URN_NBN_SI_DOC-RGFDXYER

UPORABA U N IVERZA LNE DECIM ALNE K L A S IF IK A C IJE ZA IN D EK SIR A N JE GLA SBEN EG A GRADIVA Vasja Sterle 1. Na splošno je zelo razširjen o m nenje, da UDK ni p rim ern a za in d ek siran je glasbenega gradiva. Z am an se vprašujem o, čigavo je p rav za p rav to m nenje, kdaj je bilo spočeto in zakaj: celo v lite ra tu ri najdem o — dasi red k eje — odklonilno stališče do UDK p ra v v tem pogledu. B. R ed fe rn 1 ji očita v svoji knjigi, da je bolj konfuzna kot vse druge k lasifik acijsk e shem e, ki nam jih sicer p re d sta v lja 2: p ra v posebej ji zam eri, da m eče včasih v en koš glasbene publikacije (tj. p a rtitu re ) in lite ra tu ro o glasbi, včasih pa tidve zvrsti od daljuje n erazum ljivo daleč eno od d ru g e:l. N ikakor ni naš nam en b ra n iti UDK ali pa dokazovati njeno su­ p eriornost: dobro se zavedam o, da im a vsaka k lasifik acijsk a shem a svoje napake, z drugim i besedam i: nobena n i id e aln a4. S tem pa seveda še ni rečeno, da je povsem n euporabna. Želim o torej do­ kazati: 1. UDK im a nap ak e oz. nelogičnosti, ki jih je tre b a o d p ra v iti5; 2. UDK je — kot tu d i v saka d ru g a shem a — u p o rab ljiv a, če so izpolnjeni trije pogoji: a) k la sifik a to r se m ora poglobiti v zasnovo shem e in spoznati n jen e logične tokove; b) bolj kot za k atero k o li drugo področje v elja p ra v za glasbo, da m ora k lasifik a to r im eti (tudi) glasbeno izobrazbo; c) izdelani sistem m ora u p o ra b lja ti dosledno. 2. Idealna zasnova shem e m ore biti idealna sam o v zam isli, to ­ rej v teo riji; skoraj nem ogoče pa je doseči idealno soglasje m ed teo­ rijo in prakso: k a r zah tev a ena, pobija d ru g a oz. dokazuje in dopol­ n ju je na svojstven način. V sekakor pa drži, da je p rak sa pred teorijo, tak o v glasbi sam i kot tu d i v biblio tek arsk i klasifikaciji glasbe. R edfern se tega zaveda v polni m eri in nam v uvodnem poglavju svoje k n jige poleg d ru g ih raz k riv a n a jp re j dva osnovna p ro b lem a“: