GosDodarstuo, Davkopiačevalcem! Pristaši, davkoplačevald na Polenšaku, pri Sv. jLovrencu, v Majšperigu in iz nekaterili d-mgih krajev so se mi pritožili, da kljub izjavam in naredbam g. dr. Šavnika, delegata ministrstva financ za Slovenijo, dobdvajo od davčnih uradov čefce, kjer je zaznamovana le svota, a niti najmanjše ne vrsta in ne doba plačanja davkov. Bil sem pretekle dni osebno nri g. delegatu in ta je naročil, naj davkoplačevalci takšne slučaje javijo naravivost njemu, ali pa svojim poslancem, da jih M naznanijo g. delegatu. On bo napravil po svoji lastni odločni izjavi že red, kajti čudno bi res bilo, da pri našem popolnem davčnem ustroju davkcplačevald ne bi smeli ali ne bi mogli dobiti pregledno označeno, katere vrste davka, za katere parcele m za katero dobo plačajo, ko uvajajo sedaj že celo v Srbiji pregledne knjižice, in v njih Haiznamovano pcsebej držarae, okrožne in občinske davke in doklade. Slovenslri poslanci so ta red dovolj jasno in določno zahtevali. Naslov delegata je: G. dr. Šavnik, delegat ministrstva financ za Slovenijo, Ljubljana. Naslovi poslancev so somišljenikom itak znani. Navesti je treba ime, katastralno oboino in številko, ali pa naravnost poslati ček kot dokaz. — Ivan Vesenjak. Štajerski nemški vhvogradruki proti uvozu vina iz Slovenije v Avstrijo. V Ernoviu (Elvrenhausen) poleg Špilja se je v nedeljo, dlne 4. maja vršilo veliko protestno zborovanje vmogradnikov nemške Štajerske proti nameravanemu uvozu vina iz Slovenije v Avstrijo. Zborovanja se je udeležilo nad IOOO ljudi iz vseh vinorodnih krajev Štajerske. SMeniH so, da naj se pri sklepanju trgovinske in carinske pogodbe z Jugoslavijo na rvofoen način ne dovoli uvoz vina iz Slovenije po znižani carini. Poslali so oster protest štajerski in dunajski vladi. Povod za ta protestni zbor je dal članek v listu »Landwirtschaftliche Mitteilungen.«, v katerem je bilo objavljeno, da namerava pri trgovinsko-carmskih pogajanjih Avstrija uvozno carino na vina iz Slovenije znižati na eno četrtino dosedanje carine. Nemški vinogradniki trdijo, da pridela Avstrija za svoje potrebe dovolj vina. Glavno besedo na shodu je imel poslanee »bauernbimdler« Gartler \z Strasa. Uspeh licencovanja plemenskih bikov v mariborskem okraju. Bikov se je prignalo skupaj 87. Od teh- je bilo po pasmah: marijadvorskih 30, marijadvorskih križancev 15, pincgavskih križancev 14, tuje pasme 28. Od teh so bili licencovani: inarijadvorci 29, marijadvorski križanci 11, pinpgavski križanci 9, nesposobnih skupaj 38. Darila so so pripoznala sledečim bikorejcem: po 400 din.: Srečko Robic, veleposestnik, Liirubuš; po 350 din.: Pašniški zadrugi Limbuš-Ruše; po 285 din.: upraviteljstvu grofa Meran, Vrhovdcl; Jerneju Frangež, posestniku, Bohova; po 230 din.: Josipu Terčel, posestniku, Grušene; Francu flešič, posestnilou, Pernica; bar. Piju Twickel, Krčevina; ivanu Jug, posestniku v Rušah, za 2 bika a 230 din, je 460 din.; po 220 din.: Francu Vičnik, posestniku, Zgor. Duplek; po 180 din.: Henriku Majer, pos. v Št. Ilju v Sl. gor.; Jareninskemu dvoru v PoKčki vasi; upravi samost. Sv. Lampreht v Svečini; Franou Pristernik, pcs., Spodnje Radvanje; po 160 din.: Matjažu Divjak, pos. v Orehovi vasi; Kat. Brglez, pos. v Račah; Francu Vičnik, pos. v Zg. Dupleku; po 100 din.: Vetrinjskemu dvoru, Limbuš; Miroslavu Očkerl, pos., Srebotje; upravi kn.-šk. posestev v RadVanju; upravi kn.