Slovenski List. Neodvisno slovensko krščanskosoeij alno glasilo. Štev. 20. V Ljubljani, v soboto 18. maja 1901. Letnik VI. „Blovenakl Uit“ izhaja v sobotah dopoludne. — Naročnina je za vse leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. Vsaka Številka stane 14 vin. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista“ — Nefrankovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naroinlna, rtkUntolJ« in Oznanila se pošiljajo upravniStvu „Slov Lista“. Uredništvo in apravniStvo sta v Ljubljani, Oradlii« itev. 16. Uradne nre od ure 3—6 pop. — Oznanila se računajo po navadni ceni. Nauki za našo stranko. Z justifikacijo dr. Tavčarja v slovensko hr vatskem klubu je bila ožigosana in onečaščena tudi cela liberalna stranka. Zato je stranka sklenila, maščevati se nad voditeljem katoliško-narodne stranke in mu vzeti čast, češ, če smo mi umazani, pa bodite še vi umazani. Razloček je le ta, da je bil dr. Tavčar umazan, ko so ga ven vrgli domači ljudje, Slovenci in Hrvati, dr. Šušteršiča so pa omazali tujci, največji sovražniki našega naroda. Prvo omazanje je nečastno, drugo je častno. Nečastno je, biti ustreljen kot izdajica, častno je, prejeti krogljo od sovražnika. V tem oziru dr. Šušteršiču vsa čast. Nekaj pa moramo tudi mi dr. Šušteršiču očitati, namreč to, da ima nekatere ljudi za predobre. Ves svet strmi sedaj nad tem, da slovenska zemlja nosi na svojem površju človeka Sajovičevega značaja. Več v tem oziru ne rečemo, ker se nam sploh studi, govoriti o kupljenih ljudeh. Grajamo le dr. Šušteršiča, ker ni računal na to, da bodeta planila nanj nemški in slovenski liberalni zmaj in malenkostno zadevo izrabljala brez konca in kraja v svoje strankarske namene. „Slov. Narod" se že baha, da je Sajovic pokopal vso klerikalno stranko, ko je delal ovadbe iz svojega prejšnjega poslovanja pri „Gospodarski zvezi" dr. Tavčarju. Dr. Šušteršič se je naučil, iz dogodkov zadnjih dnij, da naj liberalcem nikar več ne zaupa in da naj se nikar ne zanaša pri njih niti na navadno človeško poštenost, Če hoče, da ga ne bodo vnovič oklali kakor stekli psi. Dr. Luegerja so že tudi izzivali z raznimi, še bolj sramotilnimi priimki, a on dobro ve, da se za to ni veliko brigati. Nadalje so se pa naučili vsi pristaši ka-toliško-narodne stranke, da je vsaka obzirnost proti liberalcem nam le v škodo. Še vedno jih ie, žal, med nami mnogo, celo danes, ki trdijo: Odmevi z zagorskih tal. (Po nezabnem razstanku Zagorcev z njih dobrotnikom Martinom Škerjancem.) 2e nekaj časa je plula kakor lahen dih po šumni zagorski dolini vznemirjajoča vest: „Skoro se razstanemo z gosp. Martinom.* No, takrat ni hotel nikdo verjeti. Žal, da je bila bridka resnica!... V nedeljo dne 28. preteklega meseca nas je g. Martin Škerjanec sam pozdravil raz visoko leco: „ Z Bogom, dragi Zagorci! Sedaj Vas ostavljam." Globoko in hudo so nas dimile te besede. Solze so zaplavale v očeh ne samo mehkih, rahločutnih ženil, dži, tudi po lici krepkih mož in onemoglih starčkov so se blesteli skrivaj tisti svetli, a žgoči biseri... „Žal, da nas zapušča!" je odmevalo potem po celi vasi. „Škoda ga bo!“ so hiteli celo mnogi njegovi nasprotniki. Res je, škoda ga bo dobrega pastirja! To čutimo, gorko občutimo mi... Dobra tri leta in pol je bival blagi gosp. Martin v našem krogu. Tri leta in pol! Kratek čas .,,! Ali vender priznamo, da je v mnogem oziru docela preobrazil Zagorje, preustrojil gibanje ondotnih delavcev, poboljšal, ali vsaj skušal poboljšati, kolikor je bilo v njega moči, žalostno stanje teh trpinov, prenaredil ondotne cerkvene razmere in uspešno, blažilno deloval v šoli. „Le nikar pretrdo ne ravnajte z liberalci!" Dobi se celo duhovnov, ki se še vedno niso ogreli, da bi vsaj toliko storili za svojo stranko, kakor dela liberalni učitelj za svojo. Imen ne navajamo. V tem oziru je skoraj res škoda, da naši ljudje ne bero „Slov. Naroda", kjer si upa znani pustolovec pisati, da „se dr. Šušteršiča vse ogiba, kakor bi bil garjev in se vse razide, kadar on pristopi". Lumpe, ki si upajo tako pisati o naših spoštovanih možeh, je treba po kazati ljudstvu v pravi luči. Kdo se ne spominja dolge vrste najgrših denuncijacij, katerih je zmožen le poulični ba raba, katere je pa zadnji dve leti brez sramu zvršila liberalna stranka, da bi oškodovala katoliško stranko. Kako globoko je padla liberalna morala, se spozna iz tega, ker se je hvalila v svojih glasilih z grdimi denuncijacijami ter očitno razkrivala svojo škodoželjnost. Kdor ožigoša te sleparije liberalne stranke, ki zastrup Ijajo javno življenje, ta dela koristno in zaslužno delo. Katoliškim Slovencem prav v teh hudih časih, ko nas združeni, liberalci besno napadajo in hočejo ugonobiti krščansko misel, veljaj geslo: Oklenimo se druj; druzega in z vso močjo branimo tiste, katere najhujše napadajo sovražniki ! Izvirni dopisi. Iz Idrije. (To in ono). Dopisi iz Idrije v „Slovenskem Listu" ne zanimajo le mož naše stranke, temveč tudi liberalni voditelji komaj čakajo na nje, ker se kar gnetejo okoli tistega, ki je imel srečo, da je prvi dobil v roko novo številko „Slov. Lista". Kar po dva tiščita glave skup ter željno zavživata trpko zdravilo, katero naj zaceli rane na bolnem telesu idrijskega mesta. In kako všeč so ti dopisi našim liberalcem. Ne zadostuje jim le to, da jih ber6, oni gredo Že takoj ob prihodu v Zagorje je s tožnim srcem opazoval ljut, besneč boj med različnimi strankami .. . Bolelo ga je, da se dajo kar cele uboge, nevedne delavske družine slepiti slabim agitatorjem, ki tež6 le za svojim dobičkom, a reven delavec in njega nešteti žulji — ti so jim deveta skrb in briga ... Z bolestjo je tudi zrl zaduhla, zamazana in nezdrava poslopja, v katerih morajo leto in dan natlačeni bivati delavci s svojimi rodbinami. V jami objema te reveže nezdrav, neprijeten in moreč vzduh, ki se jim vsesa v telesa in jih sčasoma popolnoma oslabi, a po delu, ko si žele prepotrebnega odpočitkav zdravih prostorih, jih sprejme zopet taka zaduhla, nizka sobica. .. Vse to je zrl, in v glavi so mu vstajale in vstale misli, kako v okom priti tem tužnim razmeram Skraja se je sklanjal bolj na srednjo pot, dokler se ni tudi on odločil za stranko, želeč v njej blagonosno delovati. Kot zvesti ud „Katoliške delavske družbe" ji je vedno kazal s svojimi nasveti, ukrepi, najlepše pa še s svojim sijajnim vzgledom pravo, a trnjevo pot kvišku .. navzgor do svetlih ciljev in jo bodril, naj ne omaga in ne opeša v pravičnem boju za svete namene. In zato mu ta družba opetovano sedaj zaupno izreka svojo udanost in iskreno zahvalo. V „Katoliškem Domu" so se z njega nasveti še dalje ter resno premišljajo — ne o tem, kako bi popravili napake pri uzotnem mestnem gospodarstvu, temveč — kar je za blagostanje idrijskega mesta gotovo večje važnosti — kdo je pisal dotične dopise. Ako dva naša moža sedita v gostilni ter se o kakem dopisu razgovar-jata in to slučajno sliši kak liberalec, takoj se zažene krik po liberalnemu taboru: „Jih že imamo; ta dva pišeta in nihče drug ne!