ISgšfSI GLAS NARODA * pH^l
Za božanstvo c«lo leto $7.00 |	I	—7TTd ,
—_____ rf____LtetslOTenddh jfttorceTY AmerfkL	i 75>000R^de^ J
TBLETOW: CH«1»«» S-3878 Entered m Second 01m, Matter September 31, TaOS, »t the Port OffU» »t Hew York, H. Y., under Act of Coagr— of March 8, 1870	TELETOM: CH«W
MO. 196. - ŽTEV. 190.____NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 21, 193C — TOREK, 21. AVGUSTA 1934	VOLUME ILH — LJBTMIK -rr tt
STAVKE V PLET1LNICAH NE BO MOGOČE PREPREČITI
Hitler skuša pridobiti opozicijo zase
NRA OČITAJO, DA SO PRAVILNIKI LE V KORIST DELODAJALCEM, NIKAKOR PA NE DELAVCEM
Farmer ji bodo dobili za bombaž posojilo, vsled če-1 •ar te bodo cene zvišale. — Delavski voditelji vse mirovne ponudbe odločno zavračajo. — Transportni delavci v Chicagu prete s stavko. — Senator Pope pravi, da je NRA rešila malega trgovca.—Roosevelt se je posvetoval z Johns onom.
INTERNATIONAL FALLS. Minn., 20. avgusta. George W. Lawson, tajnik Minnesota Federation of Labor, je rekel danes ob otvoritvi 52. letne konvencije te organizacije: —
Pravilnike NRA so izdelale zveze delodajal- i cev, ne pa, kot so nekateri pred letom domnevali, i da so jih izdelali zastopniki delavcev. Pravilniki ko- J ristijo v prvi vrsti delodajalcem, dočim nimajo de- | lavci od njih posebnega dobička.
WASHINGTON, D. C, 20. avgusta. — Na na ! pade, ki lete od vseh strani na NRA, je odgovoril! demokratski senator Pope. Imenoval jo je rešitelji-1 i o malega trgovca.
Govoril je po radio ter rekel, da NRA napadajo' v prvi vrsti pro fesi jonalni politiki in sebičneži.
— Ti ljudje, — je vzkliknil senator, — naspro- j tujejo pravilnikom, ker hočejo imeti stari red ter kovati iz monopolov dobiček. Ce drugega ne, je rešila NRA malega trgovca, kateremu je pretila največja nevarnost. t -
WASHINGTON, D. C., 20.. avgusta. — Pred-, sednik Roosevelt se je danes ponovno bavil z reorganizacijo NRA. Vse popoldne se je posvetoval s H. S. Johsoom, delavsko tajnico Miss Perkins in' pravnim zastopnikom NRA, Donaldom Richber-1 gom.
Ko se je vrnil Johnson iz Bele hiše, ni hotel dati j časniškim poročevalcem nobene izjave. Splošno prevladuje mnenje, da Johnson ne bo več načelnik1 NRA, ko bo enkrat reorganizirana.
Pred posebnim'odborom je bil zaslišan John J. > Kearny iz Bostona, »Mass., kot zastopnik zveze hotelskih uslužbencev. Rekel je, da ni v Bostonu niti enega hotela, ki bi imel znamenje višnjevega orla. V Bostonu je 3100 restavrantov in hotelov, toda med njimi jih je komaj deset odstotkov, ki se pokore določbam pravilnika.
WASHINGTON, D. C., 20. avgusta. — Admini-1 stracija hoče za vsako ceno preprečiti štrajk v tek- j stilni industriji. V to svrho je izdelal program, ki se bo najbrže obnesel. Pridelovalcem bombaža bo po-! sodila vlada gotovo vsote denarja, vsled česar bo, mogoče cene zvišati ter postaviti industrijo na bolj-. ši temelj. V tem slučaju bo mogoče industrijalcem ugoditi delavskim zahtevam.	I
' Voditelji organiziranih tekstilnih delavcev, ki so se pred par dnevi odločili, da napovedo generalni štrajk, so doslej zavrnili še vse mirovne predloge.
Po njihovem mnenju je stvar vlade in industrije, da izčistita položaj. Vsa pogajanja med delavci in delodajalci so se dosedaj izjalovila.	i
Strokovna organizacija je otvorila v Washing-1 tonu poseben urad, ki bo natančno proučil vse predloge, tikajoče se posredovanja.
Ce se boda vsa prizadevanja izjalovila, bo že pred i. septembrom zaštrajkalo petstotisoč delavcev tekstilne industrije.
Velikim št raj kom f>o raznih delih dežele se bo pridružil nadaljnji. Danes bodo glasovali organizi-j rani transportni delavci v Chicagu^ če naj proglase generalni štrajk ali ne.
Ako v zadnjem hipu ne nastane kakšna temeljita izprememba, bo zastavkalo nad dvajset tisoč so-
PREGANJANJE KOMUNISTOV V CALIF0RNIJI
Državni pravdnik zahteva stroge kazni za komuniste in njihove prijatelje. — Tudi filmske zvezde so vštete.
Sacramento, Cal., 20. avgusta. Državni pravdnik McAllister bu Iikv na komuniste in njihove pri-i jatelj*«. razširil čez velo državo. 8vojo kampanjo ne bo omejil >a-
rao na filmske zvezde, tenrvee bo fMjfclieal k zaslišanju tudi drupe os«4>e.
Drzavni pravdnik namerava odrediti posebna zaporna pmelja za komuniste. V tekn desetih dni bo od Midišč zahtev«], da bo izdana' prepwed dajati denar kakor&ni-| koli organizaciji, ki ima za svoj I eilj stromoglavljenje sedanje via-de. Kdor sr* ne bo zmenil za zaporno povelje, ga bo zadela astra kaze-n.
Četudi je filmski ipralee James Capnev izjavil, da ni komunist, bo proti njemu izdano zaporno povelje. Državni pravdnik je že rokel. da bo Cagneva povabil, da se začniva rja zaradi kršenja po-, stave plede Klnčinsk-epa srudikali- j zma.
Ca?neyeva pisma .so bila najdena pri Karolini Decker, ki se na-ha v zaporu zaradi kri-etija postave plede Kindikaliznia. Xe.k Ca-1 gnevev prijatelj zatrjuje, da Oa-gnv ni radikalec. temveč je da-1 jal denar. <l«a> so revni ljudje dobili hrano in obleko.	j Tudi drupe filmske zvezde — Ijiipe Velez. Ramon Xovarm in Dolores Del Rio — izjavljajo, da niso bile udeležene pri 'komunističnih izgredih. Njihova imena se nahajajo na listku, ki jo bil najden pri .Josephini Deeker.
RINTELENOVO IMETJE ZAPLENJENO
Dunaj, Avstrija, 20. avgusta. — St ajerska vlada je odredila, da je I zaplenjeno vse premoženje bivšega avstrijskega poslanika .v Rimu dr. Afitona Rintelen. ki je bil aretiran ob času nazijske vstaje, pa se je pri <a4vta<-i ji hotel ustreliti. Njepova vila je ibila že prej zaplenjena in vse listine, ki so jib oblasti našle «v njegovi vili, so bile poslane v Gradec. Vse to se je I zgodilo, ker je Rintelen obdoLžen veleizdaje .
I Vplivni štajerski nazijski vodi-i tel j Viktor Ilessler je bil obsojen na globo $12.000. tovarnar Franiz iPirtiler <pa na $20,000 za-nadi svojega delovanja pri nazij-ski »vstaji.
V javnem parku v Celoveu je policija našla mnogo skritega o-rožja. katerega so najbrže skrili naziji po vstaji.
l	-T-
Naročite te na GLAS HA&ODA. največji slovenski dn»*rfk v Združenih državah.
IZVOZ PŠENICE DOSTI MANJŠI
Londonska gospodarska konfernca je določila za Ameriko 15,000,000 bufijev žita.— Angleški domini ji imajo prednost.
London, Anglija, 20. avpustu.
Po novem na«"rt 11 meduarodnepa pospodar>4cep«a odbora b«» Zilriii:^
nim državam določeua le neznatna tovota za i zvok pšenice.
Medtem ko je dosedanja ameriška kvota znašala 47.0<H),4H)O hu-fljenr pšeniee za letošnji pridelek in 84.IMIO.OOO bnšljev za ipride^Ot prihodnjega leta. bodo po sedanjem načrtu dobile Združene države samo kvoto l.">.000,000 bu-jšljev.
I V primeri z ameriško kvoto, ki j bo v .veljavi do .11. julija 1935,1 znašajo lovote drupili držav naslednje :
Canada 2o0.000.000 biwljev. Ar-| p.-nt in a 1 -»<>.000.000. Avstralija 3 20 OOO.OOO, 'Rusija 20,000.000.1 Opr.ska 12.000.000. Boljša t*ka i„ Jnposlavija pa po 4.000.000 bušljev.
j Cel izvoz «vseh držav na svetu jbi do konca julija prihodujepa le-1 ta vnašat "»65.000,000.
Po sedanjem načrtu mednarodne po-spodarske konference ibo v pogodbi rzvr-ana eena pšenice. Pri | tem pride- v pošte v devet držav, iki Lavažajo ipšenice. Med temi <lr-ižavami je bila Jugoslavija prezrta. Kvota vsake države bo razdeljena in bo za vsako četrtletje postavljena določena kvota.
• j
BANČNE VLOGE RASTEJO
Washington, D. C.. 20. avpusta. Zvezni finančni nadzornik J. K. T. O'Connor je v svojem meseč-nein poročilu obja«viI. da .so tekom enega leta hranilne »vloge narast-le za tri »bilijone dolarjev. Poleg tepa je tudi 500 bank zopet odprlo svoja vrata, kar kaže. da je ljudstvo po finančni krizi lanskega leta zopet dobilo zaupanje v banke.
PARAGVAJA V OFENZIVI
Buenos Aires, Argentina. If), avgusta. — Paragnajci .so zopet sui'vzeli dve manjši bolivijski trdnjavi ter so napredovali za 30 milj in so oddaljeni od ibolivijske me-ijeje 50 milj. Bolivijci so kazala le slab odpor ipri obrambi, vstal česar je bilo Paragvajcem lahko zasesti obe trdnja»vi Irindapue in Vi-lazon.
Paragvajsko vrhovno poveljstvo je iavedelo, da nameravajo Bolivijci napasti paragvajsko važno postojanko v Camacho, s-kozi katero prihajajo vse paragvajske .vojaške zaloge, za armado, ki ab-lega trdnjaivo Ballivian. Z ra-vzet-jem obeli trdnjav pa je £f<daj ta j nevarnost odstranjena.
ferjev in voznikov poulične železnice, kar bo imelo, za svetovno razstavo usodepolne posledice.	!
Iz Milwaukee poročajo o resnih nemirih. 250 štrajkarjev je skušalo iztrgati iz rok policije nekega tovariša.
Policisti so se morali proti njim poslužiti plinskih bomb«
PASTOR JE KRIV UMORA
Pastor je ustrelil svojega dijakona.— Obsojen bo j na dosmrtno ječo.— Pri pravdoreku se je onesvestil.
