Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV. Lendava, 4. julija 1937. Štev. 27. Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D.t na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din, Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarov! letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi.. Popüst po dogovori. BEDNARIK RUDOLF, PLEBANOŠ pri GRADI. Dobroga gračkoga plivanoša, Bednarik Rudolfa nega več med živimi. Junija 23. so mirno v Gospodi zaspali, komi so verno slüžili, kak jako dober, zgleden i pobožen dühovnik, čisti, trezni, bogaboječi, puni lübezni do svojih sobratov i svojih vernikov so svoje bogato živlenje dokončali v 70 leti svoje starosti. Pokojni so bili po rodom Slovak, rojeni 1. 1867. aug. 30. v DobraWodi na Slovaškom. Oča so njim bili preci premožen mesar, ki so z materjov pokojnoga, sestrov i teticov pri pokojnom preživeli svoja zadnja leta i so zakopani v grobnici gračkoga pokopališča, štero so pokojni za sebe i svoje dali lepo umetno napraviti. Pokojni so z svojov rodbinov v pravom krščanskom, Kristušovom dühi živeli na farofi na zgled vsem dühovnikom, farnikom i vsoj rodbini dühovnikov. Za mešnika so posvečeni 1. 1892. julija 15. Tak so delali 45 tet v Gospodovih goricaj. Gračko faro so vodili od 1. 1895., to je 42 let. Vsi znamo, da je v Slov. krajini najtežavnejša ravno gračka fara, zato pa vsi pripoz- namo, da so pokojni gospod plebanoš bili junaški dühovnik, ki so teliko let vodili to teško faro i to skoro vsikdar v slabom zdravji. Ka so se pri njih gospodje kaplanje i drügi duhovniki čütili kak v domačem krogi, ne potrebno posebno povdarjati. Leta 1928. aug. 5. je Višja cerkvena oblast toga zaslüžnoga moža imenüvala zaškofovskoga dühovnoga svetovalca. Med veliko v vnožinov naroda iz domače i drügih far je sprevodila punoštevilno zbrana dühovščina dobroga sobrata na zadnjoj poti i prosili so njim vsi: večni mir. To prosimo tüdi mi iz globoke zahvalnosti do pokojnoga, ki je z svojov pokojnov sestrov do sive starosti bio Širiteo i priporočiteo naših listov. Večni mir, večno plačilo naj vživa Marijin sin, ki je Njej posvečeno cerkev vodo v gorečnosti i dosta včino za Njeno čast i diko, ki nam je Mati vsem, ar je Mati Zveličitela našega. Molimo vsi naročniki, posebno iz gračke fare za dobroga plivanoša, Bednarik Rudolfa. — Sprevod se je vršo 26. jun. Na drügoj strani objavlamo celi potek sprévoda. V nedelo vsi v Soboto. Dosta smo že pisali od velike tombole S. M. Mure, ki bo zdaj v nedelo 4. julija popoldnevi ob pol 3 vöri na velikom športnom igrišči v fazaneriji v Soboti. Zdaj, kda smo že vidili razstavo prelepihi hasnovitih dobitkov, moremo pohvaliti prireditev te velike tombole i to vsakomi istino najtoplej priporačamo. Nikdar šče ne bilo takše tombole v našoj krajini ! Vsi dobitki, tüdi najmenši so lepi i koristni. Točno je 20 glavnih tombol, 50 (pet v ednoj vrsti), 100 (štiri v ednoj vrsti), 400 (tri v ednoj vrsti) i 1000 (dve v ednoj vrsti), sküpno teda 1570 dobitkov v sküpnoj vrednosti nad 20.000 Din. Na razstavi smo vidili 6 lepih biciklov svetovnih mark, lepe servise, krasno blago za obleke, kühinsko posodo porcelan, majoliko, glažovino, specerijo, preproge, manufakturno blago, gospodinjske i gospodarske potrebščine itd., vse ka je vsakokomi potrebno i hasnovito. Lüdje, küpite karte po mogočnosti že