“ In „pokorni sluge liberalne misli" to radi verujejo; saj verujejo še marsikaj druzega svojim voditeljem. Dolgo smo mislili, da se bode park vis a vis Grudnu priredil na stroške olepševalnega društva; toda — glej spako! — zadnji teden se je razširila po Idriji vest, da bode vse te stroške pokril za blagor našega mesta vneti župan Lapajne iz lastnega žepa. Kolika požrtvovalnost! Pa recite še vi, nehvaležni delavci, da župan Lapajne ne skrbi za vašo srečo, za vaše blagostanje. Brezmejna skrb naših liberalcev se pa razteza tudi na našo šolo. V 3. štev. „Jednako-pravnosti" pišejo: „Skrajen čas bi že bil, da prevzame dežela našo šolo v svojo oskrb". Mi prav dobro vemo, zakaj liberalci t. žel6. Sedaj nimajo nobene moči nad šolo in nad učiteljstvom; dobili bi pa takoj nekaj veljave, ako bi dežela prevzela šolo, ker bi dobili potem svoj krajni šolski svet, v katerem bi sedeli — vsaj tako si domišljajo — v veliki večini sami liberalci. Potem pa gorje vam. Bklerikalni narodnjaki!" Znamenito za naše liberalce je tudi dejstvo, da hočejo še to breme, ki je ima država z našo šolo navaliti deželi, da si ima ravno država od Idrije mnogo, mnogo dobička, dežela pa — nič. Liberalna gospoda je tudi našla madež na hiši g. Didiča, ker ima poleg slovenskega tudi nemški napis. Čudno pa se nam zdi, da liberalni prvaki niso še nikoli videli tistih velikih zlatih črk, iz katerih je sestavljen izključno nemški napis: „Idria-Spitzen“. sklicavali shodi, pod njegovim vodstvom prirejale priproste igre. Shodi so odpirali delavcem oči, razklenili pogled v temo čudnega prepričanja, da je samo v socijalni demokraciji kot taki — edina rešitev trpečih delavcev, igre in proste zabave pa so trpina vsaj za nekaj hipov zazibale v sladek objem nedolžnega veselja. Druga in naj večja zasluga g. Martina pa je prekoristna ustanovitev „Delavskega stavbenega društva." Dolgo se je že ukvarjal s to namero, da bi delavci dobili boljša, lepša in zdrava stanovanja. Slednjič se mu je namera in vneta želja vender vresničila. Ali vsak začetek je težak, to je znal in vedel tudi blagi gosp. kaplan. Povsod je opazil nešteto zaprek: Društvo ni bilo skraja nič kaj posebno preskrbljeno v gmotnem oziru, od vseh stranij so po njem udarili ljuti nasprotniki, ki niso umeli — in še sedaj ne umejo — koristi in pomena novega društva. Ali g. Martin se ni strašil ne „boja ne znoja", ampak je vztrajal pri podjetju, in tako si je društvo kmalu utrdilo obstanek. Kupilo je obširen svet na skoro najlepšem kraju zagorske vasi, pridobilo si društvenikov, ki so po svoji moči in po pravilih prispevali. In tako se že sedaj po preteku enega leta dvigati dve lepi, čedni in prostorni delavski hišici, ki ste večim družinam ponudili zdravega stanovanja, Politiški pregled. Nekatere lastnosti Vsenemcev. Avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand je o priliki, ko je prevzel pokroviteljstvo nad katoliškim šolskim društvom izjavil, da pomenja klic »Proč od Rima“ toliko kot »Proč od Avstrije." Sedaj se pa izgovarjajo razkrinkani Wol-fovci, da nima ta klic nič političnega na sebi in da se ne bore zoper katoličanstvo temuč samo zoper duhovnike. Dobro vedo ti izdajalci, da kadar bode začelo ljudstvo prezirati duhovnike se bode obrnilo tudi od vere. Ljudje brez vere pa so sposobni za vsako le mogočo hudobijo. In Wolfovci hočejo v svoje namene takih ljudi. Glasilo nemškega katoliškega cen-truma »Germanija", ki izhaja v Berolinu, pripoveduje, da sodnijsko zasledujejo znanega Grass-manna, ki je spisal svinjsko brošuro o sv. izpovedi in o svetniku Alfonzu Liguoriju. Zasledujejo pa 8 01 e t starega Grassmanna vsled nenravnega dejanja zoper VI. božjo zapoved in zapeljavanja h krivi prisegi. Iz brošurice in knjig takih nič vredi ežev napravljajo Vsenemci interpelacije v državnem zboru, da blatijo sv. katoliško cerkev in njene služabnike in zadržujejo delovanje parlamenta, dočim mora ubogo ljudstvo vsak dan plačati 8500 kron. — Tega Grassmanna ozir. njegove brošure se je posluževal tudi »Slov. Narod", da je blatil sv. cerkev in njene naprave. — Take ničvredneže izrabljajo liberalci v svoje umazane namene. Dva osmošolca v Riedu sta se dala zapeljati po listih takih hujskačev in se hudo pregrešila zoper sv. katoliško vero. Posledica tega je bila, da sta bila obsojena pred so diščem in sicer eden na 6, drugi na 8 mesecev. — Tako počenjanje je škodljivo za ljudstvo in skrajni čas je, da se ljudstvo v bran postavi tem zapeljivcem Vsenemški državni poslanec Stein, (ki je na surov način razžalil našega poslanca dr. Šušteršiča) je rekel nedavno, da bi ga zelo veselilo, ako bi naši avstrijski častniki ne bili kos po hrabrosti častnikom drugih držav; z dru gimi besedami: Avstrija naj ima slabo vojaštvo, da bode v vojski premagana Ravno ta poslanec je nedavno zaklical v državnem zboru: Dobro bi bilo, ko bi se Avstrija priklopila Prusiji. Taki so Vsenemci! In v njihovem duhu piše »Slov. Narod", čegar šefredakter je zastopnik bele Ljubljane dr. Tavčar. S temi ljudmi je glasoval dr. Tavčar zoper avstrijskega prestolonaslednika. Za poslanca Steina je glasoval dr. Tavčar, ko se je šlo zoper dr. Šušteršiča. Znana prislovica pravi: Povej mi, s kom občuješ in jaz ti povem, kdo si. Prestolonaslednik in sv. oče. Sv. oče se je zahvalil nadvojvodi Franu Ferdinandu, ker je prevzel protektorat nad katoliškim šolskim društvom. To tako jezi Wolfove pristaše da na meravajo to stvar spraviti v razgovor v drž. A skoro prične društvo z zgradbo drugih jed-nakih, ki bodo v kras zagorske vasi in velike pomembe ter koristi za izboljšanje žalostnega stanja delavstva v tem kraju. Zagorcem pa bodo prav te hišice, oživljale trajne spomine na blagega g. Martina. Ali kljub temu uspešnemu trudu in delovanju na socijalnem polju ni g Škerjanec nikakor in nikdar zanemarjal svojih svetih dolžnosti. Ne, on je bil vesten v svoji službi kot malokdo njegove vrste. Prav lepo se je razvijalo versko življenje pod trudoljubnim in spretnim vodstvom č. gosp. Martina Škerjanca. Vzbudil je »Družbo sv. Reš njega Telesa." Ne samo deklice in žene, ampak tudi možje in starčki so ponosni, da so udje te blagodejne družbe. Po mnogem težavnem prizadevanju g Škerjanca je le ta kupila prekrasno, dragoceno belo zastavo, ki ob vseh svečanih prilikah mogočno vihra izpred družbenikov in presega vse druge po svoji krasoti. Cerkvi je nabavila družba tudi mnogo drage, krasne oprave Ali tudi kot katehet na zagorski šoli si je g. Martin stekel nevenljivih zaslug. Z gorečim srcem je ljubil mladino, pa i ta ga je čislala in spoštovala. Temeljito in z veseljem jo je učil v najpotrebnejših krščanskih resnicah, opetovano zboru in napraviti v zbornici nekaj škandalov. Tavčarjevi prijatelji vedno bolj odkrivajo svoje namene. Velika zmaga krščanskih sooijaloev na Dunaju. V sredo se je vršila na Dunaju dopolnilna volitev v državni zbor. Bilo je treba izvoliti naslednika umrlemu poslancu dr. Schlesin-gerju Izvoljen je bil krščanski socijalec dr. Hei • 1 ing er s 2313 glasovi, Wolfova stranka je dobila 412, liberalci 490 in soc. demokrati 263 glasov. Krščanski socijalci so od zadnje volitve napredovali za 1000 glasov, glasovi drugih strank pa so se znatno znižali. Rumunski in grški kralj sta se sešla te dni v Opatiji. Pravijo, da ta sestanek ni slučajen, ampak ima političen značaj. Prijazne razmere med Rumunijo in Grško se bodo še bolj utrdile, in se zasnoval še odločnejši odpor proti politiki Bolgarov, ki bi radi svojo moč na Balkanu razširili. Delavske pokojnine na Francoskem. Po seben odsek francoske poslanske zbornice se peča te dni z vladnim načrtom glede preskrbo-vanja delavcev za starost. Komisija, oziroma nje posamni člani so stavili tekom razprave mnogo preminjevalnih predlogov, in mej temi je tudi ta, da se zagotovi letna renta 100 frankov vsakemu delavcu, ki je dopolnil 65. leto. Proti temu predlogu sta se pa uprla trgovinski in finančni minister, ker bi bilo treba državi izplačati takoj prvo leto 80 milijonov frankov. Že sedaj je namreč na Francoskem blizu 800 000 starih mož, ki bi imeli pravico do pokojnine. Vsled tega bi pa ne imele nikakih dohodkov delavske preskr-bovalnice, ki jih namerava ustanoviti vlada. Pripravljena pa je vlada dovoliti 55,000 000 frankov, za podporo delavskih invalidov. Splošno volilno pravico za občine so uvedli na Norveškem. V Avstraliji je bil 8. t. m svečano otvor-jen prvi zvezni parlament v Melbourneu. Vse