Venceslov Winkler:
Velikan izpod Racne gore.
Pod Racuo goro je živel drvar, ki je imel sina velikana. OČe je naprav-ljal drva loškim gospodom in kulial oglje, siii je pu pasel dolgčas. INeko-likokrat je inotovilil po dolinah iu preganjal jelene in Lisice, nazadnje se je pa odlocil, da pojde z doma. Ubral jo je čez hribe in gozdove, čez Župan-Šček in Pogačo in se ustavtil pod Pečnikom. ^ elika ravnina ga je roz-veselila in belc hiše na njej. /a poljem so rastli siKrt gozdi.
>Glej ga, tukaj ostanem,« se je spumml velikan. ,\alomil je vejevja^ nanosil kamenja in zgradil kočo, revno kot-o. \ oda je tekla blizu, sadje je zorelo po doliici.            -                                                                      ¦
Blizu tam je pa bi[ grič, Feskovec so mu rekli. Takrat so prisli v naše H kraje tuji Ijudje. Šli so po \aseh  in rckU, da jini jc knez dal zemljo v last. Rekli sof da so gospodje. Ljudje jih  niso umcli.
Gospodje pa iiiso biii kar tako. Izmislili so se, da morajo imeti grad. močan grad. Sezidajo naj ga pa ljudje. Hribovci so in nevedni. Poslali s» fl bipiča po vaseh in je oznanil tlako. Ljudje so se spogledovali.                  fl
>Odkod io?* so se čudili. sZmeraj smo bili sami gospodarji. Morda pa ne misli zares. Morda samo prosi. Delavcev uima, da bi rau zidali. Pojdemo mu pomagat, ampak \z dobre volje. Nima pravicr. ilu. bi jias silil na delo.«
Ia ko je o svetem Juriju facni sveti Mihael zazvutul jutcanjico. so se fl z vaeh strajii zgrinjali proti   Peskovou. Nosili so krampe in lopate, uekateri 80 prisli celo z živnno in  vozmj. Gospodje so se zadovoljuo smejali.
Birič je prišel tudi k velikanu pod Pečnikom. Lep dan je bi), menda nedelja. Prvo poiuladno sonce je sijalo in je ležal pred koČo. Birič se je
120
ošabno ustavil prtnl njiiu in uiu ozaauii!, kar je ukazal gospod. \ eluktin ni zinil niti besedice, malomarno je zazehal in 8» obrnil na drugo stran, Na tlako pa ui sel. Tri dni so goepodje čakali, potem so se spomnili nanj iu so poslali ponj. Veldkan se je iiasmch-nil in šel h gospodom,
^Kaj bi pa radi?« je vprašal nejevoljno.
Gospodje so pokazali na ljudi, ki so mrgoleii po Peskovcu in prenaŠiili kamenje.
iDulat pojdi! Vidiš, da vsi delajo. Tri dni si ži; zamudil.«
Veiikaji jo nekaj zamomljal in se obruil:
^Mislil sem, da je taj drugega. Oa bi vaui grad zidal? Še iia niisel rni ne pride. Jaz sem si sam zgradil kočo, dajte si še va gradU
Počasi je odšel proti Pečniku, Gospodje fio škripali z zobmi, prijeti se ga pa Jiiso upali. ISil je velik iii močaii. Vse bi pometal po tleh.
»Pcide že ura!< so rekli.
Grad ju pa rastel. Kmeije so pustiii to leto svoja polja in vrtove in so zidali in zidali. Okoli Peskovca «o napravili cesto, da bi se gospoda lepše pripeljala na vrh. TrpeLi so kot črna živiua. Delali so noč in dan. Biriči so jili priganjali s palicarai. Hoteli so, da bi bilo vse pod strcho, preden bi prisla burja in zima. Marsikdo je omagal. Zrušil se je pod bre-meno^i in uinrl. Drugi so potegiiili še huje.
Velikan ni delal. Od zacetka je ležal pred kočo, potem je zaeel dražiti kmete. Ilodil je pod Peskovec in pod trib, kjer so lomili kamenje an se jtim smcjal. Biriči so ga sovražili, pa niu niso mogli do živega. Saino grdo •      jih je pogledal m so se ustrašili.