naprej. Spomnite se, kak je bilo težko neštemomi, ki je prišao od daleč predlansko leto na lepo tombolo toga drüštva, pa kart ne mogo dobiti, ar so bile že razodane. Pridite vsi to nedelo v Soboto i zadovolni te se vračali domo ! Ka nam pišejo naši iz Portugalskoga od Španije. (Iz dnevnika »O Seculo* povzeo J. Lebar.) — 2.) Voza na ladji. Par dni potom kak so se anarhisti i komunisti vtaborili v Malagi, so bile voze pune. Cerkve spremenjene v voze, so bile tüdi vse nabite z robi. Zavolo pomenkanja prostora je „odborˮ odločo, da se naj parnik Markez de Čavari spremeni v vozo. Kamarada-tovariš Miljan je dobo punomoč, da lehko mantra siromaške voznike, kak se njemi lübi. V to vrsto vozo i pod takšim pokrovitelstvom je bilo zapretih 500 oseb, od teh 200 žensk, edenajset nosečih ino tridvajsti z malimi dojenčki v naročaj. Pazitelje so z šatanskim zadovolstvom izvršavati „človekolübna povelja odbora. Metali so v ladjo ročne bombe ali „pomaranče, kak so je imenüvali; natrosili gomile vapna, pa polijati z benzinom potom pa zažgali cote. Večkrat se je prikazao na ladji Miljan, odpro vhod vzapora i zakričao notri v dno ladje: „Mogoče ma što izmed vas 250.000 pezet? (ena pezeta okoli 10 Din.) S temi penezi bi se lehko dobo potni list! Jaz ne sem nikakša živina ! Odbor šče meti peneze, pa je !ˮ V začetki je preci nesrečnežov spadnolo v zanke. Dali so peneze i zapüstili ladjo. Par vür kesnej so je odpelali vö iz mesta i je spostrelali. Miljan je pokao od smeha, kda je spravlao v žep lepe jezerke, prej: „bolšega potnoga lista njim pač ne sem mogeo dati!ˮ Mučenje ino pokolj. Stražniki se ne so vznemirjali, kak bodo delili hrano med voznike. Prinesli so v kotlaj vročo župo (če se tista reč sme tak imenüvati), v šteroj so plavali falajčki slanine i jo po tleh razlejali: „Jejte na tleh kak svinje! Drügoga ne zaslüžite ! so njim pravili. Neki den je vmrla od porodnih bolečin edna izmed nosečih žensk. Pet dni je ostalo tam mrtvo telo i začnolo gniliti, ne da bi je odstranili. Krvniki so pokali od smeha, kda so znova praznili kotle i župo po tleh razlevali: „Če vam to ne diši, mate tam friško meso! Lehko si vzemete keliko se komi lübi!ˮ Drüge noseče žene so vmrle na isti način. Neki den se je znajšlo med vozniki celo šest gnilih mrtvih teL. Vozniki so si mašili nos, žgali papir i les, da bi tak konči nekeliko potišali strašen smrad. K tomi se je pridrüžilo šče drügo: ne so je püstili vö po osebnih potrebaj. Vse so mogli opravlati tam notri, ka je gnüsobo šče povekšalo. Vsa ta reč le tekla po tleh, pomešana z vapnom, jestvinov ino drügimi odpadki. Na nekom železnom drügi se je vido veliki küp posüšena možganov nekoga nesrečnika, zadetoga od ročne bombe. Ne so najšli sühoga prostora, kama bi se seli, šče menje pa vlegli. Što se je šteo odpočinoti od večnoga stanja, se je mogo vsesti v tisto nesnago na tleh. Zavolo toga njim je vsa obleka bila pokrita z smrdečov skorjov odpadkov. Ne so najšli niti minute Pokoja pred vsake vrste stvarci, ki so se v kratkom časi strašno povnožili. Prosili so večkrat svoje mantrnike, da je naj kem prle bujejo i re- šijo mantranja. Za odgovor so dobili: „To šče ne vse!