Monlton, Ala., 20. avgiKta. —
Porotnici .so <p«ttrdili. da je ba^>ti-htov^ki priilipar L. P. l{over kriv j umora svojega dijakona. 83 let .starega Franka Pickeasa. Pastor, i katerega ba zadela dosmrtna za-
! porna kazen, v svoji «-eliei čaka [na prizi-4,- svi»jepa zagovornika. | Porotniki so pastorja spoznali .krivega umora po prvem redu t«-r priporočili dosmrtno ječo. Ko mu je bil prebran pravdorek porote, se je onesvestil in vrprudil na tla. toda zdravniki so pa z<n»et ožrvili in je bil prepeljan v svojo celico.
Pri obravnavi je pastor stanovitno tajil in lagal, da ni v nika-ki zvezi z umorom; pri tem pa je tudi podpiral njepov 14 let stiari sin. ki je bil pri umoru na*vzoč. f>če in -in sta nabirala japode. Državni pravdnik je s pričami dokazal. da se je pastor s Pic-ken-soni pre]»iral. ko mu je Piekeru? fnlpovedal .«|vojo (službo. mlada črnka ji» i^oveikhla. da je
videla, kako j** pastor »pograbil puško in jo nameril na Pickensa.
MUSSOLINI NAJ BO VZOR
i AMERIKE
—..................______
Palmer si ogleduje stanovanje revežev.— Posne-| mati hoče Mussolinija v | odpravi revnih stanovanj.
j Rim, I tli j a, 20. avpusta. — C. F. Palmer iz Atlanta, Ga., se nahaja. v Italiji, da se pouči o Mils-solinijevem nu-činu stara, nezdrava stanovanja revežev nadomestiti z nwimi, modernimi stanova-', nji. Palmer se je mudil v Rimu in drugih večjih italijanskih mestih] nad dva tetina ter si je ogledoval kraje in stanovanja revnih slojev. Z Istim namenom bo šel Palmer tudi v razna« druga evropska me-J sta in tudi v Mostovao. nakar se bo vrnil v Ameriko in bo v Washing-itonu podal svoje poročilo. I V Rimu je Palmer obiskal naselbine. katere je Mu-solini nekoč [označil kot "pekel, vice in nebesa".	| Potepuhi in njihovi "sorodniki" { so nastanjeni »v "peklu". Spijo skupaj v velikih barahah, katere je zgradila »vlada in so izvanred-no snažne. Ta stanovanja imenuje Mussolini Opekel" in so stano-I vanja najnižje vrste v Italiji, j V "vicab" se nahajajo brezposelni. V teh naselbinah se morejo družine stisniti in skupaj ži»veti. Toda kuiiine, ipralnice in drugo je Se vedno skupno.
Reveže\ra» "nebesa", kakor jih vidi Mussolini, so naselbine s posameznimi stanovanji, ki so bila ; zprajena iz najmodernejšim znanjem in sredstvi. V teh naselbinah vzdržuje vlada tudi bolnišni-ce, klinike in porod »niče-.
Advertise in "Glas Naroda"
KANCLER HITLER PR0R0KUJE 100 ODSTOTNO NACIJSK0 DRŽAVO
BERLIN, Nemčija, 20. avgusta. — Pri ljudskem glasovanju je bilo oddanih nad osemintrideset milijonov glasov za Hitlerja, proti njemu pa nekaj nad štiri milijone. Kancler Hitler je po volitvah rekel, da bo skušal vse tiste, ki so glasovali proti njemu, pridobiti za narodni socijalizem.
PROCES PROTI MORILKI C00
Sorodnica umorjen e g a hlapca želi morilki dosmrtno ječo. — Hoče rešiti njeno dušo.
Cooperstown, N. Y., -jo. avgusta. — Četudi !m> Eva Co» zaradi jmiora svojfjru hlapi-a Jlarrvja Wriphta morala umreti na električnem stolu, ako .sodišče zadosti zahtevi državnega pravdnika I)o-nahla liranta. »vendar je želja "VVriphtovih normlnikov. da bi morilk« bita obsojena na dosmrtno ječo. da bi imela dovolj časa. da reši Ni ojo d liso.
Xajbolj se zanima za zvcliča-nje Evine duše 'poštama Wriphto-va sorotlniea Mrs. Jennie Wright, ki živi v svoji 'hiši ob reki Ku-Hpiehanna v Port lands ville, kjer je živela AVrightova družiiKk To mesto je le nekaj milj oddaljeno od hotela in pa^olinsk-* postaje, kjer je Wriplit veselo živel v hiši moje morilke, dokler pa ni zaradi zavarovolnine poslala na drugi svet 14. junija.
Mrs. Jennie Wright je rekla :
—	Da-li želim, da ibi bik« našii družina maščevana J Da in n«\ Sem proti smrtni kazni. Xe verjamem. da ima država pravico -vzeti komu življenje. Po mojem mnenju je dosmrtna ječa mnogo večja kazen. S,mrt na električnem stolu r >• iimpla. In ka^nenee umrje ta'ko hitro, da se nima časa k »».sati se svojega greha. Zato je po fliojem mnenju dosmrtna ječa mnogo "boljša, kajti obsojenec ima dovolj časa kesati se svojepa pre-lia in se spraviti z Rogom.
Mrs. Clift. ki je bila udeležena pri umoru, je postala držovna priča proti svoji bivši prijateljici in je za-raditepa ne bo deležna smrtna kazen, temveč bo bjena največja fcazen dosmrtna ječa.
SCHHDMAW NA DANSKEM
Kodanj, Danska, 20. acvgnsta. Bi^ši nemški kaiveler Phil. Schei-deman je -prišel v Kodanj iz Poljske in nameren^ ostati v nustu dalje časa, ako mu danska vlada dovoli.
—	Ako bi bil ostal »v Nemčiji, bi sedaj mopoče že počival na pokopališču, — je rekel Scheideman.
Scheideman je ze^o oslabel in je nervozen. Xima nlkakega premoženja in je navezan na prispevke svojih prijateljev. Za časa svojega bivanja na Daoiskem bo pisal svoje spomine.
VELIKA POVODENJ
NA JAPONSKEM
Tokio, Japonska, 20. a g usta. — Velika povodenj v dolini Jalu je zaJitevala 120 človeških žrtev. Več sto ljudi je (bilo ranjenih. Do sedaj je bilo uničenih okoli 700 hiš.
—	Moja naJopa in nalopa nas vneli bo — je dejal Hitler — utrditi edinost. One, ki se ne strinja-
!jo z nami, bomo navdušili za naše ideale* ter jih smotreno prido-,bili zase.
| V neki drugi Hitlerjevi Izjavi je rečeno:
I — Posrečilo «e nam bo in se 'nam mora posreči, pridobiti še manjkajočih deset odstotkov na-| roda za narodni socijalizem. "To bo naša poslednja zmaga. I — Petnajst let trajajoči boj našega pokreta v Neraeiji je bil vče-naj zaključen. Od voditelje države pa do zadnjega podeželskepa uradnika se nahaja država v *o-kah narodno socijalistiene stranke. To je- plačilo za naporno delo in aa> ne.šlevilne žrtve. Hvala vsem (onim. ki so včeraj pomagali pokazati svetu, da vlada soplasj* meti državo in našim pokretoni.
—	Hoj sta oblast v državi-je končan, toda boj za naš ljubljeni narod se bo nadaljevtl. Naš ©ilj je jasen : na/počil bo dan, ko nebo v -vsej Nemčiji niti enepa Nemca. ki bi ne bil prežet <7. narodno-soeijalističniml idejami.
P0SKUŠEN BEG IZ KAZNILNICE
V' illinoiški koznilnici so kaznjenci hoteli pobegniti. — Rokoborba bi bilo znamenje za beg.
Pontiac, HI., 20. avgusta. — Warden O. H. liewis pra>vi. da je ;bil sobotni upor v državni -kaznilnici posledica splošne zarote za beg. Leon Pielik, star 24 let. je bil ustreljen. Izmed 23 ranjenih sta dva >kaznenca neivarno ranjena iu povizročena škoda znaša 50 tisoč dolarjev.
, Upor se je pričel po rokoborbi med dvema ka^nencema. Ta rokoborba je imela namen dati ostalim j2400 <ka2neneeift, ki so gledali baseball, znamenje, da se u-pro.
Ouvaji so skušali oba kaznenca pomiriti, kar se jim ni posrečilo. V nekaj minutah je nastala na kaiznilniškem dvorišču velika zmešnjava. Kaznenci so vdrli «v posJopje, so razbili ve*, lčar jim je iprišlo v roke in so zažgali ti-' skamo.
Čirvaji so v svarilo ustrelili nad p lm. v am i in ker to ni j>omagalo, ko pričeli streljati na kaznenee. Kot je dosedanja prerska'va dognala, je bil načrt za splošni upor in beg izdelan že pred več tedni. Voditelji upornikov so zna>ni in preiskava se bo nadaljevala.
PAPEŽ BLAGOSLAVJA AVSTRIJO
I Vatikan, 20. arvirusta — Papež Pij XT. je avstrijskemu narodu podelil posebni blagoslov ter pri tem pripomnil, da> mu je Astrij« posebno pri srcu t teh težkih dneh.
■QEII WIIODA"	L ^^BhBW YORK, TUESDAY, AJJOUBT 21, 1934	'	TH» LAEQMT gLOYMT* DAILY ta U. A.
C.1 1 ■ ■ •
- N3ia» Narodi	j
■	OwmJ and Published by
' —iI WIHIC PUBLISHING COMPANY iA OorponUtan)
WsmmM We*a*. Ft-torn!_,__L. ■■^. Thu.
PlMW of Mhm pf ttM corporation and tddreaaet of above ettteen: m<W. m*rn*. jfawifa W MaahatUp. Now York Ctty, N.Y,
'	• «... -OLA8 NARODA"
(Vtke al Um People)
leaned Iwi Day Except Sondayi end Holidays
Kanada	^c,00
pel leta
le tetrt lete..................|U0
Ze New lock sa celo leto......$7.00
Za pol teta ...................91S0
Za lnosemetro en celo leto......#7.00
Ze pol leta....................«3.50
Subscription Yearly *J.uo
_Advertisement on Agreement__
«*QtM Merodn** lebaje vaakl dun lgg*emfil nedelj In preanlkoT._
Dofdel bree podplaa ln oeebnostl ae ne priobčojejo. Denar naj se blagovoli partij« ti po Money Order. Pri tpranenbl kraja naročnikov, prosimo, da m MT*» todl prejanje blfelišCe nameni, da bltreje Jiajdemo naaloralka.
"GLAS NARODA", 216 W. 18tb Street, New York, N. Y. Tešeobooe: CBdsen S—3878
TZ7.A kulis fašizma
Vzor-vseh pristašev fašiMičnega pokreta je italijanski predsednik Mtrasolini.	?i
Ponosno kažejo nanj. f-eš. <la se mu je posrečilo zdru žiti italijanski narod v veliko, mogočno politično celoto, v kateri je zamrlo vse politično sovraštvo.
Kar ne hi bilo nikomur drugemu iis]>elo, je uspelo Slusmlinija, da je nameč priboril Italiji vodilno mesto . lued velesilami.
M n« soli ni je vi pristali seveda pozabljajo, da se mu je to ]>osrečilo s terorjem, z ricmovim oljem in batinami.