naselbine v Avstraliji so se združile v eno ve liko zvezo. Navzoč je bil angleški prestolonaslednik, ki je prinesel parlamentu pozdrave svojega očeta Edvarda VII., ter se je zahvalil za privrženost, katero so pokazale naselbine na-pram Angliji bodisi v Transvaalu kakor v Kini. Slavju je prisostvovalo okrog 12 000 oseb. Anglija se otvoritve prvega zveznega parlamenta skoraj ne more veseliti: Avstralska zveza je lahko prvi korak k popolnemu odcepljenjU Avstralije od Angleške. Razmere na Kitajskem. Iz Kitajskega v zadnjem času ni nobenih zanimivih poročil, le to se čuje, da namerava grof Waldersee v kratkem odpotovati nazaj na Nemško. Pooblaščenec ki tajskega dvora je zastopnikom velevlasti prijavil, da namerava kitajska vlada odpreti svetovni trgovini in prometu ne le Mandžurijo, marveč in ob raznih priložnostih jo je vspodbujal k lepemu, vzglednemu vedenju zunaj šole. In to je pri naših otrocih neobhodno potrebno, ker je mnogo mnogo — takih, ki doma od svojih za-nikernih starišev nikdar ne čujejo bodrečih besed in se ne naslajajo v njih sredi ob lepih vzgledih. Žal, de je le to res! Zato se je g. katehet trudil in trudil, da vsaj njega beseda zabrani najhujše in njegov opomin mil in blag požene v mladih srcih lepe cvete. Zlasti je najbolj ljubil otroke svojih nasprotnikov ter tako pokazal, da jih on ne sovraži. Vsikdar je on oskrboval svojo mladež s primernim berilom. Vesel je bil, Če je mogel vsem mladim Čitateljčkom vstreči. Zaman je često tožil, da manjka dobrih mladinskih knjig in spisov. Pa tudi potem je še skrbel dobri g Martin za mladino in svoje učence, ko so le ti že osta-vili šolske klopi. V dno srca ga je bolelo, ko je videl, kako pohajkuje brez vsega posla in dela zagorska mladež po dokončanih šolskih letih, čakaje, da dopolni šestnajsto leto in prične delati v premogokopu in kamenolomih. Ves ta čas se tukajšni otroci potepajo in vdajajo največjim nerodnostim. Zato se je on vedno prizadeval, da bi le to odvrnil. Z veseljem je letos pozdravljal ustanovitev potrebne zagorske obrtne šole. Kot strasten politikar je rad nastopal s svojimi krilatimi govori in včasih v svetem navdu- tudi vse kitajske pokrajine, kar je baje zadovoljilo velevlasti v toliko, da prenehajo sovražnosti. Ta obljuba Kitajske pa je najbrže le pretveza v namen, da se iznebi'neprijetnih jej tujih gostov, a potem bode zopet vse pri starem. Z južno-afriškega bojišča. Junaški burski general Dewet je zopet udrl v Trausvaal z močnim oddelkom. Angleški vrhovni poveljnik v Južni Afriki se je tako naveličal tega vednega neljubega »nadlegovanja", da je, kakor se poroča iz Londona, priporočil angleški vladi, naj vsprejme Burom ugodne mirovne pogoje in govori se, da je nekdaj silno prevzetni Kitschener izjavil se celo za to, naj se Burom da popolna neodvisnost v notranji avtonomiji. Kitschener se boji, da bi Buri svojo taktiko ne vzdržali še leta in leta. Buri bodo seve sedanjo prijaznost Kitchenerjevo sprejeli z zadostno opreznostjo in prav nič bi se ne čudili, ko bi Angležem odgovorili, da njihovim miroljubnim besedam ne verjamejo in da prej ne odnehajo od boja, predno ni burska zemlja popolnoma prosta Angležev. Domače novice. Koroški Slovenci — nadvojvodi Fran Ferdinandu. XII. redni občni zbor »katol. političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" je 9. t. m. soglasno in z največjim navdušenjem sprejel sledečo izjavo, ki se je brzojavno sporočila presvitlemu nadvojvodi: »Dnč 9. maja na dvanajstem občnem zboru katoliško - političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem v Celovcu zbrani Slovenci v imenu koroških Slovencev najudaneje in z iskrenim veseljem pozdravljajo izjavo Vaše cesarske visokosti povodom prevzetja pokroviteljstva pri katoliškem šolskem društvu, s katero se je tako odločno obsodilo protiversko in protidinastično rovanje nekega dela avstrijskega prebivalstva, ter Vašo cesarsko visokost za to izjavo udano zahvaljujejo." — Nato je došla društvu sledeča častna zahvala: »Njega cesarska in kraljeva visokost, prevzvišeni gospod Fran Ferdinand, blagovolili so mi najmilostiveje naročiti, da izrečem katoliško - političnemu in gospodarskemu društvu za Slovence na Koroškem najsrčnejšo zahvalo za lojalno in domoljubno izjavo, katero so Njega prevzvišenost z velikim zadovoljstvom vzeli na znanje." — Dunaj, dne 11. maja 1901. — Najvišji dvornik: Nostitz 1. r. Ne pospešujmo sami liberalizma 1 Da se ne nalezemo sami liberalne kuge, zato uvažujmo in se ravnajmo po sledečih pravilih: Ne bodi z nobenim liberalcem intimen prijatelj! Sicer bo ta še potrjen v svoji zlobi. — Ne hvali liberalnih oseb. sicer poreko, da hvališ njih nazore! —Ne veseli se zmag liberalcev! Sicer bodo razlagali šenju za res sveto stvar predaleč segel: to je bil ravno povod, da so našle njega besede često močan odpor pri svojih nasprotnikih in tako je včasih zabredel v razne neprijetne neprilike. Nasprotnikov je imel mnogo, pa še več prijateljev. A sovražnikov in nasprotnikov si ni nakopal iz osebnih razmer, ampak vsled političnega in so-cijalnega delovanja. Da, tudi nasprotniki so ga spoštovali. Tako je nekdaj eden izmed najbolj zagrizenih dejal: Kako marljiv in vesten duhovnik je ta gospod. Da bi le vsaj politiko pustil!" Gosp. Škerjanec je bil z vsakim človekom vljuden, slednjemu je prihranil prijazno besedo ter mu rad pomagal, če je le mogel. Posebno radi so ga imeli kmetje. No, tudi on je rad bival v njih sredi ter ž njimi po domače kramljal. Pa saj je bil sam naše gore list, sin poštenih kme-tiških starišev! — — In sedaj nas je ostavil! Težko je bilo slovo od njega. Ali blag in dober, prijazen in priljubljen, vnet in navdušen za svetinje ubogega delavca in trpečega kmeta, neumorno in vstrajno delaven, kot je bil g. Martin Škerjanec, ostal bo v srcu nas vseh v vednem blagem in nepozabnem spominu. Iz čaše sladkosti in radosti v Zagorji ni pil. Bog daj, da bi mu le to možno na njega bodočem mestu! To mu želimo mi, Zagorci, ko mu zadnje pozdrave narekamo z naših tal. Zagorci. Tvoje veselje kot odobravanje svojih brezverskih principov. — Ne bodi naročen na liberalne liste, kakoršni so: »Slov. Narod*, „Rodoljub“, „Zvon“, »Gorenjec", »Soča*, »Primorec* i. dr. Kajti libe ralci bi si to izkoristili in rekli: naročen je, ker se vjema z našimi nazori! Ravno to bode mislilo tudi drugo pošteno, nepokvarjeno ljudstvo — Ne bodi naročen na liberalne liste, tudi radi tega ne, da ne bodeš z denarjem podpiral liberalizma. Kar ti je potreba, izveš vse iz katoliških listov. — Ne dopisuj v liberalne liste. Kajti liberalni uredDik bode vporabil tvoje dobre članke, kot zabelo, da bodo njegove brezverske članke ljudje tem bolj brez skrbi požirali. — Ne voli nikdar liberalnega poslanca, naj bo še tako umen in izvežban v posvetnih rečeh, kajti tak poslanec bo vedno glasoval proti katoliški veri, — Ne hvali liberalnih časopisov, knjig, četudi je kako dobro zrno v njih. Kajti liberalci obrnejo tvojo hvalo tudi na vse slabo, kar je v njib. — Ne vdeležuj se liberalnih slavnosti, ban ketov, zabav, veselic, predstav, tudi ne iz gole radovednosti. Sicer bodo razlagali Tvojo navzoč nost za odobravanje svojih neblagih namenov. — Nikdar se ne smeš tako vesti, da bi te utegnili liberalci smatrati za svojega pristaša, ali vsaj za moža, ki jih ne obsojaš. Pokaži vselej svojo barvo! Sicer te bodo izkoriščevali, rekoč: tudi ta je z nami. To bi si morali zapomniti tudi marsikateri — duhovniki. Naj se ne zmenijo za to, kaj ta ali oni mogočni liberalec o njih misli. — Nikdar ne zamolčuj, ako te kdo povpraša, kaj je liberalizem katere knjige, kateri časopisi so liberalni, katera oseba je pristaš liberalcev. Liberalizem je herezija, in zato ljubezen do bližnjega tirja, da