ˮ Meli so pač svoje načrte. Dne 23. novembra je nekeliko nacionalistična zrakoplovov preletelo Malago pa potopilo nekšo ladjo puno orožja, ki je ravno te pripovala z Alikateja. Večer istoga dneva se na nagloma odpre glavni pokrov nad njihovimi glavami. — „Halo! pripravite se, ar začnemo plesi! — se je začüo od zgoraj hripav Miljanov glas. Med tem se pokaže v odprtini cev strojnice. Odznotraj se začüje obvüpno kričanje i jokanje nesrečnih žrtev. Te se začüje klepetanje strojnice. Vrišč ino joč sta pomali henjavala. Nazadnje se je čülo samo zdihávanje i hropenje vmirajočih, dokeč tüdi to ne henjalo. Med mrzlimi stenami je zavladala tišina. V ladji je ležalo 273 mrtvi možov, žen i dece, med temi zadnjimi tüdi telo ednoga trinajstmesečnoga deteta. Nova taktika. Eden den se je začeo na ladji nov način mantranja. Kda so dobili kakšega novoga voznika, so odprli pokrov nad magazinom, zdignoli nesrečnika i ga treščili na dno ladje. Osem voznikov si je tak spotrlo noge, dva pa — dühovnika: Barba, 72 leti star i Manuel Pimentel — sta si pri padci rarbila glavo. Prizadeti so kričali od bolečin. — „Širomačeki !ˮ se je norčaro Miljan, „smilijo se mi! Nemorem več poslüšati toga javkanja! Dajte je potolažiti!ˮ I stražniki so je zaistino začnoli „tolažitiˮ z ročnimi bombami. Rešitev. Rešitev se je približavata. Tisti den, kda so Leipo de Ljano-ve čete zavzete mesto, so nesrečneži čüli pükše i štüke. Žarek vüpanja njim je zaspao v srca. Na tihom so eden dru- gomi zavüpali svoje žele. Končno so tüdi štüki vtihnoli. Vse je znova vtihnolo i ostali so znova v strašnoj negotovosti. Težka sküšnjava njim je spadnola na düšo. Ne so znali, da je nad mestom zaplapolala rdečo-žuta zastava (zastava nacionalistov). Samo proti večeri začüjejo na krovi nad glavami nenavadne vrvenje. Dva strela. Zaprtina nad glavami se odpre. Od zgoraj zakričijo v mračno tisino glasi zmage: „Arriba Espana!ˮ (Vstani Španija !) Vozniki ne so odgovarjali. Bojali so se vkanjenja. Med tem se pa prikažejo iz ednoga kota krvožedni mantrnicje bledi kak stena i prestrašeni od straha. — „Rešite nas !ˮ prosijo jočič kak deca. „Spomnite se, da mi ne smo nikaj vsemi tomi krivi, ka se je zgodilo !ˮ — Samo zdaj zarazmijo vozniki pri kom so i začnejo na ves glas kričati, živijo. Nešterni se obimajo, drügi se jočejo od samoga veselja i henjajo s kričanjom : „Rešeni smo! Rešeni ! Živela Španija! Arriba Espana !ˮ Ka se je te godilo med rešenci i rešiteli, ne mogoče opisati. Bili so rešeni. Sunce slobode njim je znova zasijalo. Plavajoči pekeo Markez de Čavari se je prazno. Komunisti so bili zgrableni. Nikaj ne so pomagale prošnje. Bili so spravleni na varno. Strašnoga i neizprošenoga Franca Miljana, ki je zapovedao pokolj, „ar so se njemi siromacje smililiˮ, — piše novinar Lisbonskoga dnevnika „O Seculoˮ — sem vido kesnej v Malagi v vozi. Vlase je meo razküštrane, ves objokan, ponižan kak redovnik, je venomer ponavlao: „Živeo Kristuš Krao!ˮ 3.) Lastnoga deteta meso je jo. Neki Zdravnik v Malagi etak pripovedava: „Razbojniki so me tri dni Ki lübite mladino, prečtite to pismo i pomagajte! PREČASTITI GOSPOD ! M. Sobota, 4. junija 1937. Tu v pismu Vam prilagamo sliko „Malih Cvetkˮ. Prav lepo Vas prosimo, če bi nas dali v „Novineˮ ali pa v „Mar. Listˮ. Sedaj nas je že velika družina, toda hiša je zá nas skoraj premala. Ker pridejo drugo leto še druge, zato moramo imeti večjo hišo. Napišite v „Novinahˮ tudi to, da naj prispevajo za graditev „Malega Cvetiščaˮ. Večkrat vprašamo čast. s. prednico, kako bo z našo hišo, toda ona