Ljubezni, ki je vendar temelj edinosti, se ne da izsiliti.
Ali je ta enotna fronta v Italiji resnična in poštena? 'Ali je samo navidezna ?
^ Pred par "dnevi je dospelo iz Rima naslednje poroT-ilo:
* — Iz fašistične stranke v Bologni je 'bilo izbaeneniit veliko število znanih člaonv, nit*l njimi tudi bivši pro-Kincijaliii tajnik. Čiščenje je izvedel tajnik fašistične stranke Staraee. Očitajo jim, da so zavzeli protifašistično stališče, ker so simpatizirali z neko osebo, ki je bila zaradi jiepokorščine idrotako rzbacnena iz fašistične stranke.
-V tem slučaju gre za majhno domačo revolucijo, ki se ni mogLa razviti, ker so ji fašistični voditelji pravočasno preprečili razvoj.
" To je znamenje, da je začelo v fašistični stranki vreti! In da tega vretja ne bo mogoče nasilno /atreti.
Z nasiljem se da kontrolirati le ravnanje, mišljenje pa ne.
r	-. — 4.	V-
PRED DVAJSETIMI LETI " * ^
Ob dvajseti obletnici svetovne vojne je objavilo časopisje nebroj člankov, ki so se »koro vsi začenjali z besedami: "fce vedno žive lji»dje, ki se spominjajo svetovne yojne*\	*
^ Da, še vedno žive: matere, ki so izgu'bile svoje sinove... žene, ki so izgubile svoje može. .. otroci, ki so izgubili svoje očete v svetovnem klanju.
In če bi bile besede teh ljudi merodajne, bi *i ne drzni! toihče niti črlmiti o bodoči vojni.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE- I M0 T0ČN0IN ZANESUI¥Q DNEVNEM KURZU
▼ IDGOIUIIIO	f ITALUO
*» 1 *M .......... W". M* Za t 9 M ....................Ur 1M
.......... W«.	IIAM . ..............Ur tOO
•	.......... «*»•	$44.60 ....................Lir M0
.......... W".	SS8JS0 ....................UrlMO
.........; P*"-	•$!?<.— ....................ur aaoo
KEE BE CENE SEDAJ hit bo menjajo bo navedene
CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI <
Sa tgrtatilo vačju* anaakor kot acoraj D*T«kao, botflatv.jtoltfUi .
tU Urah dovoljujemo le bolje pogoja.	1
■M i Cm i v iwniAm doujrjir
Za Uplinil 9 i- Berate pealatt..........$9.78
" - ..........f 10.85	*»
fli.— •*	m	. m
'JJJ'"	...... ... v IV.
•M—
" ..........' MUi
" • .........- ISLM
Prejemnik doU r atarem kraja fspiačilo t dolarjih. H^m naliaaita larrtajMM pa (MkUHa aa r^tiM" V	!
9M7VEMK PUBLISHING QQMODSX.
I su wnr 1M ROK	; ram lofes, n. y.
JJfapiid-
Johnstown, Pa.
Pri rvas «v Johjistowau so se razmere le malo izboljšale. Kar je v-elikih tovarn, ki je prebivalstvo odviano o<l njih, obratujejo narno en ilaai ali dva na teden. PrU)ližno tako je n pranojrorovi, potem naj »pa <-Jovek živi. Posebno težko je, kdor miA dnižino. Za-Kliiž^k niti za *awa ne zadostuje. Samo ena maj>lriia tovarna je tukaj ki obratuje 5 dni na teden. Zaposlenih je le nekaj sto ljudi, med njimi je precej Slovencev. Za prebivalsfvo Jotunstowma se to v splošnem le malo pozna.
Piknikov smo imeli <precej letošnje poletje. Ker «e bliža konee sezone. bo priredilo še en piknik tukajšnje (leijiv.sko društvo. Društvo pasiluje v nemškem jeziku, v.stfnp pa ima »vsaka narodnost. Nas je notri lepo število Slovencev in ljudi dr upi h narodov. Pristnih Nemcev je le malo. Društvo je dru^ra<"e jako dobro. , ilver že nekaj let nismo imeli nobenega pikjiika tzaradi Rlabih ea-fiov, van vabimo, da n:i« posetite. Zabave ne 'bo manjkalo. Ijrrala bo izvrstna -prodba. Za vse bo dobro preskrbljeno.	j
Torej ne pi^za-bite. da se vidimo v nedeljo 26. avfntsta v Highland -parku. Pripeljite se4>oj \-se ' prijatelje in prijateljiee. tla na« bo ve«*.
f'lan.
Sly, Minn.
Rojak Joseph Agnk4i, ^m i član J drmšKa Cirila in Metoda, ki, je »bilo ustanovljeno dne 15. av-j g^tksta 1889 in je torej ravno 45 . let #>taro. nahaja v kritičnem I položaju. Že- preti tremi meseci je; resno zbolel na srčnih organih.1 Pred 45 leti se je v Soiuianu, Minn, v njegovem stanovanju sprožila uad vse lepa mk>e1. da se ■ustanwi podporno društvo. To idejo jim je pomaga! izvesti takratni bogosloven, hhdaj že pokojni Rev. leaver Bajee. Pozdrav!
J. J. Peshel. (
Sudbury, Ont.
Tmli v Šudburv. Ont.. Canada, napreduje slovenski narod. Dne 75. avgusta smo skiL|>no Slovenci in Hrvati ustanovili jievsko dm-6tvo. Društvo je dobilo ime "Slovanski iDom ofjub".
Tor-^j pevskemu društvu "Slovanski .D/»molju.b" želimo mnogro sreče in ii^|>elia in da bi z veseljem palo domače pesmi v tujini.
Clan.
"igre"
Beaeikf trferee, Igrokaa t A dejanj Ji
Gjcan de BeTf erae. Hertfina komedija v petih dejanjih. Trdo ?e-aano .—-----------------------LN
Muli, drama ▼ 4. dej. —.............9$
Genpa s BMrJa, 0. dej. -----------78
Lebalna ieleznlea, 3. dej. -----------M
Marta. Semenj r Ridunondn, A-dejanja___________________
Ob vpjrfd. Jsrokai v AUrlli allkab ....M Teaikeve eajne aa MiklaTiee ve-Cer. liladtnaka Igra > petjem 7 S. dejaojtb...............................m
S. U.K. Drama r S. dejanjia e
predigro, (6tpek). »»--IS
JCevlser. S. dejanj, trda Tesana ______TC
Za kril ia iraMa, lfrakal t A
daOaaJUi ....................................If
IJiiiktl
«. e». Pa 12 letih. 4. dejanja___M
11.	tv. ,2aoravlJivee.............M
12.	xv. Skopuh .....•.•••*••••.. iiH Zbirka Jjodsidh l*ee:
A enopid Mlin pad iiwIJi Be.
Nefta. , nje ___________________f»
13- enopUL . Vcelalhn. 8awt Matlle
^Devlea. JfarlJia atnfc___M
14. anopld. B*Mm. imuwm*
1A anopl& Tnvkl ptdi bwja*.
lOjgjB^at^ ; I jakuie ^
IKN JJG ARN A "OAS NARODA"
216 W. ISthJStreet
mw TdUt<(9TV
50 m DELADOMŽALSKE 1 GODBE
Iz Domžal poročajo:
Petdeset let kulturnega poslanstva, katero vrši domža^ka godba , pomeni zgodovino <v pravem pomenu besede. Zgodovino, bogato 'važnih dogodkov in velik Hi u-spehov, skratka zgodovino bogato nsega, kar ima »veliko kulturno pomabnoet in s tem upravičenost, da se napiše in ohrani »potomcem v pibanih knjigah.
50 let je minilo na svetovni po-Rormict odkar je stqptlo v živi je- J nje godbeno društvo "Domžale" j kot »važen kulturni faktor in pmi pospewevatelj in ' začetnik instrumentalne glasbe med našim narodom. S tem svojim poslanstvom na> kulturnem in prosvetnem ]>olju si je ta glasba zasluženo pridobila mesto v zgodovini slovenskega naroda.
Predhodnika domžalski godbi smemo in moramo smatrati <v letu l-88(> ustanovljeno godbo Tirol-eev. ki ko se z nara&eajo<-o slam-ltika-rsko industrijo .priselili v
Domža-Ie v sredini 10. stoletja. Toda .nemška godba je kmalu pro-padla. Kajti v 80 letih prejšnjega stoletja je iprodirajoea ideja v polit i«"neiii in kulturnem prebujenju našega naroda navdušila donia«"e Slf>veiH?e, da- so p(«l vodstvom Franka Pfeiferja. tedanjega domžalskega uvitelja in orgenista na fioriV-iei, iiKtanovili -leta 1^84 slo- ! venskt» «odbo kot prf»tintež nemški godbi. Nemškemu društvu so ibila s tein izpr>dtakjne<na tla in možnost nadaljnega obstanka ter se je vsled tega po parletnem živo-tarjenju razšlo.	• •
Novoustanovljena god<ba je štela •v začetku 15 godbenikov, od katerih živi danes 9 mož. Vodstvo godbe je bilo ves čas do danes izključno v rokah domačinov, t malo izjemo v prvem desetletju, ko Kta .bila- .kapelnika 2 ivedomači-na. V začetku 20. stoletja, t. j. lf¥)3 je ibd&novil te<lanji godhe-ni kaipelni-k Jakob Flis gorlalni orkester. 'Na ta način je imela vse pogoje, da se raxvije v godbo velikega formata. Velik napredek je godba pokazala od Rvoji 25-letni-ei leta 1011. katero je proslavila nad vse slovesno. Svetovna vojna je sicer zatrla, vendar le z»>'asno, hitri ra»voj in nast drnštva. a uni-jčila ga ni. ker ga ni mogla. Jedro godbe je .bilo namreč vedno sveže in zdravo, zanimanja in požrtvovalnosti pa tudi dovollj. Tako je v "letih strahote-" Ivan Cerar nemoteno vo<lil dru»tvo naprej kot
kapelnik od leta 1913 do 1918 Ob prevratu je prevzel to odgovorno mesto Vinko Riedl. ki je go<lbo skozi boje in krrze postavil na trdno nod'lago teT jo vsestransko izpopolnil. V 40 letu svojega obstanka je godba* proslavila na- zelo slovesen način 17. agusta leta 1*924. so člani godbe sklenili, da si zgradijo svoj "God'beni dom"-Sprva se je mislilo .da so te le ne-izpolnjive želje. Toda gradbeni odbor, čigar Člani so bili Vinko Riedl, Tvan Cerar, Pav^ič Jako-b, ITlčar Franc in \Veit Vinko- je te velike želje uresničil. Z velikimi denarnimi; podporami, katere jie Vinko Riedl nabral med Domžalci v Ameriki, in s »pomočjo domači-nov. je v par'letih zrasla leipa stav-ba, ki nosi ponosni napis "flodibe-ni dom", ki je še. danes edini dom
BOMAN
TR0KLETSTV0 LJUBEZNI"
je tako top in pretresljiv, da ga boste čitali z največ, jim zanimanjem.