podučimo nevednega o tem v šoli, v cerkvi, v spovednici in zunaj! — Če se bomo dosledno ravnali po teh zlatih pravilih, se bo marsikaj zboljšalo. Kdo je ustanovil prvo posojilnico na Slovenskem. Prvo hranilnico in posojilnico je ustanovil v Šmartinu tuhinjskem župnik Fr. Mihael Paglovec (f 1759). S to hranilnico in posojilnico je osrečil celo okolico, da ga ljud atvo še sedaj hvaležno pomni. Koliko je slovenska duhovščina zlasti v zadnjih letih tudi v tem pogledu storila v blagor ubogega ljudstva, je sploh znano. Občinskemu svetu ljubljanskemu v pre vdarek. Piše se nam: Dne 5 maja 1901 vršil se je občni zbor gasilnega društva. Na tem občnem zboru voljen je bil načelnikom zopet g, Štricelj, mož, ki ni ves čas svojega načelnikovanja vžival zadostnega ugleda pri ognjegascih, to pa radi tega, ker se je skazalo, da ni posebno zmožen voditi društva in pa radi zadeve neke barake, za katero je moral odboru vrniti nepravilno prejeti denar. Ta mož si je pa vkljub temu da so mu udje javno povedali, da ga ne marajo načelnikom, vkljub dejstvu, da je bil že jedenkrat prisiljen odstopiti, vtepel v glavo, da mora biti načelnik ognjegasnega društva, naj stane kar hoče. V ta namen se je vabilo že več tednov pred občnim zborom ude na pojedine, kjer se jim je prigovarjalo naj volijo Štricelja. Prišel je 5. majnik, dan občnega zbora gasilnega društva in glejte, načelnikom je bil res izvoljen z jednim glasom večine g. Štricelj. Kako se je vršila ta volitev, vedo najbolj tisti, ki so bili navzoči. Volili so namreč možje, kateri so že pismeno odstopili iz društva in tudi taki, katerih odbor nikdar ni kot ude gasilnega društva vsprejel. Gospod Lenček je, voljen kot skrutinator, takoj vpričo gospoda župana javno protestiral zoper tako volitev, kajti oddanih je bilo več glasovnic, kot je bilo v resnici udeležnikov občnega zbora, Neka teri so bili prisiljeni, oddati »voj glas Štri celju. Proti taki volitvi je »manjšina* vlož la s podpisi 32 članov protest, v katerem — glasom pravil — zahteva sklicanje novega izrednega občnega zbora tekom štirih tednov, na kateri protest pa »manjšina* od g. štricelja do danes še ni dobila nikakega — odgovora. Opozarjamo zato slavni občinski svet, naj stvar dobro premisli ter naj nikar prej ne potrjuje novega odbora, dokler niso sedanje razmere popolnoma uravnane, kajti to bi imelo za društvo jako slabe posledice. Ob enem naj občinski svet tudi presodi, kaka je bila »manjšina*. Večinoma sami razsodni, mnogoletni člani, kateri že leta in leta vspešno delujejo v korist in blagor gasilnega društva, o čegar vzornem stanju se je pred pričetkom sedanjega razpora vsakdo lahko prepričal Ta »manjšina* so možje vseskozi kremenitega značaja, kateri so se vedno z veseljem žrtvovali v prospeh društva. In »večina?* Z malimi izje mami skoro sami mladi ljudje, o katerih je sam njih pristaš, sedanji odbornik izjavil, da dve tretjini te »večine* s kozarcem vina pre ustroji popolnoma po svoji volji! Žalostno je le, da občinski svet že prej ni zavzel pravega stališča, ker je podpiral Štriclja. Dalje se čuje, da namerava novi, še ne od občinskega sveta potrjeni odbor izključiti iz društva vseh onih 37 udov, kateri so korakali k sv. maši za pravilno izvoljenim načelnikom Zirnsteinom ter se niso udali terorizmu pismeno odstopiv-šega, a zopet jim vsiljenega načelnika Štricelja. Manjšina — ali pravzaprav prava inpoštena večina si bode morala pa, ako ne pride do pravice pri magistratu, iskati iste pri c kr. dež. vladi in pri sodniji ter spraviti vse »lepe* stvari na višje mesto. Pogovor med Štrioeljem in Turkom na občnem zboru ognjegasnega društva: Štricelj vpraša Turka: »Kaj misliš, katera stranka je danes tukaj v večini?* — Turk: »Očividno je naša stranka v večini!“ — Štricelj: »Morda se motiš Saj je nasprotnikov več!“ — Turk: »Rnvno zato, ker je unih več, smo mi v večini*. Turkov »lim* pred občnim zborom gasilnega društva. Turk: Gospod Dinter! Kakor ču jem, se vi ženite. — Dinter: Da, ženim se. — Turk : In zakaj ste vender nasprotni Striclju ? — Dinter: Zato, ker sem prepričan, da on ni ravnal pra vilno. — Turk: E, gospod Dinter, pozabite to in stopite na našo stran, pa Vas v zahvalo peljem k poroki z najlepšimi svojimi konji, obljubim Vam tudi, da spremim Vašo izvoljenko pred altar. — In značajni Dinter ves srečen, da se bo vozil s Pepetovimi »najlepšimi* konji je res sedel na ta „lim“ ter na dan občnega zbora potegnil s Striceljem. Zgradba nove topničarske vojašnioe — ponesrečena. V seji ljubljanskega obč. sveta, ki se je vršila preteklo soboto je župan dejal, da so podzemski zidovi v novi topničarski vojašnici zidani izključno iz opeke, dasi pravi pogodba, da bi morali biti iz takozvanega »Bruchsteina*. Nadzorstvo in stavbinski odsek sta čisto prezrla, da se tako zida Sedaj bo treba odkopati podzemeljske zidove in napraviti oklopne zidove. Tako bodo mestu narastli veliki strrški. Župan je že naročil, naj se omet odbija. Kakor znano se je vsled take zidave v vojašnici pojavil 1 e g a r. Sedaj je del vojaštva zapustil novo na stroške mesta z ogromnimi sredstvi sezidano topničarsko vojaš nico ter se je naselil v jahalnici stare topničarske vojašnice Res vsak dan poganjajo novi cvetovi vzornega mestnega gospodarstva v Ljub liani. Vsak pameten človek mora spoznati, da je temu gospodarstvu treba odločne kontrole. » Žlindra v državnem zboru.u Pod tem naslovom so izdali liberalci brošuro. Prav ume stno sodbo je o tej liberalni brošuri napravil »Slovenec* pod naslovom »Požlindrani liberalci*. »Slovenec* opaža: »Sram pa liberalcev nič ni, Z laj so izdali brošuro »Žlindra v državnem zboru*, v kateri bahato naznanjajo ljudstvu, kako ata dr. Tavčar in Plantan v zvezi z Wolfom in Schalkom udrihala po domači ..Gospodarski zvezi*, po domačem »Vinogradniškem društvu* itd. v veliko veselje tujcav, ki si najbolj žele našega gospodarkega propada. Nad 38.000 izvodov te »Žlindre* bodo baje kolportirali. C. kr. drž. pravdništvo bi na ovadbo dalo lahko pozapreti te kolporterje. Radovedni smo, kaj bodo kmetje rekli, če zvedo, da je najhujši greh dr. Šušteršičev ta, da je iz svojega doplačal 2000 kron za kmeta. Vsak pameten kmet se bo vprašal: Ali je pa dr. Tavčar ali Plantan že kdaj kaj za kmeta plačal? ©narodno gospodarskem »delovanju* Plantanovem sicer govore zemljiške knjige v Višnji gori, a tega ne stoji vnjih, da bi bil on kdaj 2000 kron kmetom podaril. Tudi o dr. Tavčarju se sliši, da je on že več plačal za šampanjca, nego za žlindro. Le žal, da tistega šampanjca niso dobili kmetje. Je pa dr. Šusteršičeva žlindra vender še boljša za kmeta! Ko bodo kmetje brali to knjižico, bodo rekli: .Čuden dohtar ta Šušteršič! Vender enkrat en dohtar, ki ni od kmeta le jemal, ampak mu je tudi kaj dal.* In kmetje bodo pristavili še ta sklep: »Zdaj pa vemo, zakaj ga napadata dohtar Tavčar in dohtar Plantan * Žlindrast »Narod*. »Narod* je postal žlin-drast. Ljudem se že studi, da ne piše to glasilo »inteligence* druzega nego o žlindri in da par lamentu v katerem so psovke „lopov* itd. na dnevnem redu pripisuje važnost, ako združeni liberalci ne obsodijo psovke »žlindra*, katero psovko pa vsako sodišče obsodi. »Narodova* gonja proti dr. Šušteršiču se zdi celo soci-jalnim demokratom preneumna. »Rudeči Prapor* piše o tem: Šusteršičevo afero so slov. liberaloi do skrajnosti izrabili. Pretečeni teden ni bilo v »Sl. Nar.“ čitati ničesar druzega, kakor vedno se ponavljajoča poročila o zadevi, ki mora končno tudi najbolj potrpežljivim čitateljem pre sedati. Dan na dan je bilo čitati isto litanijo in pri tem niso znali niti kaj novega o sami stvari povedati. Stranka, oziroma njeno glasilo je s to kampanjo prav jasno pokazala svoj pravi dema-gogični značaj.