Preteklo je Icto. Grad so dokouČali. Bil je lcp m ves obzidan. Malo pud gradom so postavili pristavo. Med gradom in pristavo so zasadili lep vrt. \se so naredali kmetjc. V vaseh je bilo pa hudo. Preden so prišli graj-ski v dolino, so vsi ljudje prepevali, zdaj je vse raolcalo. Njive so zune-marili, ker niso imeli uasa zanje. Morali so obdelovati grajske. Vendar so mirno trpeli. Potrpežljivo so čakali, da se bo obrnilo na dobro stran. Ni se hotelo. Gospodje v gradu so veseljačili, v vasi niso imeli kruha. Deseiiuo so dajali od vseh stvari. Molčali so in čakali, Čakaii.
Lela so prišla in preŠla. Nič se ni spremenilo.
Tudi velikauu se ni godilo dobro. Nagajal je grajskim, koliikor je mogel. Kadar srt prajski pastirji pasli, jim je plašil živiino. Ponoči je hoclil na grajski vrt trest sadje. Podili so ga s psi in z orožjein. Niso ga mogli ugnati. Polomil je vse plotove.
To Še iii bilo vso. Velikana je bolelo, da so kinetje <ako ponizni. Graj-ska gospoda jih je liila po plečih in hrbtu iu so mirno pustili. Sklenil je, da jih bo pouoil, kako je prav. Šel je od človeka do človeka, od vasJ do vasi in s korajžuo besedo pripravljal ljudi na upor. Poslušali so ga verno in kimali, Rck!i so, da bi bilo morda res prijelno, če bi ne bilo tlaker desetiinc in grajskih.
Eden izmed imcnituejših kmetov je bil širaj. Ta se je najbolj pri-toževal in je bil prvi pripravljen, da bi se uprli. Velikan je bil zadovoljt*nr ko ga je sttsal in domenili so se nataiiČno za dan in uro.
Grajski so pa izvedeli za priprave. Poklicali so Širaja v grad, pobotali so se z njim in ga posiavili za rihtarja nad drugimi kmetii. Rihtar Širaj se je ponase« vrnil z grada in zaoel pregovarjaii kmeie, da bi hilo nespa-metno, če bi se uprli, ko je pa gospoda tako močna. Tn za kmcte skibi. Varuje jih sovraŽnikov. Kmetje so spet molčali, poslušali verno in kiniuli. Na^adnje so dejali. da je res tako.
121
Ob doloČeni uri je pa prišel ve-                                         ^^*^
likan. Bil je straŠno razkačen. Ko je                                     ^&w%čl
hodil po vaseh, so mu grajski  biriČi                                    J^y^^
zažgali   kočo.   Do   tal    je   pogorela.                                 ^?jr/^^^
Prišel je v vas, a kmetov ni bilo                               Jr/P/
nikjer. Samo par betežnih starcev je                            ~W'/A^
prislo ia so povedali,  kako je   Širaj            ^^^^^im7v^^\
postal rihtar in drzi z gradom.                     ^Ik\\\jF/             \
Velikan  se  je   razjezil   se  huje.            W$\1jSf'               \
Izruval je mlado drevo ob   poti,  za-              j^     m^^        i/J       %
del ga na  ramo  in  zaklical:   >Grero             mt^^m-  ^>-t.i^^        »
^e   tisto   noc   je   zažgal   grad   in           ^Egaa^v^^^B^^^    /        '
pristavo.    Kmetje    so   hoteli    gasiti,             L///'    j"^m^^-'  <*#
pa    jjh    je    s    kauienjeai   odgaojal.          Jmfs   •  ,^f^"^^mT^^         i
Niso   mogli   blizu.   Pogorelo  je   vse.         %s~^^r    J0™^'^iwrw             '
grajska gospoda je pa izginila.               Lrn &       wfr'**'jrs&
Čez   nekaj dni so prišli   biriti  z      Br       Jl^jitt"  a
vseh    bližnjih  gradov,   da  bi   prijeli        J?/         /J^^^roSf¦¦ ^« s-^ft^.
•velikana. Smejal se jim je in šel po- fflmlL.        BfflŠui   jt^v^I^^^^^
Časi v gozdove. Niso ga dobili. Meuda   /Wy([^^^^^Mf^^^^^t-je šel k očetu drvarju.                     »tPJL^ŽL..   ^^^^^rtiEi    Y**"-
Kmetje tam okoli so postali tla-   ^%^^^^^§^HpBS^^^K~ Čani   drugih   gospodov,   Še   danes  so     —^
ponižni in hlapčevski. Vendar pravijo, da ee bi prišel še enkrat velifeaa, bi ne bilo več med njimi riliiarja Širaja.
Lll