Državni zbor. Državne podpore vsled uim. Dva dni se je posvetovala zbornica o raznih predlogih za podporo vsled vremenskih nesreč. K besedi se je oglasilo mnogo poslancev. V tem slučaju pa odloči žreb, po kateri vrsti imajo besedo razni govorniki. Kdor potegne prav nizko številko, je zagotovljen, da bo smel govoriti. Kajti, ko govori nekaj poslancev: 4 ali 6 — potem se navadno predlaga: konec razgovora. Tak predlog se je sprejel tudi v tem slučaju. Ostali govorniki si izberejo še svojega skupnega govornika za ali proti postavi; besedo ima še poročevalec, potem se glasuje in stvar je rešena. Vsi nujni predlogi — med njimi tudi za spodnještajarske občine: Loka pri Planini, Planinska ves, Št. Vid, Vrh, Doblešič, Drensko rebro, Senovo, Brezje, Sv. Ema in Niinno, katere je vložil poslanec g. Žičkar, so se sprejeli. Vladi se je naročilo, naj preiskuje potrebščine po teh občinah in naj jim pomaga z državnimi sredstvi. Treba torej, da te občine svojemu okrajnemu glavarstvu podajo popis sile in pomanjkanja, ki tam vlada. Če se torej glavarstvo prepriča o tetn pomanjkanju, je dolžno nasvetovati namestniji, oziroma ministerstvu, koliko podpore potrebujejo posamezne občine. Uravnava rek. Odsek za nujno podporo je predložil tudi jako važen sklep, ki ga je zbornica tudi sprejela in ki se blizu tako-Ie glasi: »C. kr. vlada se pozivlje, da dela na to, da se uravnajo struge vseh naših rek, (katere delajo škodo po svojem preplavljaniu ali s tem, da trgajo rodovitno zemljo). V ta namen naj vlada zahteva potrebnih denarnih sredstev za povišanie tako imenovanega meljoracijskega ionda«. Meljoracijski fond je ustanovljen v ta namen, da se iz njega jemlje denar v zboljšanje zemljišč, v popravo rek, za osuSenje močvirja itd. Zopet vsenemške interpelacije. Prusaki v zbornici so vložili zopet mnogo interpelacij nespodobne vsebine, katerih si ni upal objaviti zbornični predsednik. Zato je 21. marca odredil tajno sejo, v kateri so se te interpelacije sicer prečitale, toda zbornica je po veliki večini glasov sklenila, da se ne smejo objaviti, ker so silno pohujšljive. Pri tej razpravi so se hudo prijeli socijalni demokrati in krščanski socijalci zavoljo nekega dunajskega socijalno demokratičnega Seitz-a. Ta mož se je robato obnašal proti predsedniku šolske komisije, kateremu je nameril v javni seji zaušnico. Zato je sklenil dunajski okrajni mestni šolski svet, predlagati deželnemu šolskemu svetu, naj se Seitz opusti iz Solske službe. Pri tej priliki je vzbudil govor dunajskega župana dr. Luegerja veliko zanimanje. Ta krščanski mož je namreč socijalnirn demokratom očital, da so sovražniki oerkve in vere. Temu so se pa soeiji upirali in zahtevali, naj dr. Lueger svojo trditev dokaže. Ta mož ni nikdar v zadregi. Reče torej med drugim: Vi ste sovražniki cerkve, ker ne hodite k božji službi in se norčujete iz resnic sv. vere. Dobro jim jo je zasolil. Obštrukcija v zbornici. Ker je zbornica prepovedala, objaviti nesramne spise vsenemških prusakov, so ti razjarjeni naoovedali, da hočejo zabraniti nadaljno posvetovanje z obštrukcijo. Res, precej drugi dan so vložili dva nujna predloga, o katerih imajo pravico zahtevati, da se o njih takoj razpravlja. V znamenje obštrukcije so vsi vsenemški poslanci, ki so udje kakega odseka, napovedali svoj izstop. Vendar so se zadnji trenutek pomirili. Moral jim je predsedaik obljubiti, da bo dal prečitati nekatere njihove kočljive interpelacije. To je storil in obštrukcija je za zdaj izostala. Ljudsko Stetje na CeSkem. Češki poslanec Hruby je vložil nujni predlog, v katerem se pritožuje nad krivicarai, katere so se godile Cehom pri zadnjem ljudskem Stetju: mnogo Čehov so zapisovali kot Neioce. V obče se je tožilo, kakšna nespamet je v tem, da se ljudstvo šteje po svojem občevalnim jeziku in ne po svoji narodnosti. Dunajskemu županu so očitali Čehi, da se je mnogo dunajskih Gehov zapisalo v Nemce. Temu se je uprl dr. Lueger, ter našteval učitelje in uSiteljice in me^tne uradnike na Dunaju, ki so se smeli zapisati kot Slovane. Ederi izmed meščanskih učiteljev se je vpisal kot Slovenec — ne da bi se mu kaj žalega zgodilo. Vendar je naznaail mestni župan, da od zdaj naprej ne bo dobil na Dunaju nihče več mestne službe, 6e ne označi nemščine kot svoj občevalni jezik. Lepo to ni, da bo moral potemtakem Slovan zatajiti svojo narodnost, če hoče službo imeti na Dunaju. Državne mitnice odpravljene. Zbornica je sklenila 22. marca postavo, vsled katere imajo prenehati mitnice na državnih cestah. Finančni minister pa je onienjal, da bi vsled tega izgubila država okoli 2 milijona kron in ni obljubil, da se ta postava potrdi, dokler ne ve, kje bo vzel in kako pokril ta primanjklaj. Davek od zemljiških zadolžnic odpravljen. Dne 26. marca se je zbornica posvetovala o sklepu davčnega odseka, naj so zemljiške — >hipotekarne« zadolžnice proste rentnega davka. Pri tej priložnosti je pa predlagalo mnogo poslancev različne želje; finančni minister je tudi ugovarjal, ker bi država izgubila nad 7 milijonov kron. Sklenilo se je, da se ima postava davčnemu odseku povrniti, da jo naj primerno prenaredi in mora o njej vnovič poročati v 24 urah. Železnica Grobelno-hrvatska meja. Priprave za zgradbo te železnice so na štajarski stran' že dalje časa vse v redu. Deželni zbor štajarski je dovolil za zidanje te železnice potrebno podporo le pod tem pogojem, da se železnica na hrvatski meji nadaljuje do Krapine, oziroma do Zaboka. Mažarji so v Budapešti dolgo časa premišljevali, kai naj storijo, bi-li dovolili to železnično zgradbo na hrvatskih tleh ali ne. Zdaj so se vdali. Sporočila iz Ogerske naznanjajo, da je tudi železnica do Krapine našla milost v očeh Mažarov in se vtegne ta železnična proga: Grobelno-Zabok kmalu graditi.