* In dalje pravi »Rudeči Prapor*, da debata o žlindri v drž ?boru nikakor ni do kazala »da bi bila liberalna stranka tako lepa in sveta, kakor bi jo »Slov. Narod* rad prikazal. Z vsemi tistimi dolgimi Članki in poročili in podlistki ne bodo izbrisali delavcem iz spomina, da liberalci na ljubljanskem rotovžu že od 1. 1891 »študirajo* vprašanje delavskih stanovanj, pa še dosedaj niso ničesar »izštudirali*; da vsako leto pred občinskimi volitvami obljubujejo razširjenje občne volilne pravice, pa še doslej niso storili koraka v ta namen; da so se ob rojstvu sedanjega parlamenta sami ponujali klubu, v katerem bi bili sedeli skupaj s Šušteršičem; da bi bili še danes udje klerikalnega hrvatsko slovenskega kluba, če ne bi bili dobili brce; da so pri državnozborskih in občinskih volitvah kjer so le mogli, izpuščali delavske volilce in jih skušali pripraviti ob njih volilno pravico; da so hoteli vzeti ženam še tisto malenkost volilne pravice, kar je imajo i. t. d Ves liberalni boj v Šusteršičevi zadevi se da resumirati takole: »Slov. Narod" potrebuje naročnikov; ljudi, ki ljubijo škandale, je mnogo; če se torej špekulira na nizke strasti in izrablja škandale, se tudi list prodaja. Torej — se molze kravo. Etični nameni, moralni oziri, ljudska izobrazba, oplemenjevanje čuvstev ...? Figa ! Kšeft, kšeft, pa zopet kšeft.* — Tako socijalni demokrati! Barnum in Bailey išče v vsakem kraju abnormalitet. Čujemo, da pride v Ljubljano radi tega, ker doslej na svojem potov anju še ni srečal žurnalista, ki je žlice kradel in ki je postal re volveržurnalist v tistem trenotku, ko je na Šta arskem revolver ukradel. Tako abnormaliteto si namerava pridobiti v Ljubljani Poroča se nam, da so nekateri obč. svetniki naprosili Barnum in Baileyja, naj čez zimo ostane v Ljubljani, ker imajo njegove zverine dovolj prostora v prazni novi topničarski vojašnici, a Bailey je odgovoril, da ponudbe ne sprejme, ker bi mu v topničarski vojašnici zveri poginile. Bailey se je obrnil do Bolčevega Pepeta, naj mu preskrbi za jeden dan potrebne slame. Obrnil se je do Bolčevega Pepeta, ker je že na svojem potovanju slišal, da ima BolČev Pepe v Ljubljani največ — slame. Bailey bode tudi razsodil mej poslaniškim delovanjem Jožefa Kušarja in dr. Tavčarja. Po slancev, ki za svoje volilce prav nič ne store, Bailey tudi ni imel še mej svojimi posebnostmi in jih drugod po svetu ni našel. Župan ljubljanski je zopet Ivan Hribar. Dr. Tavčar je menda do novega leta potolažil svoje želje po županskem stolcu Zakaj Li pač kvaril svojemu prijatelju lepe sanje o križku, katerega utegne dobiti ob otvoritvi novega pri klenjenega mostu. Odlikovanje. Nj. veličanstvo ce8ar je do volil, da sme g. Ivan Mathian ml vsprejeti in nositi komendarski križ papeževega reda sv. Silvestra. Javen shod in občni zbor „ katoliškega slovenskega društva" za Radovljiški okraj v Gorjah pri Bledu, bode dne 19. maja 1901 ob 4. uri popoldne. Ob lepem vremenu se bode zborovalo na prostoru poleg župnišča, sicer v pritličnih prostorih župnišča. Dnevni red: 1. Državni poslanec g. Josip Pogačnik poroča o delovanju državnega zbora. Deželni poslanec g. J. Ažman o Bohinjski železnici in nameravanih postajah. 3. Tajnik g. Matija Mrak letno poročilo o dru štvenem delovanju. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi najuijud-neje odbor. Dva ameriška Slovenca izvoljena v mestni zastop. Iz Ely, Min., Sd poroča, da sta tam tudi izvoljena v mestni zastop dva Slovenca in sicer gg. Ivan Pakiž in Josip Smuk. Ljubljansko barje prišla sta po naročilu c. kr. poljedelskega ministrstva proučevat tega ministrstva nadzornik Koppens in načelnik ga-liškega oddelka za obdelovanje barja inžener Koriella. Hribarjeva 251etnica agentstva. Poroča se, da bo skoro Slovenija preplavljena s poročili o bližajoči se proslavi 251etnega delovanja Ivana Hribarja pri »Slaviji". Kujejo se že dopisi za razne liste, sestavljen je odbor, pripravlja se Slovencem slavnostna pesem Drag. Jesenka, znanega »kritika" »Spomen cvieča". Kaj ko bi se našel kdo, ki bi zagromel, da od Hribarjevega agentstva ima koristi samo Ivan Hribar, slovenski narod pa prav nič! Morda to pove »Edinost", namesto slavospeva ob tej 251etnici. Smrtna kosa. Umrla je v Ljubljani učiteljica na tukajšnji obrtni strokovni šoli gospa Marija Hlavka. Kot strokovnjakinja na polju umetnih vezenin je bila neprekosljiva Njeno delo je prekrasna zastava »Slov. kršč. soc zveze." N. v m. p.! — V Grižah pri Celju je umrl č. g Matija Arzenšek. — V Kamni gorici je umrl posestnik Mihael Pesjak, v Gradcu pa upokojeni finančni svetnik g. Jagodic — Umrl je prošli teden posestnik in gostilničar v Kolodvor skih ulicah g. Anton Mikuž v 61. letu svoje starosti. — Kap zadela je prošlo soboto gostilničarja pri Lozarju na sv. Jakoba trgu Ferdinanda Vismajerja. V par trenotkih bilje mrtev. — V Ljubljani je umrl upokojeni nad učitelj g. Iv. Ev. Borštnik. Nov slovenski list. Izšla je prva in druga številka »Narodno gospodarskega vestnika" gla sila slovenskega trgovskega društva »Merkur". Odgovorni urednik je g. dr. Viktor Murnik. Prvima številkama se ne more odrekati, da ste pisani strokovno. Upajmo, da ostane tako tudi v bodoče, vsaj baš strokovne izobrazbe najbolj potrebuje slovensko trgovstvo. Zavetišče za služkinje v Trstu Dne 28. aprila t. 1. se je vršil v dvorani »tržaškega pod pornega in bralnega društva" tretji redni občni zbor »zavoda sv. Nikolaja." Vdeležba je bila zlasti ob strani slovenskih služkinj jako obila, kar jasno priča, da vedo dekleta ceniti ustanovo, katere smoter je njih duševna in gmotna bla ginja. V minolem letu je »zavod sv. Nikolaja" sprejel 607 deklet, in sicer iz Kranjske 223, s Primorskega 201, s Štajarskega 116, s Koroškega 46 in iz Hrvatske in Dalmacije 22 Od postanka pa do konca leta 1900 je zavod oskrbel 1084 deklet. S takim številom more le malokateri podoben zavod dokumentirati svoje delovanje in opravičenost svojega obstanka. V kratkem se prično v zavodu predavanja o leposlovju, gospodinjstvu itd., kakor tudi nadaljevalni pouk v pisanju, računstvu itd. Za predsednico je bila zopet izvoljena ustanoviteljica tega zavoda, tru doljubna gospa Skrinjarjeva. Pevsko društvo »Kolo" v Trstu razvije meseca julija svojo društveno zastavo. Na to slavnost vabi predsedništvo pevskega društva »Kolo" slovenska društva, da bi s svojo odlično navzočnostjo z drugimi bratskimi društvi poveličale dan razvitja zastave. Premogova žila. V Rovtah nad Logatcem so našli na dveh mestih premogovo žilo. V tako-zvanem »Lukančkem gozdu" daje zemlja polo vico čistega premoga, v »grapi" pa tvarina ne podaje še pravega premoga. Dosedanji vspehi zadovoljujejo popolnoma. Kočevski rujavi premog je glede kvalitete na tretjem mestu za rovtarskim. Novomašniki v mariborski škofiji. Sveto mašniško posvečenje bodo prejeli v lavantinski škofiji sledeči gg. bogoslovci v Mariboru: Iz IV. leta: subdiakon Strgan Anton iz Pišec; Lenart Martin od Sv. Lovrenca na Dravskem polju; Novak Anton iz Dobja; Pučnik Anton iz Konjic; Rauter Jakob iz Ljutomera; Štuhec Franc od sv. Križa na murskem polju; Vračko Evald od Sv. Magdalene v Mariboru; Zajc Janez iz Špitaliča na Kranjskem. — Iz III. leta: Goričar Maks iz Mozirja; Gorjup Peter od Sv. Petra v Sa vinjski dolini; Lončarič Jožef iz Središča; Ra busa Jakob od Sv. Jurija ob južni železnici; Vrabec Maks iz Kaplje; Zakošek Janez od Sv, Vida pri Planini. Pomnoženo garnizijo dobi Ljubljana s 1. oktobrom letos. S tem dnem bo ustanovljen namreč iz ljubljanskih in še enega bataljona brambovski polk št. 27. Regulacija Florijanskih ulio. Občinski svet ljubljanski je sklenil, odkopati del Florijanskih ulic ob Rožnih ulicah, da se tako prepreči valo vita vožnja na električni železnici. Stroški za to bodo znašali 1000 kron. Stajarski deželni zbor se skliče najbrže dne 20. junija t. 1. Deželni odbor je že dostavil poslancem računsko poročilo. Za zgradbo železnice Brežice Rogatec in Brežice-Novo mesto je podaljšalo železniško ministerstvo pl. Daubachy-ju dovoljenje za teh nične priprave še za nadaljno leto. Shod pri Devici Mariji v Polju je bil preteklo nedeljo. Na shodu je bilo okolu 700 oseb. Na shodu je govoril dr. Krek. Sprejela se je resolucija, s katero se protestira proti nizkotnim napadom liberalcev na osebo dr. Šušteršiča ter se izraža dr. Šušteršiču neomajano zaupanje. Romanje na sv. Goro priredi jutri »Slov. katol. del. društvo" v Gorici. Drobne novice. Na graškem vseučilišču je bil 14. t. m. promoviran doktorjem vsega zdravilstva g. cand. med. Ivan Zajec iz Malega Korinja pri Krki. — Nevarno obolel je vseuči-liščnik, pesnik Ivan Muren (Aleksandrov). Nahaja se v stari cukrarni na Poljanah brez vseh sredstev. — Porotno sodišče v Ljubljani bode pričelo svoje zasedanje 10. junija. — Staroznana Goriškova gostilna v Florijanskih ulicah št 23 je dobila novega gospodarja gospoda Dah s a, ki je vse prostore lepo preuredil in preskrbel, da bo gostilna zopet na tistem dobrem glasu kot je bila nekdaj. — Otrok s šestimi prsti se je rodil v Zdravščini na Primorskem. — Dosedanja privatna šola nemškega »Schulvereina" v Št. Iliju e prešla v — javno upravo. — »Schulvereinska" podružnica v Št. Pavlu na Koroškem se je sama razdružila, ker ji je zmanjkalo udov. »Živele* naslednice! — Dne 7. t. m, okoli 9. ure in pol pred poludne padale so med dežjem na Opčinah krvave kaplje. Dve taki kaplji sti padli na roko neki plevici na polju in je vsaka kaplja imela kake 4 cm2 površja. — Okrajni odbor graške okolice je sprožil misel, naj bi se določilo nekako znamenje za občinske predstojnike, kadar nastopajo isti uradno. Ali bo ta znak čepica ali »bridka sabljica", še ni določeno. — V Mariboru je 47letni čevljarski pomočnik Andrej Marko iz Št. Jurja na Pesnici svojo svakinjo vdovo žel. sprevodnika Heleno Lanzel nevarno ranil z nožem in potem sebi zasadil nož v telo, a se le lahko poškodoval. Marka so odpeljali v blaznico. — Ušel je prisiljenec Martin Škrjanec, pristojen v Št, Rupert. — Glavo je odtrgal vlak bratu dobravškega cerkovnika, ko je šel 12. maja po noči iz Radovljice po železni cesti domov na Dobravo. — Posestnik Janez Šetina v Gabrijah, občina Toplice, je v jezi, da mu žena ni takoj odprla hišnih duri, v pijanosti zabodel velik nož ženi v trebuh. Žena je umrla, Šetino pa so izro čili sodišču. — Brata z vilami ubil je Jan. Cuzner v Ratečah Nov slovenski list na Štajarskem. V tiskarni sv. Cirila v Mariboru bo že v najbližji bodočnosti začel izhajati nov list. ki bo odkrival temne namene proticerkvenega, nemškutarskega in od nemških trgovcev odvisnega ptujskega »Štajarca" ter zagovarjal pravice krščanskega slovenskega ljudstva. Cena listu bo silno nizka. Pričakovati je, da bodo vsi slovenski krogi spodnještajarski pozdravili to novo podjetje z velikim veseljem in ga krepko podpirali. Novemu listu bode ime »Naš Dom. Slavnostna otvoritev pota v Tnali, katerega je zgradilo lansko poletje »Slovensko planinsko društvo in ki veže Mojstrano z Radovno, bo jutri v nedeljo dne 19. t m. Sv. Višarje. Na vnebohod Gospodov, dne 16. t. m. se je otvorilo letošnje romanje na sv. Višarje in je bila ta praznik ob osmi uri gori prva božja služba. Razne stvari. Pomembna veselica na Dunaju. Preteklo nedeljo se je vršila na Dunaju velikanska veselica dunajskih krščanskih soc'jalcev na korist katoliškega šolskega društva. Protektorat nad to veselico je prevzela — nadvojvodinja Marija Jožefa, svoj vrt za to veselico pa je dal na razpolago prestolonaslednik Fran Ferdinand. Na veselici je bilo navzočnih nad 60 000 ljudij, mej njimi mnogo plemstva in čast-ništva, Tudi nadvojvoda Oton je počastil veselico s svojim obiskom, prestolonaslednik pa se je napravil v obleko, v kateri ga občinstvo ni spoznalo ter je ves čas neopazovan gledal navdušenje ogromne množice za katoliško stvar ter bil priča radostnih klicev, kadarkoli je kdo izgovoril ime Frana Ferdinanda. V sredo svojih Dunajčanov je prišel tudi župan dr. Lueger ter bil povsod burno pozdravljen. Reven nadškof. Koncem preteklega me -seca so v Lvovu pokopali nadškofa Isakoviča, katerega je zadela kap. V njegovi ostalini našli so le okolu 100 gld. Ostalo je za svojega življenja razdelil ubožcem. Koliko bodo veljale nove železnice? Od proračunjenih investijskih stroškov v znesku 481,964 000 K pride 109,127.989 K = 22‘5 % na Češko, Moravsko in Šlezijo, 82,307 032 K = 17 1 % na Galicijo in Bukovino, 95,010.075 K = 19 7 % na Spod. in Gor. Avstrijo, skupaj torej 286,446,096 K ali 59 3 %. Ostalih 40 7 % ali 205,607 904 krone so porazdelili na ostale dežele, in sicer na Goriško, Istro, Trst 48,903.433 kron 10 1 %, na Kranjsko 34419.100 K ali 71 %, na Koroško 33,217.700 ali 6 9 %, na Solnograško 31,275 440 K ali 6 4 %, na Štajarsko 29,'459.740 K ali 6 1%, Dalmacijo 12,849.220 K ali 2 7%, Tirolsko in Predarlsko 5,383.371 kron ali 11 %. V tej svoti so vračunjeni tudi stroški za železnico čez Ture in Karavanke v znesku 123.100.000 K. Krščansko ženstvo na Dunaju je priredilo preteklo nedeljo procesije, katerih se je udeležilo 40.000 dam. Strašna vožnja po morju. Iz Singapora poročajo, da sta dospela tja dva mornarja, Jo-hannsen in Marticorn ki sta povedala, da sta 17. oktobra m. 1. z ladjo »Angoln" odplula iz Cavita na Filipinih. Ladja se je potopila in na velikem plavu se je rešilo 12 mož Tekom 42 dnij je umrlo 10 mož, le dva sta ostala. Živela sta se z mesom mrličev. Plav je končno dospel do otoka Sonti, kjer so mornarja gostoljubno sprejeli Malajci. Dobri pivci. Nemški prestolonaslednik se je upisal na vseučilišču v Boni. O tej priliki je bil navzočen tudi njegov oče, cesar Viljem. Na čast novemu svojemu tovarišu so napravili dijaki vseh akademičnih društev slavnostno »pijanko". Vseh dijakov in drugih povabljencev je bilo okoli tisoč oseb. Gostje so morali biti prav dobre volje, kajti popili so celih sedemtisoč in 500 litrov bavarskega piva. Ako pomislimo, da je bilo pri toliki pijači samo tisoč oseb — moramo priznati, da so bili pivci prav dobri. Mesto milijonarjev. V mestu Genf na Švicarskem živi 210 milijonarjev. Ko so pa nabirali za zdravilišče za jetične, so se pokazali milijonarji kot veliki umazanci. Proračun za stavbo je bil narejen na 350.000 frankov, 70.000 pa za pohištvo. Nabrali so pa vsega skupaj samo 181.000 frankov, in sicer skoraj vse med srednjimi sloji in delavci. Najnovejše vesti. „Slovenska Matica" vabi na XXXVII. redni občni zbor „ Slovenske Matice" v ponedeljek dn<§ 3. rožnika 1901.1. ob petih popoldne v mali dvo rani .Mestnega doma" na cesarja Jožefa trgu. Post in nNarod“. .Slovenski Narod" pravi, da je mej duhovniki zato toliko takih, ki so od hudobnega duha obsedeni, ker se duhovniki naj-manje postijo. .Narod“ je sicer to zapisal iz sovražnosti do duhovščine, vender je priznal s tem dvoje: namreč, da je nekaj ljudij res od hudobnega duha obsedenih in da se jih nekaj ne posti. Vprašanje: Kdo so ti? Neslišano. Na Štajerskem ima uspeh list .