*1.50
(2 KNJIGI) V zalogi ga ima
KNJIGARNA GLAS NARODA
216 West Jl8th Street New York, N. Y.
te vrste- v vsej na«i drža*vi. Dolgotrajen sen vseh Domžalcev in že-1 lja «od4>enikov sta bila uresiviče- j na 4. avgusta 1929 leta. ko je bil i dom blagoKlovljen in izroče-n na-1 menu. Danes je godfca v resnici "gospod v svoji hiši" v delu za svoj napredek, v ponos svojim Dom-žalk*eni in vsej daJjni okolici.' •
Toda go<lba. v .westi tsi svojega kullturnega poslanst<va. vrši svojo nalogo tudi kot važen ueitelj pro-svete. S svojim prosvetnim in dra-matskim <»dsekoni je ona danes
najbolj agilno dru»t.vo v tej tsone-ri v Domžala-h. Se ena pomeibinna t«>teza označuje domžaslko frod-bo. Zavedajoč se velike važnosti, ki jo ima v vsakem društvu naraščaj 7. ozirom na »bo<ločnast društva, »vkit-a godiba (pridobiti v svojo Kpi-tlo .kolikor mo»nfp vHiko tnhuline. katera bo danes-jutri veela? godbo v svoje roke.
Naši v Ameriki
r=—
ROJAKE PROSIMO. NAJ NAM j NAKBATKO N A DOPISNICI
SPOROCC SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
17. avgusta je ikinrl po dol<;i bolezni rojak Afathenv Debere, fctar 4.'i let, v Cleveland)!. Pokojni je «bL( doma iz vasi Opališ pri lJorovuk-i na Xotrau^»kvm. odkoder je prišel ,x ^Viaeriko pred 24 leti. Zadnje dve'dctl je bil oskr4i-nik Slovenskega Driwt'venega Doma na Rech<er Ave. ter je bil «lo svoje 'bolezni aktiven v društvenem gibanju. V Ameriki zapueU'a dva ibrata. »Johna, ki se nahaja v Waukegauu. III., in Jakoba, ki živi v Durant City. Pa.
— Preteklo sredo zvečer sta se vozila z avtomobilom Mirko in Dominik Mokovec po Waterloo Rd. •v Clevelandu. V 'bližini 173. eente se je voznik Mirko hotel ogniti
drugemu avtomobil)), pa je pri tem zade4 r telefotaki drog s tako silo, da so Dominika morali silno ranjenega odpeljati v Huron bolnico, kjer je tudi podlegel ipo-sodbam. Ranjki Dominik Mako-vec je bil star 23 let.. Doma je bil vasi Gorenja Trgufia pri Go-ri»LM na Primorskem, odkoder je priiel »v Aaneriko preti 8f leti. Tu zapušča žalujočo mater in tri frrate.
Važno za potovanje.
Kdor jš namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Veiled naie dolgoletne ekninje Vam tmmoremo dati najboljša pojmmia in tudi vte potrebno preskrbeti, da je potovanje udobne in hitro. Zato ca eaupno obrnite na nas ta vea pojatmC^.
Mi. preskrbimo use, bodisi proinje ga povratna dovoljenja, potone Ušte, viseje in sploh vse, kar je sa potovanje po-trekno v najhitrejšem iesu, in kar je glavno, ea najmanjše Bšreike.
Nedriavljani \aj ne odlašajo do sadnjega trenutka, ker prodno te dobi te Washingtona povratna dovoljenje, BE-EN-. TET PERMIT, trpi najmanj en mesec.
.Pišite torej takoj ea bresplaSna navodila in enaotavlja-- vsa Vam, da boste poceni m udobno potoval.
SLOVOHC PUBLISHING GO. iSAWEL BUREAU 216 West 18th Street New York. N. Y.
— Neozdravljiva "bolezen, na ka- t teri je trpel že nekaj meseiw, je gotovo bila vzrok, da si je rojak Math Sotlieh, sam končal svoje življenje ter naredil konee mukam, katere je trpel. Math Soflich je bil dobro poiznan med Sloven-ci, tako na Caliimetu kakor tudi v Milwaukee, .kjer j** zadnja lefta stanoval. Radi družinskih razmer se je izselil pred 4 leti v JiLiKvau- j kee, kjer je stanoval do zadnjega ! meseca junija, ko je »prišel zopet na Cahfm-et, duševno potrt in hu-. do bolan. Bolezen, za. katero je ve-1 del. da je neozdravljiv«', ga je dan za dnem hujše mtrčila in vedel je, da je samo še vprašanje časa ,predno ji bo podlegel. Prejšnjo nedeljo popoldne je ostal v Jii^i. kjer je stanoval, sam doma, ker so se :bili domači odpeljaili ven. To priliko je pora/bil. da stori konee trpljenju. Ko so prišli domači domov proti 'večeru, so jra našli <Aei<enega v drvarniei za* hi-f so. Pokojni, ki je bil rojen na Belokranjskem. leta 1880, je prijel na Calumet, ko je bil komaj 16
'let star. I
I---- i
1 SLOVAR BREZ BESED
i _
I Prod prihodom lielokožcov v | Ajn^riko so so sporaziunevala ; indijska plemona mod seboj s I kretnjami. To jo bil visoko ruz-| vit jezik s tisoči lahko vazuir.-I ljivih kretenj, ki so jili rabili I Indijanci namostu bew<l. "R, ko J so označevali z "vlažno** črto tako, da so poslinili kazalce in ga premikali v vodoravni črti. (V jo položil Tndijanpt* oho roki na lir»a, jo s toni označil, da jj<> zaspan, ro jp pa združil obe ti kretnji, je označil zaspano, ; torej počasi tekočo reko. Vo-j jaki in priseljenci so so vedno
I sporazumevali z Indijanci potom kretenj in v tem so se muo fgi tako izurili, da so postali I pravi mojstri. Zdaj pa. ko zna | vsak Indijanec angleščino ona ko dobro, kakor materinščino, je zelo malo ljudi, ki bi znali rabiti to staro sporaznnievalno metodo.
i Svoj čas jo proučeval ta na-' čin sporazumevanja general . Ilugb Scot t, najboljši pozm\-j valeč zapadno indijanskih plc-)tion. Hotel je sestaviti nekakšen slpvar indijanskega sporazumevanja s kretnjami. Sredi »svojega tlela je pa umrl in ka zalo je, da njegovo delo ne bo nikoli dovršeno.
j Uradniki Smithsonian instituta so pa našli i zbornega poznavalca tega jezika v osebi l»oglavarja Indijancev v drža-j vi Montana, Velikega bika, ali s pravim imenom Rioharda Sander Willisa. Povabili so ga , v Washington, kjer je dovršil Scottov slovar. Poedino kretnje, ki jih . kaže indijanski poglavar, sproti filma jo in tako • se nam obeta najzanimivejši I slovar sveta, namreč slovar brez besed.
NESREČA ITALIJANSKIH LETALCEV
Rim, Italija, 10. a>vgusta. — štirje vojaški letaliei so bili ubiti, ko je njih aeroplan padel na. hangar na letaliču v Milanu? in je zgorel.
/#»
Cena
Ml. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko
Berilo
KNQLJSH 3L0VEyE RBAOBB BTANB SAMO
$2
Naročite ga prt —
KNJIGARNI 'GLAS NARODA*
! 816 WBST 18th STSEBT I	NKW rOStX CITTT
Peter Zgaga
- --- j
■Med ljudmi, ki j»em ae jiilv na- | velieal, so tudi tifsti. ki pripoved)!- ] jejo, kakšni junaki bo -bili v vojni.
Takšnemu človeku ni nič pet Ru*ov ea zajtrk in trideset lla- j lijanov za. večerjo.
Obernt in general sta poslušala njegova pwelja. in če bi' »vrhovna komanda vpoštevala njegove nasvete, bi gotovo sovražnik ne zmagal.
Res je. da .so naši ljudje v »vojni dosti preKtali, toda »verjeti jim je treba komaj polovieo.
(Navzlic temu se ipa dotbe med njimi tudi takšni, ki resnieo govore. Toda te bele vrane ko redke.
1 V.se priznanje gre rojaku, ki je pravil, kako se je z Rusi boril.
—	Kozaki .so nas obkolili, mi smo pa še vedno streljali, .kajti
'drugega nam res ni kazalo. Koza-ikov je bilo pa »vedno več. Kakor 1 Ktja in tra>v«*. Bliže in V»liže so prihajali. .l»z .sem liil popolnoma onemiogel tXaen'krat začiHim Kkelečo bolečino na levi strani prs. rreb))dil sem se v ^bolnišnici, kjfr .sem bil s^ost meseeev. Nato so j me poslali domov. Pojrlojt«*. .semkaj sem bil ranjen.
Odpel je srajco ter pokazal na srčni strani preeeivnjo brazgotino.
—	<*udno. rudno, da s^plob še ;xivLš. — so 7rnajevali — t^aj ti je [morala krogla prodreti sree.
I — Xak. srca mi pa ni pro<lrla.
j — Kako da n«'? Sree imaš ven-
(dar tukaj. In čq ti je krogla na
jborbtn izstopila, je morala iti sko-l .
srci".
j — Pra-v imate — je odvrnil resnično in ponižno — sree bi mi bi-jla prodrla, če bi ga imel tukaj. • Toda ta'krat so bili tako strašni trenutki, da mi je sree še pravočasno padlo v hlače . . .
*
/ivela je lopa in mlada ženiea. ki je imela ie precej starega moža.
Ko j po poroki je začela skakati čez plot. Pa je bila tako n.aav-ad-no spretna, da ni tega nikdar opazil.
t>kolL sebe je imete vedno dosti Pestileev, katere je pa on smatral za svoje irikrene prijatelje, i.-"1
N'ekega dne. ko je bila slučajno doma, je pa limrl.. Ivar..na hitro ga je stisnilo.
Ona si je oblekla črno obleko in hlinila veliko žalost.
Jim.
-emu pa ne, saj ji je ven« dar zapustil »veliko premoženje.
Slehernemuii. ki ga je prišel kropit, je sproti pripwdovala:
—	V p.adnji uri sem bila pri njem in sem mu zatisnila oči.
—	Jo ni bilo posebno težko — je odvrnil prijatelj pokojnika. — Tega si bite že vajena. Saj si mu vendar zatiskala oči. odkar sta bila poročena.
*
Nekateri ljudje imajo čudno govorico.
Gotove besede neprestano ponavljajo. Maprimer besedo "rekel" ali. "rekla".
Saj ste memfe* že slišali žensko govoriti o moji .znanki ali prijateljici :
—	Potem je pa rekla. da. bo šla v stari kraj. je rekla, ker so tukaj slabi sizni. je rekla, pa je rekla, da bo nemara še do zime počakala. je rekla .. . intakodalje.
Nekoč sem pa slišal moškega takole pripovedovati:
—	Pnejšnji teden ali kdaj, sem čital, da je v sta-rem kraju- ali kje. neki mesar ali Jedo, svojo zeno ali koga, z nožem ali s čim, zabodel
ali kaj.	«
*
se človek ne more veseliti svoje lastne lepote, ae veseli gr-
dobije svojega bližnjega!. *
Bivši državni zakladničar Mellon je kupil neko sliko slavnega italijanskega slikarja Rafaela in plačal za njo milijon pe.tstotisoč dolarjev.