-šk. posestev v Lajtersibergu; Henriku Majer, pos. v Št. Hju v Slov. gor.; Leopcldu Zupanič, pos., Jelenče; baronu Piju Twickl, Krčevina; po 60 din.: Antonu Vemik, pos., Hoče; Ludoviifcu Rečnik, pos. Hoče; Za prigon nelicencovarii hin neobdarcvanih bikov se bo izplačala svota 1000 din. Oddajja subvelhcijskih nujascev. Oblastna uprava v Mariborvi namerava to leto podpirati prcskrbo dobrih plesnenskih mrjascev. Oddajala jih bo v starosti 3—5 mesecev, nabavljala pa v domaoiih vzrejevališčih. Država bi prispevala približno polovico nakupnega zneska in sicer do 500 din. Ostali del knjpnine in stroške plača naročmik pri prevzemu živali. Prošnje se morajo vložiti potom občine, kmetijske podružnice ali okrajnega zastopa. Priložiti je pravilno podpisano zavezno pismo, na katerem potrdi dotični urad: 1. da je mrjasec potreben v dotičnem okraju, 2. da je prosikc svinjerejec in 3. da prevzanve vso odgovornost za prevzetje in plačilo živali. Prošnje je vložiti do 10. junija t 1. na naslcv: Veliki župan, oddelek za kmetijstvo v Mariboru. Ormoški okrajni zastop priredi dne 31. t. m. na mestnem sejmišču v Ormožu razstavo goveje živine pincgavske pasme. Namen razstave je, da se na eni stranl zašnteresira domače živinorejce, da se še z večjo viiemo oldenejo te panoge dom&čega jospodarstva; na dmgi strani pa, da se pokaže javnosti in merodajnim faktorjem stanje naše živirvoreje in uspeh povojnega dela. Otvoritev razstave ob 10. uri dopotdne. Z oziron\ na ugodrve železniške zveze se pričakuje mnogobrojen oibisk. M<j*-iborsko sejmsko pohočilo. Prignalo se je: 14 konj, 11 bikov, 171 vodov, 391 lcrav, 21 telet in 1 koza. Skupaj 609 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejnvu dne 13. maja so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 12.75—13.25 din.7 poldebeli vold 12—12.50, plemenski voli 10—11, biki za klanje 9.50—12.50, klavne krave debele 10.50—12, pkmenske krave 8—10, krave za klobasarje 7.25—8.50, molzne krave 9—11.50, breje krave 9—11.50, mlada živina 13.75—14. Marifaorsko sejmsko piofočilo. Na svinjski sejem dne 16. t. m, se je pripeljalo 554 svinj, 7 ovc, 2 kozlička in 1 koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiei 5—6 tednov stari komad 150—250 D, 7—9 tednov stari 275—400 D, 3—4 mesece stari 625—700 D, 5—7 mescev stari 825 do 950 D, 8—10 mescev stari 1075—1200 D, 1 leto stari 1450—1600 D, 1 kg žive teže 17.50—18.75 D, 1 kg mrtve teže 20—25 D, 1 koza 200—250 D, 1 ovca 200 D, 1 kozlič 70—75 D. .t Mesne cene v Mariboru: Volovsko meso 22—27 d., mese od bikov, krav in telic 19—21, telečje meso 21— 30, svinjsko meso sveže 30—35 din. Tržne cene v Mariboru. V Mariboru stane 1 kg govejega mesa I 25—27 din., II 22—24 din, III 19—21 din. Teletina I je po 26—30 din., II 19—24 din. Svinjina je po 27.50—35 din. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I 14—17 din., II 10—12 din. — Kože: 1 kcmad konjske kože 150—225 din., 1 kg goveje kože 17.50—20 din., telečje 30—32.50 din., svinjske 12.50 din., gornjega usnja 120 din., podplatov 80—125 din. — Perutnina: 1 komad piščanca majhen 35 din., večji 38.50 din., kokoš 55—85 din., raca 50—62.50 din., gos 100 din., puran 100—120 din., domač zajec majhen 45 din., večji 50 din. — Jabolka so po 7—13 din. 1 kg. — Žito: 1 kg pšenice 3.50 din., rži 3.25 din., jeomena 3 din., ovsa 3 din., koruze 3 din., prosa 3.50 din., ajde 3 din., fižola 5—7 din., graha 14 din., leče 14—24 din. — Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke št. 0 6 din., št. 2 5.75 din., št 5 5 din., §t. 6 4.50 din., št. 7 4 din., prosene kaše 7.50 din., ješpenja 7 din., otrobov 2 din., koruzne moke 4 din., koruznega zdroba 4.50—6 di»., pšeničnega zdroba 7 din., ajdove moke št. 1 8 din., št. 2 7 din., kaše 6 din., ržene kave 10—15 din., cikorije 25 din. — Krma: 1 q sladkega sena 90 din., ovsene slame 52.50—75 din. — Kurivo: 1 kubični meter trdih drv 200 din., mehkih drv 175 din., 1 q trboveljskega premoga 42—45 din., velenjskega 27 —30 din., 1 kg oglja 1.50—2 din., koksa 1—2 din. — Glavnata solata je 1 kg po 3—5 din., 1 kg starega zelja stane 1 din., 1 komad karfijole 0.25-—1 din. »IDomači vrt«, spisal M. Humek. Praktičen navod, kako ga uredimo, obdelujmo in krasimo. Založila Jugcslovanska knjigama v Ljubljani. Cena broširani knjigi 48 D, vezani 60 D. — Nad 20 let je poteklo od zadnje izdaje Koprivnikovega »Domačega vrtnarja« in bil je skrajni čas, da smo dofoili kojnčno toliko potrebno in vsestranski zaželjeno novo delo, s katerim bo izpolnjena občutna vnzel v naši vrtnarski književnosti. Lična, 