Štajerec", ki lovi kmete v nemške mreže. Štajerski rodoljubi so sklenili, izdajati poseben kmetski list, ki bode delal proti „Štajercu". To .Narodu" ni prav in pravi, da hočejo mariboski rudečkarji (kanoniki) s tem listom kmeta opehariti in da bo list le volk v ovčji obleki. Zdi se nam, da Slovencem že poje mrtvaški zvon, ker ima falot, ki je to pisal, še kaj pristašev. V Dramljah je v nedeljo snoval jurist Fran Zabukovšek liberalno bralno društvo. Fantje so razpodili shod in Zabukovca nabili. .Narod8 obeta dan plačila. Gabrščku predel S .Sočo" in .Primorcemu gre dol. Kdo jih bode urejeval v Gabrščekovem duhu, kdo bral, če bo Gabršček sedel? „Narod" pravi, da si ne more želeti boljših sobojevnikov na Goriškem nego sta .Soča" in .Primorec", zato bobna, da naj si jih naroče Kranjci. Malovrh ima do Gabrščka posebne simpatije zaradi enake usode. Škandal na srbskem dvoru. Ves srbski narod je z veseljem pričakoval, da povije kraljica Draga otroka, sedaj se pa poroča iz Belgrada: Kralj Aleksander in kraljica Draga sta se resno razprla. Kraljica Draga je samo slepila, da postane mati, da je kralja Aleksandra prisilila k poroki. Radostnega dogodka pa je pričakovala sestra kraljice Drage in kraljica Draga je računala, da ji bo mogoče podtakniti Aleksandru otroka svoje sestre. Imela je že vse spretno urejeno, da bi se mislilo, da je njen otrok, a vse je pokvaril ruski gynekolog, ki je na povelje ruskega carja prišel v Belgrad in pa slučaj, da je sestra kraljice Drage povila — mrtvega otroka. Kraljica Draga je na kolenih prosila kralja Aleksandra odpuščanja, češ, da je vse storila iz ljubezni do njega, kralj Aleksander pa ji je obrnil hrbet in ji ni rekel nobene besede, pač pa namerava metropolitu predložiti ločitev zakona. Vso zadevo je kralj Aleksander baje že predložil ruskemu carju. Državni zbor. Dunaj, dne 13. maja 1901. Nepričakovano je prišla zbornica danes po nazorih kričačev do interesantne seje in pokazala, da si iščejo razne stranke razlogov, kako bi se oviralo delo. V prvi vrsti se odlikujejo oni, kateri vlečejo domača nasprotstva v zbor nico in v drugi vrsti oni, ki hočejo na vsak način svoj glas v zbornici slišati, če tudi je že več govornikov prav iste misli razvijalo, in tako pride, da je za vsaki slučaj do l>0 govornikov vpisanih in se s tem čas trati. To sta dve novi obliki obstrukcije, kojo si dela zbornica sama po onih poslancih, kojih ni hvaliti! Današnja seja je pokazala prvo obliko te nove obstrukcijo, kajti socijalist Daszynski napadal je nečuveno poljske plemenitaše in s tem korakom pristopil oni novi struji, koji je oče nemški kričač W o 1 f in koji sta pristopila tekom zadnjega časa kranjska liberalca dr. Tavčar in Plantan. Wolf. Tavčar, Plantan in pa Daszynski tvorijo zdaj novo strujo in iščejo svoja imena s tem med svet spraviti, da pripovedujejo stare domače, že pred volitvami po časopisih in po shodih premlete, vsem volilcem znane in vsled tega brezpomembne reči v državni zbornici; to pa iz gole zlobnosti in hudobije samo, da kradejo predragi čas zbornici in pa, da bi škodovali sosedu, — oziroma naša kranjska odličnjaka, da bi škodo vala ugledu slovenske delegacije. Namen je pri vseh jednak, to je škodovati vsled zlob- nosti, in ta lepi namen odlikuje in veže to novo strujo. Volilci morejo imeti veliko veselja nad takimi poslanci, in ako je resnica, kar „Slov. Narod" trdi, da dajejo poslanci znak celi stranki, tako mora biti liberalna stranka na Kranjskem silno odlikovana s tem, da se jej podtika znak ovadništva. Pričetkom seje je pojasnil poslanec Kaiser vsled dotičnega vprašanja v zadnji seji, da sta se sestavila v zavarovalnem odseku dva pod-odseka, katera pripravljata tvarino za novi zakon o zavarovanju proti škodam in da je ob ljubila vlada v to potrebne poizvedbe odseku na razpolaganje staviti. Iz tega poročila je bilo po sneti, da deluje dotični odsek in kar da upanje, da seta stroka gospodarske organizacije po zakonu deželam in državljanom povoljno reši. V imenu posebnega odseka je poročal poslanec Steiner o raznih prošnjah za vladno podporo zaradi toče, povodnji itd. Med temi prošnjami je tudi nujni predlog dr. Šušteršiča za barjane, Žičkarjev za pogorelce na Banci, dr. Žitnika za uravnavo vipavskih voda in dr. Gregorčič-a za podporo raznim go riškim občinam. Dalmatinec B i a n k i n i je ponavljal že večkrat v zbornici povedano ostro grajo, da dr-. žavna uprava Dalmacijo zanemarja in Lah dr. Conci je opisoval bedo južno-tirolskega prebivalstva. Štajarski poslanec Ž i č k a r je našteval kar celo vrsto poškodovanj na Dol. Štajarskem in je grajal, da se ondi reke ne uravnajo, ker se dela zaradi tega zanemarjenja prebivalcem veliko škode inDaszynski je porabil to priložnost, da je opisoval žalostno gospodarsko stanje Poljakov in naložil vso krivdo na poljske plemenitaše, koje je tudi imenoma napadal. Storil je to, kar se je naučil od Tavčarja in Plantana in kar sta si ta dva priučila od W o 1 f a in S t e i n a. Ker je Daszynski tožil tudi, da se je v Galiciji ustavil v zadnjih letih stavbinski posel je pojasnil ministerski predsednik dr. pl. Korber koliko da je vlada storila v tej zadevi in poslanec vitez Gniewaz je obširno odgovarjal Daszynski ju in za njim sta nastopila tudi W i -dowicyski in dr. Kolischer. Ker je Das-zyn8ki vedno odgovarjal in ugovarjal je zbornica šele pozno v noč prestopila na posvetovanje o zakonu zaradi žganja. V tej zadevi utemeljuje prvo poslanec Thurnher predlog manjšine v odeku, da bi bilo oproščeno poobdačenja vse žganje, ki ga kuhajo posestniki iz domačih pridelkov in porabijo za domače potrebe. Prav to je zahteval tudi poslanec Pfeifer v dveh resolucijah, koje je vložil v zadnji seji, v današnji seji je pa utemeljeval ta poslanec obširno svoji resoluciji in je govoril proti poobdačenju žganja ter zahteval, da bi smel mali posestnik kuhati svoje pridelke tudi v ptujem kotlu in na ptujem posestvu. Prav tako govori tudi poslanec P1 a s s, vladni zastopnik je pa izjavil, da vlada tej zahtevi ne more pritrditi, ker itak ostanejo olajšave zakona iz leta 1898. in ker bi se sicer dala prevelika priložnost do prevare. S tem je bila seja končana. Dunaj, dne 14. maja 1901. Zbornica je nadaljevala razpravo o žganjarini. Proti 3. členu je govoril Lah Vercegnassi in pa nemški liberalec dr.Ofner. Oba zahtevata, da naj se dohodki iz žganjarine razdele po šte- vilu prebivalstva, a ne po konsumu, kakor zahteva predlog zakona. Za predlog je pa nastopil glavni govornik dr. Lami s c h. Zbornica je sprejela potem odsekov predlog in pa Thurnher-jev dostavek, ki bi bil našim kmečkim razmeram jako prikladen. Žal, da ga go3podska zbornica vsled posredovanja vlade najbrže ne bo sprejela in bo celi zakon še enkrat prišel nazaj v zbornico. Pri četrtem členu sta govorila poročevalca poslanca: Kaiser, Eldersch in Sohrafl. Potem je utemeljeval radikalni Rusin dr. K o s svoj predlog, da naj se ves dohodek iz žganjarine za Galicijo porabi za dobrodelne namene. Ker je pa slišal včeraj, kako nedostojno se je vedel Das-zynski, ga je prijela zavist in hotel je pokazati, da zna tudi on tako in pristopil je v novo razgrajaško ovaduško strujo kot peti sotrudnik. Pričel je udrihati po gališkem plemstvu tako, da je celo zbornici presedalo; edini pristaši Wol-fovega kluba so mu pritrjevali in dr. Tavčar bi mu bil ploskal, ako bi bil v zbornici. Predsednik je pa vzel temu najmlajšemu ogrduhu besedo in končana je bila njegova slava. Zbornica je sprejela potem celi zakon in pričela se je razprava o poročilu dotičnega odseka zaradi vinske klavzule z Italijo. Odsekovo poročilo zahteva, da naj zahteva vlada potem, ko bo leta 1903 doba trgovinske pogodbe z Laško končana, za vsako vino, ki bi se uvažalo iz Laške po 20 gld. v zlatu in le, ako bi vlada imela pri sklepanju dotične pogodbe pomisleke iz kakih koli razlogov, naj se zniža ta davek na 12 gld. to pa le za bela vina, ki se rabijo pri tukajšni vinski trgovini. O tem predlogu je nastopil kot poročevalec poslanec Mach at, utemeljajoč odsekov predlog. Dalmatinec Biankini je zopet opisoval po svoje bedo Dalmacije in slikal, koliko škode da ima Dalmacija po vinski klavzuli, štajerski poslanec Robič je pa isto pripovedoval glede