Pri Mellonovi družbi stavka dvanajst tisoč de-la»v«e*v, feer jim družba ne plača toliko, da bi se mogli pošteno preživeti.
Te dve vesti je časopisje skoro istočafino objavilo.
iMellona naj bi komunistična stranka izvolila- Ka svojega, častnega člana.
Njegova dejanja so namreč najboljša agitacija za skoraj&nje vreonioenje ciljev, po katerih ko-munfcti strem«.
9 Jfi A |0 D A" _ _-__HEW YORK, TUESDAY, AUGUST 21, 1934	_ __ THE LAEOS8T BLOTCH DAILY II V. S. Si
j| KRATKA DNEVNA ZGODBA jI g
Mm	_._i Wf
Kl 1 ......*	■' » ■ ■■■■■■»-—	i ■ ■<»■■>)	■ '
K. IF. ARAM1S:
PRI ZDRAVNIKU
V nabito pohii čakalniei zdravnika-internista sta navezali dve lepo rejoni dami pri-ložnostno poznanstvo. Živahno sta kramljali in si tako krajšali čakanje.
—	Torej sto vi v prvič tli? Ta zdravnik jo baje zelo dober. Zato sem prišla k njemu. Drugi mi niso mogli pomagati.
—	Še nikoli nisem bila pri njem. Toda hčerka našega hišnika ga tako hvali, da se sklenila iskati pri njeni pomoči. IV je pomagal nji, zakaj bi n<» mogel meni?
—	Kaj vam pa je, če smem vprašati ?
—	Spati ne morem, draga tfo-pa. Po večerji ležem, pa vam obračam v postelji sem in tja, da je groza. l"ra odbije polnoči, pa še ne morem zatis-tiiti oči. T«» s<» ponavlja noč za 11« m" jo.
—	Glej no, glej! Tudi jaz ne morem spati. Kaj pa — ne bode vas nikoli ?
—	Pa še kako me hode! T o je pa res čudno. Obe imava e-nako ludczen.
—	Kadar ine prime, mislim, da mi bije zadnja ura.
—	In nol>ena jed mi ne tekne. To se pravi, tisto, kar mi mi leknilo, je predrago, vse drugo mi pa ne diši.
—	Vidite, tudi z menoj je tako. Je pač križ, če se človek rodi z napako, da ima želodec, ki ne harmonira z žepom.
—	Da, res je. A zjutraj, ko VKtanern, mi šumi po grla vi in v časi mi sree tako bije, da vam
ne morem povedati. A vam ne bije!
—	Pa še kako! Že vidim, da imava <nako bolezen.
—	To bo zanimivo, kaj nama poreče zdravnik.
Ta čas je stopil iz ordini-eijske sobe bolnik in sobarica se je obrnila na naši znanki:
—	Katero je bila prva tu!
Zaceli sta si dajati prednost, slednjič je ena vstopila, druga je pa ostala sama. Toda takoj je dejala naslednjemu bolniku, da mu odstopi mesto, češ, da se ji nikamor ne mudi.
Cez četrt ure se je prva (la-
ma vrnila in druga jo je sprejela z vprašanjem:
—	No, kaj je dejal zdravnik!
—	H111... skoro nič. Meso ml je prepovedal jesti, posebno zvečer. Dejal jo, da se moram čim več gibati in piti vodo Vichy. To je vse.
—	A koliko ste mu plačali?
—	Dvajset cekinov je računal.
—	Kaj pravite! To je mno-go. Pojdite torej. Zdravila se bom kakor vi in' upam, da poj de tudi brez zdravnika. Predrag mi je ta vaš doktor. O,
jej -..
MLAD ROPARSKI MORILEC
Prafca, 31. julija.
Tukaj so našli včeraj teden mino 4*-letno učiteljU-o glasbe .Julijo Ma-latovn. Prilelna gospod ič-na je ležala pod vodovodom v, zanjko okrog vratu. Pnvi vtis je bil. da si je končala življenje. Ko so pa (»pazili, da so vrata njenega stanovanja samo priprta in ko so zaslišali hišnico, spoznali, da ne gre za samomor. Po 4iiši so se namreč potikali trije fantiči in enega je htiniea na videz poznala. ker je nosil Malatovi premog in deva. Preiskava stanovanja je pa ostala pnvi h*j> brez uiv{>eha. Na I videz ni> nič manjkalo v stanova-, nju, vse je bilo v redil. Policija jej odredila obdukcijo trupla in po-1 kazalo se je, da ima Malatova na vratu praske- in znake davljenja.
<Ire za zločin, kakršnih pozna
t
malo zgodovina kriminilistike. Po-lieija je že aretirala vse tri fan-! tiče. ki so osumljen i umora*, odnosu" »soudeležbe pri umoru. Podrobna hišna prečkava je pokazala. da so izginile iz predalčka tri ure. ki jih je podedovala pokojna jpo .svojem očetu. Polep: te-«ra je izginila denarniea k vsemi prihranki umorjene učiteljice. Policija prvi hip ni mogla'"verjeti. da bi bili zagrešili tak zločin trije fantiči. Počasi ne je pa začel sum vedno bolj .sukati okro«r dveh 1G.| letnih fantičev in lc4o dni starejšega .sin la*»fniJ<a nekega praškega kinematografa. Ta- je na zelo slabem glasu, vendar pa policija z njim še ni imela opraviti. Detektivi so samo vedeli, da je to 17. Jet ni fantič, ki se je učil pri nekem gostilničarju, pa je pobegnil, 'potem je lpa »večinoma postopal in
Povesti in Romani i
(Nadaljevanje.)
Pre* m-rlfcU____________ .M
('•»•talki _________________ /ff
Ptinira Bscs_______ _ ju
.................M
1'mMf J . ................ ... ,	jf
Praški Jud«*_________________
PrlMga HurMMlMc» ctev«rj»___
Pravljic In pripovedk« (Koftatnlk)
I. ITCMk ______________j§§
2. neuk---------«
Prrl« Md Indijanci__________M
Preganjanj« Indijanskih akiwar-
kf--------------m
fUklnun_____________ —
IteklnsM CmM________M
Kerolurlja nn PwtoptUHPl Udeim In fcdn vrtalen. v»*wt —
Bdcfa M(1(ti	jj
HlnvcMkl Uijhm __«•
BteTcmfcl Wuk\wam. trd- m________7»
Strte Tom«rrm kn«n _M
Sneftkl Invalid___Sf
---JN
HnaJAn knjicn. (ArnkrttnJ _LM
'vnljtn. 'uu^m?*** m " 1H WirinlMii, trd. rn _M
----4#
ŠirmtmU v«Jnn	—
»drt —rti, 4. sv.__13
HtenUv v Afriki__M
»tatn BmU. povnat In ibnen Bin nilriMni ima. PntepUnl
nmmm---M
AtWent nal kn. f. sv. .......... JI
Netbnres--n
B»l«Ji. wmlm pnwU-U
Wlaewladai--M
SUk« (Meiko) 4____________J|
Sinke, klin.....sta, trda ves.__80
SHAKK8PEAWEVA DRLA t
Machket, trdo res. --------------M
broširano ______________.____7f
Otkele-------------N
Sen Kmm nnil______1»
Slevenakl pisatelji II. *%.: P»iaa— peveat, Mermvake alike. Vajvedn Pere I Perten. Črtice ----------------IN
Tlcrevl sekje________1__
Tik ra i rente _____________ „,-*■:
TsUi. (Bevki. Ud. ves._______
fri Indijanske peveetl_____Jt
Tnnel, *oc. roman ________________,
Trenutki nddlkn______M
Tlfl^tl	Dlllttjfli ..........hm ihhiiim>M
Tri I ur aii • razpelo, trd. ven. ..JI
Tise« In eaa aei:
1.	svesek -------------------
11-	------1.4«
III. svesek________IM
S KNJIQH SKUPAJ____XH
Tlani In ms Mi (Rape)
ven. mala indaja____L—
Lcrabljenl milijonar _ LM
V	twnglji hMzldJe _IM
% rtkrtvn <*atUM)--^Ul
¥ ferakena taketja __U
•
? aklapnjakn ekrec sveta:
i: dei---m
2.	del____________M
OBA SKUPAJ__UM
Veliki In k visitor	, t, . L—
Van (Waldo va), brol ......38
Vajaka m SiaWffki. a ailkaaM ........Ji
Vrtnar. (Habtndraaatfc Tscore). trdo vepsno
broCtrspo —............................, J>
, uTTveme ^"TI.T'.'!!!?.„,1M
4alr jaH iupasatvo, 1. nv. _»
V	pneUr ^ Un. III. sv. _S»
VcJeutin Vednlka iskranl aplal _U
Vodnik svejenra narndo	.,.„«
Vodnikova pratika L 19S7__M
Vodnikova pratika L lttS______Si
Vodniki In preporekl___Jt
Zadnja dnevi neamtneca kralja .....Jt
Za krnbeat. povest_________Jfe
Zadnja Ifsarffcs Vojaka___.^75
Zadnja pravda, ves ________________-71
Znanj Is Bosne__...... _™7t
Življenj« slev. trpina, lsbranl aplrt
Aleiovec, 3. sv akupaj ............tU
Zfetekepl _________________ ...........
Ženini naie JKpprnele ........, .41
Zaante in konec gdi. Pavle ............»41
i. doi ...:.------__iii
IL dal.................49
Znnsaenje itirik (DoyleJ___Ji
Zco^rLoake^ anekdote ^----JI
ZUUn In kazen;
I. In U. avenek	, . i —
veaana --- ; -............. ,,	ff
Zcodke zdcarnlks Hnsalka , - . ,
ZBIRKA 8LOVKN8UH POVKBTI 1. sv. Vajnanalr aH j nasal n ff
S.sv. Vmis peaeatl __ , , .... „»j
1 sv. Paveetl la Mike — 4. »v. $tadept npj k«. — Ned vanb-,*mm» ktafc .............., ,«
SPISI ZA MLADINO
(GAIML)
8. sv. trdo vasann Vaatmje 12 po> veatl--M
4.	sv. trdo veaaao. Vsebuj« 8. po> v«etl__" , ...........M
5.	sv. tvdn veasDO. V laski krat_M
0. sv. trdo veaaao. Vaekaje 10 po-
*Mti _______aa
iCnjigarna Glas jNaroda"
. SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY
III mm 216 Woat-Mtk'Sf**-' New Yotfc -
*» * V * * . •
se razvijal k nevarnega postopača.
S .svojima tovarišema se je domenil. da morajo m v.sak način priti do denarja. Fantiči .so izvedeli, <la je Malatova «vedno .sama doma in ila ima denar pri *efci. V pondeljek »o .se napotUi k nji. Ni de točno zinmio. ali t>o imeli namen krasiti, ali IikIi umorili. Malatovo so umorili kot stari, izkntseni kIo-einei. ^ILslili .so na vse. 'Nobenih »ledov na»p zapustili za seboj, v .stanovanju je ostalo vse na svojem ane-stn. Vzeli so .samo tri ure in nekaj nad 4(MX1 čelioslovaškib kron, umorjeno žrtev so pa <»b<'si-1 i, via bi ljudje mislili, da .si je končala življenje. Ni manjkalo mtio£o. da bi se jim bila znijača posrečila. Po umoru no '>li mirno nakupovat. i|votem .sr» .sp .pa odpeljali i/, mesta.,En deček jf bil pa» toliko nepreviden, da je prinesel svoji materi denarnieo uiii«»rjeue učiteljiee in pokazal tudi njeno nro. V četrtt-k zvečer se je iw>liei-ja posvetovala, ali zadustlije sum. da i)i fantiče -aretirala. Še istega večera se je pa i^ka/a !o. da j»* sum utemeljen. Na polieiji se j<» z«rla-.sila mati enega fantiča ter prinesla denarnieo iti uro umorjene n-čiteljkie. Mati je bita namreč zvedela, da poizvedujejo detektivi okrog ipo lijenpm sinu.
