občudoval sprevod. — Jest bi bol tebe obču-dvou. — Tle sta. Mi nej pa kr od delč gledamo. — Kako, da te ni več na kopališče. — Tle je dougčs, pa voda je mrzla. — A mi nismo zadost lepi. — To si pa lahko kr mislte. — Grem. Čakajo me. — Franci, ti b se pa lahko javu. — Jebenta. — Glej, zdej sc bojo pa tud babe teple. — Ja, so že prej reki po zvočniku. — Mater, sej to je tista. UREDNIŠTVO: TRSI - DL MONTECCHI tt, II., TELEFON 93-808 In »4-638 - PoStni predal 559 - PODRUŽNICA: DORICA: Ulica 24 Magglo l/l, TejetoD 33-8V vnaprej, četrtletna 2-250 tir, polletna 4.400 Ur, oeloletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna Številka v tednu ln nedeljo 60 para (50 starih dinarjev), mesečno — Kaj jo je pa prjel. — Premal se jih je ja«- . — Pa prou po kravji j® ™ dla u vodo. ..j. — Zdej se bo šla pa sU — Zdej bo šele publik®-— Zdej se morm iet p tud jest hladit. — Bomo žogo udari. .,g — Glej, zdej so pa PrS une z gostinske. — Jih mormo zahaklat-— Ja. Pol gremo skp veselico. — Kdo pa Spila? -jfl. — Na planinca!) bojo gal do jutr zjutri. ^ «Odbor olepševalnega “ štva vabi vse, ki so se-” * * * tn Toliko ,da se nisem Š®1 sfjV), tepst. Ako ne bi bilo tlS L ki vsako leto sodelujejo. , sem se oddahnil, že seta " slil, da bo šlo vse gladko ^ bodo borbe lepo stekle, k° , ti zatakne tam, kjer naj ta® , pričakuješ. Turnir je d°jL. vedno tekel brez zastoj ®v-pustil sem priprave ^ota jem, mislil sem, oni me b,{ razbremenili, vsaj za tun. mi ne bo treba iskati U pa se prav tu zatakne. . (Nadaljevanje ________________beseda - Oglas) za tržaško ln goričko pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš PubbUcitš ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO B_ Izdaja tn^UTrst ^ ^