štajerskega vinogradnika ter dokazoval nezdrave razmere vsled zdajne nizke carine. Govorila sta še glavna govornika Kuh schemel in Schrott in zbornica je sprejela odsekov predlog. Koncem seje vpraša poslanec Prochaska kaj je s predlogo o diurnistih. Stoin pa graja, da se je proračunski provizorij izročil odseku, ne da bi se bilo vršilo prvo branje. V zbornici se prav živahno razpravlja o koaliciji mladočeške delegacije z nemško levico. Že leto in dan se približujejo ti stranki, in prava vez naj bi jima bil liberalizem, [če tudi se iščejo vsi drugi razlogi in se je v zadnjih dneh proglasilo mnenje, da imajo Mladočehi in Češki Nemci iste gospodarske težnje, in da morajo zahtevati vsi ti uravnavo vodnih moči na severu. Češki veleposestniki nasprotujejo temu zahtevku iz agraričnih ozirov in tako je nastalo med Mladočehi in češkim veleposestvom že precej zaatno nasprotstvo. Ako se ne bodo zbali Mladočehi agrarskega gibanja, ki jih zamore v zvezi s Staročehi in češkim veleposestvom izpihati iz političnega odra, tako se bo svet v malih dneh čudil novi liberalni nemSko mlado -češki zvezi, koja bo škodovala v prvi vrsti J u-goslovanom, kateri ne najdejo že del j časa pri mladočeški delegaciji nikake podpore. Ako se bo ta zveza dognala, bo dobila zbornica čisto novo obliko in našim poslancem preostaja prevažna skrb, da si pridobe bolj zanesljivih zaveznikov. iš -rS -M J Prevzel sem »Katoliškem domu' in bodem točil pristna dolenjska, vipavska, istrska in štajerska vina, ter desertna vina v buteljkah, po nizkih cenah Slavnemu občinstvu se priporočam za obilen obisk. §5?r mr Iš=r- mr i&r Računski sklep za peto upravno leto 1900. Ljudska posojilnica, s pegistpovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani. =>S>8®2<8<=>- Denarni promet za leto 1900. Preje m k i Kron vin. j Izdatki Kron vin. Račun glavnih deležev: Vplačila 600 — 1 Račun glavnih deležev: Vrneni deleži 400 » opravilnih deležev: Vplačila £00 — » opravilnih deležev: Vrneni deleži 44 » hranilnih vlog: Vloge 3,274.519 92 » hranilnih vlog: Vzdignene hranilne vloge 2,765 002 77 > tekoči A: Vloge in vzdignen naložen denar 6,150.028 4!) » tekoči A: Vzdignene vloge in naložen denar pri raznih zavodih 6,664.810 04 » tekoči B: Vloge 929.130 22 » tekoči B: Vzdignene vloge 120.828 46 > posojil: Vrnena posojila 394.258 85 > posojil: Izplačana posojila 1,085.699 08 » tekočih posojil: Vrnena posojila 309.138 65 > tekočih posojil: Izplačana posojila v tekočem računu 724.814 98 » efektov: Prodani efekti 202.781 — » efektov: Nakupljeni efekti 6 000 » menic: Plačila 498.697 69 » menic: Eskomptovane menice 573.126 49 » nepremičnin: Sprejemki 43.037 63 > nepremičnin: Plačila in investacijski stroški 49.635 97 » pro diversi: Razni sprejemki 9.269 14 » pro diversi: Razna izplačila 20.165 62 » Pristopnine: Vplačila 200 — » pristopnine: Vrnena pristopnina 1 > posojilnih obresti: Plačila 130.041 12 » obresti hranilnih vlog: Izplačane obresti 42.012 43 » obresti tekočih posojil: Plačila 83.149 97 » posojilnih obresti: Vrnene obresti 725 KO » tekočih obresti A: Prejete obresti od naloženega denarja . . 37.759 31 > obresti tekočih posojil: Vrnene obresti 1.879 80 » efektnih obresti: Prejete obresti 17.437 a6 » tekočih obresti A: Izplačane obresti 3 14 > zamudnih obresti: Prejete zamudne obresti 1.337 91 » meničnih obresti: Povrnene obresti 550 (50 » meničnih obresti: Prejete obresti 9.571 — » inventarja: Nakup inventarja 256 20 » dividend: Povrnena dividenda 2 50 > davkov in pristojbin: Plačani davki in pristojbine .... 3.590 31 » upravnega prispevka: Prejemki 6 378 76 » dividend: Izplačana dividenda 220 _ Gotovina v blagajni začetkom leta 1900 27.109 62 > upravnih stroškov: Izdatki 28.495 06 Gotovina v blagajni koncem leta 1900 37.883 28 12,125.143 | 83 12,125.143 83 D e i i a r* c. i promet: 1 Sprejemki Izdatki K 24,185.294-76 Račun zgube in dobička. Debet Kron vin. Kron vin. i K p e d i t Kron vin. Kron vin. Račun tekočih obresti A: izplačanih kapitalizovanili » obresti hranilnih vlog: izplačanih kapitalizo vanih 3 1.077 14 25 1.080 238.320 6.181 3.016 676 3.690 28.496 20.655 39 | 61 25 30 42 31 06 12 Račun posojilnih obresti » obresti tekočih posojil » tekočih obresti: prejetih kapitalizovanih » meničnih obresti » efektnih obresti » zamudnih obresti » upravnega prispevka » pristopnine » nepremičninin 37.759 16.651 31 98 138.578 80.462 54.411 8.234 11.296 1.337 6.378 199 26 96 06 29 24 ■'3 91 76 91 42.012 196.308 43 08 » tekočih obresti B: kapitalizovanih » efektov: kurzna razlika » inventarja: 10 */0 odpisa ! » davkov in pristojbin » upravnih stroškov » bilance: čisti dobiček 1 300.915 36 300.916 36 * Račun bilance z dne 31. decembra 1900. Debet Račun posojila: na vknjižbo...................................... na poroStvo in zastavo................................ » tekočih posojil ............................................ > tekoči A: naložen denar, stanje............................. kapitalizovane obresti................................ > menic....................................................... » efektov..................................................... » nepremičnin................................................. » pro diversi................................................. » inventarja............................................. . » posojilnih obresti: zaostale obresti od posojil na vknjižbo........................................... zaostale obresti od posojil proti poroštvu in zastavo............................................ » obresti tekočih posojil..................................... » efektnih obresti............................................ » blagajne.................................................... Kron vin. 1,920.020 19 805.014 03 Kron vin. 1,090.936 16.661 86 98 18.358 4.948 08 98 2,725.034 1,847.160 1,107.687 136.124 153.029 193.208 12 351 6.087 23.307 496 346 37.883 22 11 84 16 60 25 72 78 06 60 20 28 6,241.6161 72 Kredit Račun glavnih deležev » opravilnih deležev » hranilnih vlog: stanje kapitalizovane obresti » tekoči A: stanje kapitalizovane obresti K 5,152.060-95 » 196.308-08 K 3.288.57 1.077-25 tekoči B: stanje...................K 808.301-76 kapitalizovane obresti . . . > 5.18125 posojilnih obresti: predplačane obresti od posojil na vknjižbo...................................... predplačane obresti od posojil proti poroštvu in zastavo....................................... obresti tekočih posojil............................... meničnih obresti...................................... dividend........................................ . . rezervnega zaklada.................................... razpoložnega zaklada.................................. posebne rezerve za zgube.............................. zgube m dobička..................................... . Kron 5,348.369 4.365 813 483 03 82 01 7.298 4.112 3.502 13.720 68 76 00‘/, 10V 4 13.664 04»/4 Kron i vin. 4.200 4.396 6,166.217 11.411 2.501 1.406 42 30.886 20.556 6,241.616 86 34 67 08 50 15 12 72 V Ljubljani, dne 29. aprila 1901. Za načelstvo: Dr. Ivan Šušteršič, 1. r., načelnik. Josip Šiška 1. r. Anton Belec 1. r. Josip Jarc 1. r. Frančišek Leskovic 1. r. Dr. Andrej Karlin 1. r. Karol Kauschegg 1. Matija Kolar 1. r. Ivan Kregar 1. r. Dr. Viljem Schweitzer 1. r. Gregor Šlibar 1. r. Dr. Aleš Ušeničnik 1. r. Za nadzorstvo: Alfonz Levičnik 1. r. Dr. Josip Debevec 1. r. Ivan Dogan 1. r. Karol Pollak 1. r. Alojzij Stroj 1. r. Letna poročila se dobč, dokler jih je še kaj v zalogi, v posojilničnih prostorih na Kongresnem trgu št. 2 brezplačno. r.. Odgovcini uiedcik: Ivan Jakopič. Izdajatelj: Konzorcij ^Slovenskega Lista”. Tisek J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.