Detektivi so jo takoj uihrali za fantiči in jih kmahi zasačili blizu Prajre. Zadostovalo je samo nekaj vprašanj in mladi zločine i so »\se priznali. Malatovo je umoril lfi. letni deček, ki je prinesel domov denarnieo iir uro. Druira dva sta boje čakala, na hodniku. Mladi morilee je prišel k MaJatovi že Ipred tedni. češ. da bi se rad učil pri nji klavirja. Že takrat jo je liotel umoriti, pa se ni upa!. V ponedeljek je rirrišel k nji ziu»va. in sicer s trdnim .sklppom. l*čitelji-
ea mu je odprla in nekaj časa je .sedela e njim v >obi. Fantič jo je vprašal, koliko bi zahtevala, da- hi p:a poučevala, i ti ko ga je že hotela spremiti v/, stanovanja, je v kuliinji plani! na njo in jo zada-' vil. 8am jo je baje tudi obesil. Fantič priznava zločin mirno, nobenega strahu ali kesanja ne kaže. Polieija je prepričana, da tudi njag-nnra tovariša nista tako nedolžna. ka.kor se delata.
Preiskava je dognala, da je mati nagovarjala sina k umoru, ker
je -baje živela v zelo slabil« gmotnih razmerah. 1,-ani je ^7-le-tna Marija Luleyjeva prvič tprigovar-jala svojemu sinu naj učiteljico umori in se polasti njenpga denarja S-vetoivala mu je tudi. naj jo «ada<vi in ojbesi na pipo voilovoda.
! I.ani «ra j<k prvič poslala k Malatovi. da bi jo umoril, pa je fantiču v Kadnjem hipu upadel pogum. Pozneje je bil <še (petkrat pri Malatovi, toda nikoli ni imel poguma. <1 si bi j«> umoril. Te dni je dobila bre&sTvua mati opomin, da mora poravnati man ji dolg. in zo-l»et je začela prigovarjati sinu. naj Malatovo umori. Dejala mu ( je. da bo lalrko obdržal toliko denarja. da si bo privoščil daljši izlet in kupil 'vse, kar ga bo veselilo.
To je deeka zapeljalo, da se je odločil za umor. Pred no je šel k Malatovi. mu je mati dala seznam svojih dolžnikov, da bi po roparskem umoru poravnaj njene dolgove*. nji pa se poslal nekaj denarja na počitnice Fantič je tako tudi storil in ko so detektivi njegoyo mater trdo prijeli, je priznal«!, da- je sina. res nagovarjala k uJmoru. Priznala je tudi. da navdušeno preibira detektivske romane. V nekfm Tomamt je brala o roparskem umoru, -ki je ostal nepojasnjen, saj je ibila prepričana, da <bo komisija mislila, da si je Malatova končata življenje. Policija je seveda aretirala tudi njo in zagovarjati se bo morala za zločin, ki ga je storil p« njeno pri-govarnje njen nedoLe4ni siu.
^^—hmmimm
tlASUAROOA"
j : ™ ^ r - : " 1 T '
V kalijo Krta na po-jliliaMO. -
DVE SIROTI g
Spisal A. D. SNTOBY r
Zdravnik je začudeno pogledal. -j- Kaj je £ovori]fl— je vprašal.
—	Da!... Večkrat je izgovorila ime svojega nef-aka...
—	Rogerja! Seveda, rada bi ga videla. Priti mora in sieereim prej.
(irof je prt?ble<lel.
—	To je izključeno!
Zdravnik, ki do tistega trenutka ni vedel za Kogerjev pobeg, je pripomnil, da ima grof de Linirres dovolj moči, da lahko od pre mreže HastiHe jetniku, ki itak ni nova i en. Zdaj, ko gre za ]w»mirjenjo težke* bolne grofii-e. je grofova dolžnost par jasna.
—	Saj ne morem... n'1 morem! — je ponavljal grof ves i/, sebe.
Zdravnika so njegove besede osupnile.
—	Da, — je nadaljeval grof'tilio. — vihraj bi to še šbi in po potrebi bi bil šel sani po jetnika... kajti vf-eraj jo bil Koger šo v Bas till i.
—	A alanes i
—	Danes ga ni ve<\ ker jr pobegnil iz'trdnjavo.
Zil ravni k je kar poskočil od presenef-ejija.
—	Pobegnil L .. On...
—	Da... Tn še vef\ do noT-i moji agenti ni so mogli najti nobenega sledu za njim.
Zdravnik se jo od presenečenja sesedel. Nekaj rasti sta oba moleala.
Oba sta bila 7.ato}>ljona v eno misel, da ni skoraj nobenega upanja, da bi grofica okrevala, ee so je lrroba zanašati že na njeno svidenje z ueeakom kot na zadnje sreilstvo.
Zdravniku je bilo še predobro znano, kako rada se imata grofica in njen ne«vak. Zato je trdil jo upal, da bo svidenje z njiiu blagodejno vplivalo na bolno grofico.
^Mislil je tudi, da bi bila to obenem priložnost za zbližan je med strieem in trdovratnim neeakom.
Zato je že med potjo h grofic-i razmišljal o ledlogu, ki je nameraval z njim stopiti pred njo.
Lahko si torej mislimo njegovo presenečenje, k<> je zvedel, da se je mla lemu vitezu posrečilo pobegniti.
To je pri križalo vse njegove račtlne. A priznanje polieije, da begunca ne more naj ti, je zdravnika nemalo presenetilo.
—Saj jo vendar ne moreni ubrati za u-bežnim jetnikom in prignati ga sem, — je dejal razočarano.
—	Poslal sem za njim več zanesljivih ljudi.
—	Morda bi bilo bolje, če bi mogli opozoriti vse policiste.
(irof je nestrpno zamahnil z roko. Zdravnik se pa ni zmenil za to in vprašal je mir no:
—: Torej računate samo še z naključjem, da najdete viteza f
(irof ni odgovoril.
—	V tem primeru. — je nadaljeval zdravnik, — moram opustiti svojo misel iii prepričanje. <la je bila srečna.
In ponavljal je sami pri sebi:
—	To je pa res žalostno. .. zelo žalostno!
Poltem je pa vzdihnil:
—	Končno!
Stopil je k bolniški postelji in se ozrl na spečo grofico. Vročica je bila ponehala in spanje je postajalo vedno mirnejše. Bolnica je dihala že mimo brez stokanja.
—	Spi mirno...
—	Gorje, — je odgovoril zdravnik, — bojim se, da je zopet omedlela.
—1 Kaj ? Zopet omedlevica ?
—	Mislim.
—	Toda zdelo se mi je, da se je pravkar zdramila. (*'e se ne motim, je za hip celo odprla oči in nekoga iskala.
—	Da, najbrž svojega nečaka... In ker ga ni zagledala, je v razočaranju znova o-raedlela.
—	Moj bog!... Kaj storiti?
—	TrOba bi bilo čim prej poiskati viteza da Yaudreya.
Zdelo se je, da ni zdravnik pri *eh besedah prav nie dvomil, da bi stric z veseljem sprejel svojega nečaka, kot da med njima ni bilo nobenega spora. In misleč na strašen u-darec, ki bi ga mogel vsak hip zadeti, je bil grof pripravljen pa yse.
Za rešitev drage žene bi bil žrtvoval vse
samoljubje; pripravljen je bil eelo odložiti svoje mesto, tla bi ne leteli nanj očitki od zgoraj.
Položaj torej za* vSle/.ii ni mogel biti Algo dne j si in morda se mu je izmikala edina priložnost, da bi se izpolnile vse njegove želje, tu li najdrznejše.
Ko se je zdravnik že hotel posloviti od grofa z obljubo, tla pride podnevi pogledat, kako je z grofieo, se je slednja zganila in globoko vzdihu ila.
Z lravnik jo jr takoj prijel za roko in po-tipal žilo.
—	Vraga!. .. — je za mrmral. — to so zanesljivi znaki srčne bolezni, ki sem se je tako bal.. .
In 'Tiho je pripomnil:
—	Da... la!... Holezen je nedvomno težko zadela njeno sree. .. To ubogo sree bi bilo treba lečiti... pametim... Toda kako spoznati, katero zdravilo hi bilo najboljše? To je tajna. ki.bi ji rad prišel do dna. •
Pri besedi tajna je grof naostril sluh in na obrazu so se mu pojavili sledovi strahu.
Ta beseda je obsegala zanj vse duševne muke. kar jih jt* prestal skozi vsa leta in ki n* postale končno neznosne.
Vendar je pa napel vse sile. da se je obvladal in odgovoril:
1 — Ali mislite, da bo vaši bolniej odleglo, ko se zdrami *
j — Upam in zato ostanem še nekaj časa j tu, da se pomeniva /. njo, <V bo mogla govoriti.
Sedel je v naslanjač in pripomnil:
—	Opazoval bom. Vse zdravnikove znanje je za popa d eno v eni sami besedi: opazovati.
Kakor jo pričakoval, je bolna grofica kmalu odprla očj. Pogled se ji je ustavil na grof oveni in zdravnikovem obrazu, potem je pa zablod i 1 po sobi.
Zdravnik jo je opazoval.
—	Koga iščete.' — je vprašal in jo prijel za roko.
—	Niste me pričakovali tako zgodaj, je-lir... Vi ste krivi, tla prihajam ob tej uri.. Ali se boste št* vedno upirali mojim odredbam i
In dobrodušno je pripomnil:
—	Kaj sem vam priporočil? Prav nič težkega. Najprej, da bi ne vstajali, pa naj bi vas ležanje še tako utrujalo, poltem...
Ozrl se je na grofieo.
—	Potem pa, da bi krotili svojo domišljijo in podili od-sebe mračne misli.*.. In če ste se ravnali po mojem prvem nasvetu, sem prepričan, da se za drugega še zmenili niste.
Doktor Hebert je bil zopet na videz ogorčen in -zdelo se je, tla hoče grofici očitati neposlušnost.
—	In to je nevarno, zelo nevarno za tako izrčpan organizem, kakor je vaš... Zdaj, ko mrzlica popušča, gotovo čutite posledice izčrpanosti. Ali se boste še vedno protivili mojim navodilom i
(irof ji* stopil v pričakovanju odgovora korak nazaj; grofica je že hrirela odgovoriti, ko je zagledala svojega moža, skritega v pol-senci.
Rdečica na njenem obrazu je povedala zdravniku, da je uganil in da dobro ve, kaj sc godi v njenem srcu.
(Dalje prihodnjič.)
I Ljubiteljem 1 leposlovja	|
Cenik knjig vsebuje mnogo le-	(l
pih romanov ilovenikih in tn-	/I jih pisateljev. Preglejte cenik
in v njem boste našli knjigo, Id	)l vaa bo zanimala. Cene so zelo
zmerne.	-	(I
Knjigarna J "Glas Naroda" j
III! IAIODP -___
IZGNANCI
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: L H.
II
V Loiitlnjiu greilo r zelo od!i«Vn botri, kjtr j»- bila j?a*[»a I^-n-tikoff i«- znana in je bila deležna naj»krbtiejw- poMrezbe. Toda v hotelu ostan«* xaino Iva <bii. V«»nd*r |»a j^ Daniel« na vožnji po m^tu ■vide!« najznamenitejše utvari.
Dauieli se London ni zdel lep. toda zanimiv in vel»."»Nteii Lep ni bil. ker je /ulovje i*'rno tuj dima. W4ikan*ko uiet»1o je napravilo n« njo fckoro miieen vi i*. In pran ji ni bilo žal, da «o kmalu nadaljevali ft v o jo »pot v Hedgehoib«e.
Ko pridejo «v cottage. opazi Danilea ,z velikim začudenjem krais RO okolico. lled?**lioii»«- >* l«> žal «4» <\iznožju z »raslim drevjem j*.-raSfauega jrru-a in je bH obdan -t tr<*>to. evet«H-o mej«. Hiša j*- stala sredi offTajenejra ol»>ežn»*jfa Vrta. 4H> stenali Nt plezale ovijajo«**1-m* rastline, ki *o bile v polnem cvetju ter so še *penjale eez ograjo verande, ki je oklepala eelo 4iiS«. Zelenje pa je bilo jmre/ano ob oknih, da je bilo uio;ro<"e videti njihove bele okvirje.
—	Kako lepo — kako krasno! - -zakliee Oaniela. ko se -vstavi kolrfcelj »pred tem idiličnim krajem.
—	Kaj ne. Danici a. to jc krasen, miren <po^1ed. To ni i jc tudi zdelo, ko sem pred m kaj leti prvikrat videla IledireluMise. Cotla-r«* je bil tedoj ravno naprodaj, ker je prejšnji «ru«jw>dar odpotoval v Amerik:o k svojim otrokom, lu domifiljrnala *e»n si. da bi mogoeV tukaj našla mir T<*la tudi ta idila me ni moglo doljro držati «"etii-di fcem Ostala tukaj dalje kot kje drujrje. Pri vm*iii tem morate ra-' čimati, da <«tajam» tukaj nekaj tednov, posebno še. ker van imam I sedaj pri sebi. Tukaj iiuaui celo jatialucfra konja v hlevu m le»p. lahek kolc-ielj. da si moreni razjrledati cclo okolico. Tukaj me pozna-{ jo in se me izopibljejo Tukaj mi pravijo samo "neumna* «u>inja". Tu stem sem obvarovana v-eh radovednežev. Fpam. da host* v tej, samoti irdrž;;<i nekaj Iwlw^r n si aro. užaljeno zeno.
Danieal nasmeje in pojrleda okoli sebe.
—	Dokler hoi ete. milostljiva pc*|ia; Hedpehoi*e se mi /di kot
raj.
—Dobro — bomo videli, kaj bo-te v šestih mesecih mislili o
tem. Poslov nc primanjkuje. Star angleški zakonski par _ mož je
koeijaž. ki je pri^-1 po na* na postajo — imata eno hčer. V moji od-sotaosrti skrbita z« cottage, .skrbita za to. da so v hlevu ena krava, nekaj praoče v. kokoši in potrebni konji ter gojita na vrtu sadje in zelenjavo. Kar tega pridelka ne porabim, kadar sem tukaj, oatane njim. Morejo porabiti za sebe. ali pa prodati. In s tem si pridobim njihovo naklonjenost in udam«t. Stanujejo v pritličju biše ter pazijo na hKo in vrt. kadar me ni tukaj. In vsi so zadovoljni.
—	To verjam.ni —*aj tudi morejo biti. Kajti tukaj imajo mirno ki brezskrbno življenje.
—	Seaeda je nekoliko samotno. Toda. kadar me ni tokaj. obiskujejo sosednjo Ako se pofcliiiijn koleslja. s katerim stno se pripeljali s p<*taje. pridejo »v eni uri v najbližjo na* in tudi do postaje. In lam najdejo vedno družbo.
Voz se vstavi pred glavnim vbodom v eottage. do katerega so Z leve in desne, kot do verande, vodile «topnice. Majhna, okrogla Otipa, ki je bila zelo snažna. xmejiWVga it, živahnega obraza iti mlado dekle, ki je bila izrezana podoba s»voje matere, pozdravita «ro«po Lentikoff na |>ra?ii fiiae in jo ^prejm*« z ^elim govorjenjem v veliko dvorano sredi hiše Iz dvorone so na vse strani .vodila vrata v sobe. Med dvema vratom« v zadnji steni hiše je vo4il hodnik v prlzidano goicpodamko p^^lopje. Poleg hodnika .so stopnice, ki vo-dijo v prvo nadstropje. Tu je obkrožala dvorano jralerija. kajti dvorana je sedala do * tre he ),£e. ki je bila pokrila z debelim steklom, skozi katero je prihajala soltična svetlobe. Z -alerije so vodila vrata »v sobe v prvem nadstropju.
<lo»pa Len tik off je določila za Daniel o dve lepi sobi.
—	Tnkaj si uredile vse tako udobno, kakor je sploh mogoče Hči Mr. firaya bo .prevzela postrežbo /m vas. .le zelo voljna in njeno ime je Mary, — ji |M-avi <r n*kem jeziku, ko s,oji Marv poleg in smeje kaže svoje bele zobe.
Sedaj se gospa Lentikoff obrne k njej.
—	Pomagajte gospodični PaLknerjvi izprazniti kovčege in ji bodite redno pri roki. — ji pra-ri s trudnim, toda uljudnim glasom.
Mary ji poljubi roko in ji obljubi svojo udano*. Nato odide Marv z 'Daničlo v njeno sobo. kjer je v <ve*elem razgovoru pomagala razložiti kovčege.
Daniel a -vedno prHiaja k oknu in se naslaja nad lepim ra/.jrle^ dom. Zelo je bi!a zadovoljna in hvaležna, da jo je snspa Lentikoff vzela v službo.
7. poglavje.
Gtwpa Lentikoff je sla z Xataso n* svojo sobo in komaj je sama ž njo, ko sede v naslonjač in stegne roko po iisnjati torbici, katero I je Nataša med vožnjo imela pii *ebk Iz te torbice .vzame gospa med . tenj, ko ji Nataša sname klobuk, sliko svojega sina. Ključ od torbice je gospa Lentikoff vedno nosila na zlati veržici okoli vratu.
Sliko postavi zopot na nočno mizico. iKjerkoli je bila stara go-wpa, je vedno imela pri sebi sinovo sliko, pri kateri je i<kala tolažbe svoji bolečini -v notVb. ko ni mogla spati.
Šele. ko je nekaj časa gledala v obraz svojega sina in je opravila molitev za zvelieanje njegove duše. rretane in Nataša jo pre-obleče.
Tro pozneje sedi h svojo družabnico .v prijazni družabni sobi
velikem opnjKfti. h katerega je vodil obsežen dimnik visoko nad streho.
Podeg ognjilsča sedi go«pa in se greje. Mrs. Gray je zakurila t drva mi, ker so bili večeri zelo hladni. Tn ogenj je oddajal prijetno toploto. Daniel a ji še obleče jopič iz kožubovine, katerega je gospa doma navadno vedno nosila
—-illvala vam. Daniela. izelo ste pazljivi in m zapomnite vse moje majhne navade. Gotovo se čudite, da me tako rado zebe. Ko nas gledam v vaši laliki obleki, »e vprašujem, ako je tudi za mene kdaj bH čas. ko «em tudi nosila tako tanko obleko, ne- da bi me zeblo. Toda mioltm. da me je ravno tako malo t^blo kot vas. ko sem bila mlada.
—	Meni je dovolj gorko. milodljiva gospa, jrvosebno Se. če vidim ograj na ognjišču.
Mary prinese čaj in Daniela natoči »kodeljicg. V gospejino dene dri kosa sladkorja in dve rezini limone. Tako je bila gospa Lentikoff navajena piti čaj in je s tem potrdila, da ni bila rojena Rusinja. Tudi ni pila tako močnega časa, kot Rusi. Moral je biti le malo rjav in je moral izhlapevati pravi vonj po čaju.
-	„ , XI>aJj« prihodnji«.) „ .. . -
'AM	'
S.L: r ; ... . ,	V
Iz Slovenije.
NEW YORK, TUESDAY. AUGUST 21, 1M4
THE LAEQEST SLOYMTE DAILY imV.B.M,
Osumljenci umora v preiskovalnih zaporih.
Po enem tednu, odkar je liil u-mor Franceta S«'rie na Star.-ni trjru «Mlkrit. j.- pole.-ijska uprava dcfinitiviio zaključila preiskavo proti vsem trem osiimljeticem in jih izr«M'ila sodišču. I'.^l. j bo j»t-iskovalui sodnik >kj čim več c«>kaziie}ra ali razbrem-:';!u.>-^a gradiva. obeiuMii i; »a .sf,.»d:. kriminalni oddelek policije nikakor ni zaključil poiy*vcdo\aii j. Lahko pa računamo. «la bo sodna lyriskana trajala vsaj dva liies,--ea. preokr.-ti in p; . sciiečeuja ti»:!i v tej Š,. vedno skrivnostni veliki zadevi niso izključeni.
Preden s.» bili osumljenci izročeni sodiŠ4-tr. sta se na policijski upravi javili dve priči, ki Ma bili videli Antona ltoziiiaiia v nedeljo zjutraj.na (iradu. s čimer naj bi bil utrjen suni. da je imel opravka z zakopavanjem »»statikov razmesarjenega S«-rš«\ Policija je izpovedbe ob.-li /pirč priložila vsemu tbtslej dokaznemu gradivu. Ali lianzlie vsem »»br inenitvam j.* Anton Ro/jnan vztrajal do zadnjega pri trditvi, da je nedolžen. !<e inno<ro ima v Ljubljani znan-' cev, ki so prepričani, da Tone Ho/.man ni bil zmožen takega zlo- , čina. Xikoli. pravijo, ni n kel žal ; brvicde in prav rad se je razjokal. Na drugi strani ^ na Jožefa < V-' pmlrova v poslednjem pismu na-'( vedla-, da jo Itozman nabil. <la ] je bila »vsa črna. In sam je pri- , zna!, da se je to zgodilo večkrat. < Ta čudna dvoličnost bo gotovo tu- ] di v nadaljnein postopanju 710- j vzročila mnojm <h]>ravka.	1.
Razen pisma pokojne Jožefe najbolj obremeni 11 jejo L'.izmatn | navedbe Francke Serševe. pa tu<li ( 1710^ Tvana je izpovedala nekaj ,
1
Poziv!
Isdajanje lista je ▼ zvezi ! Z Telikimi stroški. Muc go jih je, Id so radi tla j bih razmer tako priza J deti, da so nas naprosili I j da jih počakamo, zacc naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo na-
1
ročnino točno.