200 strani obsegajoča knjiga obseza vse, kar je treba znati praktičnemu vrtnarju o tej panogi kmetijstva. V uvcdu nas seznanja g. pisatelj s temeljnimi pojmi o rastlinskem življenju, razpravlja nato o uredbi domačega vrta, velikosti, zemlji, Iegi, razdelitvi, vrtnarskem orodju, gnojakih, pripravi zemIje, obdelovanju in gnojenju, glavnih vrtnarskih opravilih, vrstitvi vrtnih sadežev, setvi, presajanju, okapanju, namakanju, škodljivcih, boleznih itd. Driigi del cbravnava posebno vrtnarstvo: pridelovanje in kulturo kapusnic, sočivja ali stročnic, solat in špinačnic, korenaste zelenjadi, čebulnic, bučnic, paradižnikov, paprike, jajčevca, šparglja, hrena, rabarbare, raznih kuhinjskih dišavnic in zaključuje z navodilom, kako spravljamo in shranjujamo zelenjad za zimo. Posebno poglavje je posvečeno sadnemu drevju na domačem vrtu in nas navaja k pravilni izbiri sadnih plemen, sort in otalik, razvrstitvi, negovanju, varstvu in vsemu, kar je ljubitelju sadjaistva potrebno vedeti. V jedrnati in pregledni obliki je popisano v nadaljnem okrasno rastlinje, cvetlice, vrtnice, lepotično drevje in grmovje, ovijalke in vspenjalke, naprava vrtne trate in drugo. Častild sobnih cvetlic najdejo v knjigi napotke, kako se sobne cvetlice vzgajajo, sade, zalivajo, gnoje, presajajo, varujejo pred boleznimi in zajedalci, dočim bo zlasti začetnilro-m dobrodošel pregled vrtnarskih opravil v posameznih mesecih tekom leta. Jasno in pol|udno vsebino ponazorujejo poleg dveh krasnih barvanih prilog nebrojne izvime slike, načrti zetenjadnih in lepotičnih vrtov, razpredelnice z najvažnejšimi podatki o setvi, saditvi in obdelovanju zelenjadnih rastlin, množini in uporabi umetnih gnojil itd. Knjigo bo prebiral gotovo vsak še tako skromen vratar in Ijubitelj vrtnarstva z največjim pridom in jo priporočamo najtopleje vsem, ki se pečajo z vrtnarstvom po kmetih in po mestih, zlasti tudi šolskim vrtnarjem osnovnih in kmetijsko-nadaljevalnih šol, katerim bo vesten in zanesljiv svetovalec. Gojencem in gojenkam naših kmetijskih, odhosno gospodinjskih šol bo »Domači vrt« izvreten učni pripomoček in bo clajšal v znatni meri pouk v tej stfoki. Vobče bi ne smela manjkati odlična lcnjiga v nobeni slovensld hiši! — Profesor Josip Priol. Žitni trg. Položaj na žitnih trgih v naši državi je nespremenjen. Izvoza ni, domači konzum ne lcupuje, pasivne kraje pa zalegajo italijanski izvozničarji s cenejšo moko. Zadnje čase se govon, da namerava vlada znižati prevozno tarifo na železniicah za žito, kakor jo je znižala pri prevažanju lesa. Ta ugodr.ost bi bila nujrvo potrebna, i ker le potem bi bilo zopet malo izgleda, da se uvoz j oživi. Cene padajo skoro vsem žitnim vrstam. Pšenica je padla v ceni celo v Vcjvodini, v Bački se prodaja po 300 —315 din., v Slavoniji po 300—305 din. Istotako je pa- dla cena 'koruze. V Bački se dobi že po 220—225 din. Čvrsto ceno je obdržal edino le oves, plačuje se po 275 —290 din. Hmelj. I. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov dorna in drugod. Žalec, dne 1. maja 1924. Rez hmelja se je letos izvrševala ne pri najugodnejšem vremenu. Hmeljska korenika je dobro prezimila in ima že obilo poganjkov. Sedaj se postavljajo drogi ter napeljujejo in napenjevajo žice v žičnih nasadih. Gnojenje se je izvrševalo deloma že jeseni, deloma se izvršuje sedaj. Letos se je izvanredno mnogo umetnega gnojila vporabljalc. V zgodaj obrezanih nasadih se vidijo že po pcl metra dolgi poganjki. Zjutranja temperatura znaša povprečno le 5 stopinj R. — Društeno vodstvo. Tajrvištvb SLS v Matriboitu sporoča dctičnim, ki so v pisarni tajništva cddali stare lOdinarske bankovce (kovače) v zamenjavo, da zamenjane bankovce ob priliki v tajništvu dvignejo. Vredn(ost denairja, Ameriški dolar stane 80 din., franccski frank stane 4.42 din., za 100 avstrijskih kron je plačati 11 para, za 100 čehoslovaških kron 235 din. in za 100 laških lir 359 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.955 centimov.