---
Uprava "O. H."
1
bistvenih okoliščin. ZapL»nik poli-«-ij.* je obširnejši kakor je bil jm» preiskavi zoper brata Malija.
i
Vlomilec Malovrh se je zabodel na kolodvoru.
avjrusta |»«t;»obbie .se je v
Ljubljani priiii<-ril na peronu g\as nega kolodvora razburljiv <lo-irodck. S popoldaLskim ji«tr«*nj-kini vlakom >0 privedli orožniki iz Kranja v Ljubljano 2*t-letne<ra Pavla Malovrha, ki jra aretirali zjutraj v okolici Kranja zaradi .siiiua. da je izvršil večji vlom v Škofljici po.l Ljubljano. Ko so orožniki z Malovrhom stopil j jz Va-jrona. j.- Malovrh posegel /a obleko in .si bliskovito zasadil nož v trebidi. Malovrh je bil takoj ves v krvi. Hitro sa ga sijtravili «v prvi bližnuji lokal na koIo«lvoru. od-tam ^o «j-a odp«>ljaiI v bolnišnico.
Malovrh, ki je doma i/. C'rm<ga vrha nad rolhovim giadcem. je sedel Še mslavtio «v «<lružbi dveli drujrib mladih (pokvarjencev v za ]»oru. Dobro .s.- j,- seznanil z obema. iu .sieer z nekim Daearjein. ki j.« tudi znan vlom i !< v. tretji pa je .doma s Škofljice. Komaj so brli
vsi trije prosti, .so najnavili načrt. «la vlomijo v biši» ncke«ra po-s«-stuika na Škofljici. načrt so
pre.I nekaj du.'vi tudi izvedli, i M-ne.sli so iM.IMMI Din gotovine. Ma-1 lovrh. ki i je bil vodja, je razdelil! denar. Sam si je pridržal seveda levji delež, ■►kro« 2H.<MM» Din. Da-J carju je izročil 1,. p;ir jurjev. I Škofijičan pa ni hot»»l enkrat ničesar, ker se je bal orožnlške preiskave. Da car j - nato pohajkoval po Medvodah in okolici. Malovrh pa sc je noielil na Primsko-|Vem pri Kranju. Delal ui ničesar, živel je pa dobro. To je pričelo orožnike takoj zanimati. Mirovali pa 111«I i niso Škofelj.ski orožniki, ki so prijeli domačina, udeležen -ga pri vlomu, in je ta izdal naj-prvo Daearja. Kopa >0 prijeli Da-carja v Medvodah, je ta izdal še Malo v rli a.
Malovrh se je na kolodvoru v Ljubljani zabodel najbrže samo' zaradi t«-ga. da bi pote>n iz bolnice lažje pobegnil. V tem pa se je zmotil, kajti obla.st-va s<> poskrbela. <la ne bo prišel spet tako kmalu na zlato svobodo. Malovrh ima poleg vloma v Škofljici na vesti'-še več drugih vlomov in tatvin, ki jih je nekaj izvršil tudi <v Ljubljani in ira je zaradi te«ra iskala tmli ljubljanska ijmlicija.
KRI ZARADI LEPE HELENE
neki vasici blizu fstuinlm-lu si* je vnela nedavno krvava bitka zaradi lepili oči turške Helene. Podjeten kmečki fant je šel v bližnjo vas snubit va-
PRIZOR IZ KOHLER, WIS.
Eden izmed 500 vojakov narodne garde, ki so bili pozvani <v Koh-ler, Wis., da naipravijo red. Med stavk a rji in stavkokazi Kohler-jeve. tovarne je prišlo do resnih nemirov4 Dva delavca ata bila u-amrčena, dosti jih je bilo (pa ranjenih.
I 111 * "iftnr^
^ Ce ste namenjeni v
7 JUGOSLAVIJO
& potujte popolnoma udobno pre-R k« Havre na oeroonnih French i IJne rksprrsnih parnikih
"PARIS"
A	30. AVGUSTA
p	18. SEPT. — 6. OKT.
V "iLEde France"
! ^	8- SEPT. — 29. SEPT.
A	Hitra voinja. Izborna postrežba.
^	Kntsiu k;il.111^ v Trt-ljcm ruxr.—
1 K	<lu s.:t il\»- in štiri <>s.-l*. S\et>«\-
pF	n<.flnvt»a frincnska kuhinja« —
jjfp	Br. z|ila<'iii> vino z oImhIi.
A	VAŠA |'|.TUA(1A I "< .T I "J K V.
S	\ AMI IH » CllJ.V
^	/a nadaljtin n:i vimIILi in k.irlt-
1 R	(iišit<- na:
\ SLOVEMC PUBLISHING co-
R	Travel Bureau
£ 216 Vi. 18th St.. New York City
\ LEO ZAKRAJSEK
5 General Travel Service. Inc.
R 3«! K. Tini Nt. Nrw York Clljr
I cfreaeK -Qrie
škd lepotico Heleno. Po stnrcm običaju so ga spremljali fantje iz domaro vasi iu najstarejši nie«l njimi naj bi izročil nevestinim staršem primerno vsoi )! denarja k«»t odško«lnino za iz-' , jrubo lieerke in delovne moči.
J Probivalei vasi, kjer živi lepa Helena, so bili pa smrtno u/.a-| lj<iii, ko jim jo ženinov tovariš j ponudil vsoto, za katero zda j no dobiš v Turčiji niti mršav.» ovce.
Tudi nevestini starši so bili ogorčeni. Ker pa tudi njihovi protesti niso nič zalegli, se vnel krvav spopad, v katerem so se obdelovali kmetje s palicami, noži in revolverji. Kamin je l»ilo bojišče vso okrvavljeno. na njem jo obležalo 5 11-liitili fantov in 20 ranjenih. — Žrtev hi bilo šo več, da ni tedaj prihitela orožniška patrulja. Ta čas, ko so se fantje bo-; rili in krvaveli, je pa lepa Helena izginila iz vasi; najbrž jo je popihala z drugim fantom, ki ga je imela rada.
1	'-
1
PRIMITIVNA INDIJANSKA ' PLEMENA
<0 ne upoštevamo prebivalcev (Iran Cliaca, ki žive še ved ! 110 nekulturno življenje,- so skoraj vsi drugi paragvajski Indijanci že povsem civilizirani. Skoraj vse podeželsko prebivalstvo pripada indijanske- ! mu plemenu Guarani. čigar J blagozvočni jezik je priljubljen • tudi med mešanci in belokož« i. Vendar je pa ostalo tudi v vzhodnem delu dežele nekaj ple men, ki žive še vedno življenje kamenite <lol»e. To so zlasti Ouavakiji ob reki Taqnari in pleme Mbilia ob reki Mondalii. Prvo pleme je znano zelo ma lo, ker se boji belokožeev in živi v nedostopnih pragozdov iu iu gorah. Le redki Indijanci tega plemena so prišli v stik z nekim paragvajskim trgovcem indijanskega porekla.
Kole v zadnjem času se je posrečilo francoskemu raziskovalen dr. Vellardu priti v njihovo vasico, čeprav so poprej Indijanci njegovo ekspedicijo dvakrat napadli. Guavakiji hodijo čisto nagi, nosijo kamenite sekire, sulice in lesene palice ter imajo malo glinaste posode. — Tudi ogenj, si delajo na zelo primitiven način. Imajo nekaj polja, kjer sejejo koruzo, dru-j gače se pa preživljajo z lovom.' Zelo radi jedo med divjih če- J bel, ki jim nadomestuje sladkor.
Malo dalje ob reki Mainla-lii živi indijansko pleme Mbl-ha, ki se imenuje tudi Paragti-ani Kaigua. Čeprav hodijo tu i tli oni nagi, že poznajo žeiezo 1, in izdelujejo iz njega ostre ko- i nice psic. Palice imajo že kamc- t oite. Tudi njihova polja so bo- š
1 SLOVENIC PUBLISHING CO.
I	TRAVEL BUREAU	jNjfj
I ti« WEST ltth STREET NEW IOKK, N. 1.
I PlAm NAM ZA CENE VOZNIH LIETOV, RE- HaBgSjlpp^ I ZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-I	TC VANJE
ODPLUTJE PARNI KOV ZA ME5EC AVGUST 1934
24. avausta:
K>>m.i v Cenoa
25- avgusta:
Lafa>>lle v Iluvre A(|iiii:«iiia v Cli.-i l.our* HturifU v iirrnion
29. avgusta:
oiviiijd«- v Clit-rUmr^ Albert Itullin v llatnbura \Va»liingt<.n v llavrr
jO. avgusta:
Ihtris % llavre
31. avgusta:
Kuropa v Br»m<*f]
l-evi:<tlian v Havre
KRETANJE PARNIKOV ZA MESFC !	SEPTEMBER. 1924
I 1. septembra:
| Confe «11 S;«v«.la v Havre
3.	septembra:
<Jlm tu i»t.i in v 11 a v rr
4.	septembra:
Stat«*fi(Jjtii i lU.uln^ne sur .M«-r	1
i- septembra.-
Majmlic v Cherbourg:	„
I't-ulM IiI:iii.| v H.iiiiburif
7.	septembra:
l'^nnl>u.<l v Mavre
lle.-eiigaria v Cherbourg
8.	septembra:
Vollmdam v RnuUiRne sur M r 11*- «1*- France v J i a vre
11.	septembra:
lir»-ni«-n v I'.r»-men
12.	septembra:
A<iuit:tniu v < 'hn Ix.ure Ma liha I Uiii v lhnr»*
H.-1111.m k v Hamburg
14.	septembra:
l'I.Ull|lit* V < 'tl&l IrOUtg
15.	septemb.-a:
1 ^ila> «-t i e v Havre MilWiLiik..- \ Hamburg U. x v «;.-n< a
\.tnla-ii v K<>uli.giie »ur Mer
18.	septembra:
I'.irin v Havre Karopa v llrt-men
19.	septembra:
1'aris v Havre Kutojia v Hr.-nun
19.	septembra:
I'1 *"s- ItfHKM-ieli v Havre Ne« Vi.rk v Hamburg
20.	septembra:
Majfctie v • litri.<>urg
22. septembra:
Cbamiilain v Havre H«-r»-risuria v <"li«-ibuurg Suturriia v Trst
25.	septembra:
j Statendain v Houlugn« sur Mer
26.	septembra:
| Mauritania v «"li«-rl.ourg
i Wasliington v Havre Albert Ballin v Hamburg
29. septembra:
I Con le di .Savioa v Genua
II* de France v Havre Urenie.i » Hrmien
Ta GLOBUS
kaze v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pr: Tokah svet vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN
V premeru meri globus S lnčev. — Visok Je 10 lnčev.
MODERN VZOREC
KRASEN PREDMET. KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM
CENA S M>ŠTNINO VHED #2.50
i
1 --------- i
ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "OlAS NARODA", OZ1KOMA SE NAROCE, GA DOBE ZA —	75
<4GLAS NARODA"
lje obdelana in zato to pleme ni tako odvisno od lova. Imajo tudi svojo vero, slonečo na če-ščenju bliska in solnca. To ple-
me je prvič posetil leta 1898, italijanski raziskovalec Btg-giani, čigar zapiski pa še niso bili objavljeni. _ _