nas samo toláži in pravi naj vprašamo Vás. Vsako dekle, katero je količkaj dobro, je rado tu v „Cvetiščuˮ, zakaj, sestre nas učijo zmiraj le dobro, četudi naša mladost še tega ne pripozna. Prečastiti! Ne morete si misliti kako si Želimo imeti večjo hišo in malo kapelico, da bi imeli Zveličara pod našo streho. Moliti hočemo v ta namen, da bi Bog uslišal našo prošnjo. Ne imejte zaprtih ušes in uslišite naše prošnje. Upamo pa vendar, da bo zraven te hiše v septembru, ko se vrnemo, stalo lepo „Male Cvetiščeˮ. V presvetem Srcu Jezusovem Vas pozdravljajo „Male Cvetke:ˮ Jelka Mlinarič, Cigan Trezika, Zablatnik Terezija, Šnurer Valerija, Koglot Vlasta, Mencinger Irenka, Marjana Zec, Švagan Angela, Pisk Klara, Paller Angela, Maršik Ilonka, Vekoslava Kreft, Faust Marija, Mihev Anica. Dijakinje v Domi sv. Frančiška v Soboti leta 1936-37, „Malo Cvetiščé ˮ. Pred leti je Odbor za Zidanje, Doma sv. Frančiška v Črensovcih küpo v Soboti staro Martinišče, v vulici Križova 4. V toj staroj hiši smo dali napraviti še dve novivi sobi. V toj hrambi dobijo Siromaki brezplačno prehrano, ženska Šolska mladina pa odgojo pod vodstvom častitih sester Drüžbe sv. Križa. Nevarnost za mlade deklice je neizmerna velika, zato je moremo čuvati na vse mogoče načine. Da je pa občuvamo, potrebüjemo za njo edno učilnico, spalnico i kapelico z zraven spadajočov sobicov i segeštijov. Da moremo te prostore gorpostaviti, prosimo pomoči vseh, ki lübijo poštenost naše ženske mladine. Zato prosimo občine blizi Sobote, naj nam pripelajo pesek i šoder, cigeo, les itd. i drügi pa naj nam poklonijo kakši koli dar, da više imenüvane prostore moremo letos dogradi^. Kapelico posvetimo Jezušekovoj sv. Treziki, Maloj Cvetki, zato zovemo hišo za »Malo Čvetišče*. Pa tüdi zato, naj deklice v njej vzgojene ostanejo zaistino »male Cvetke*. Da Slovenska krajína ma pošteno žensko mladino, pomágajmo vsi! Mi ni pare penez nemamo, zato bomo zidali samo Z milodarov. — Za Dom sv. Frančiška v Črensovcih, Klekl Jožef, predsednik 2 NOVINE 4. julija 1937. püstili brez vsake hrane. Potom so mi pa na tanjeri prinesli kuhano meso. Boječ se, da bi bilo zagiftano, ne sem šteo jesti. Z grožnjami so me prisilili. Nazadnje so me pitali: Ali znaš kaj si jo? Meso tvojega sina; i so mi prinesli moje dete, šteromi so odrezali edno nogoˮ. __________ Oda te strašne,; a istinske, od stotine verodostojnih svedokov podprte i posvedočene reči čtemo, pitamo z odprtim srcom vsakoga, ki se za človeka drži: jeli more človek podpirati komunizem, šteri te grozovitosti počenja? Ki podpira komunizem, ne more biti človek. NEDELA po risalaj sedma. Evangelium (Mataj 7). Tisti čas je pravo Jezuš vučenikom svojim; Varte se od krivi prorokov, šteri prihajajo k vam vu ovčenom gvanti; znotra so pa zgrablivi vucke. Ž njihovi sadov poznate nje. Jeli berejo s traja grozdje, ali z ščetalja fige? Tak vsakše dobro drejvo dober sad rodi, lagoje drejvo pa lagoji sad rodi. Nemore dobro drejvo lagojega sada roditi, niti lagoje drejvo dobroga sada roditi. Vsako drejvo, štero ne rodi dobroga sada, doli se vseče ino se na ogen vrže. Zato ž njihovih sadov nje poznate. Ne bode vsaki, ki veli meni, Gospodne, Gospodne, notri šo vu Kralestvo nebesko: nego ki čini volo Oče mojega, šteri je vu Nebesaj; on de notri šo vu Kralestvo nebesko. Razgled po katoličanskom sveti Okrožnica Pija XI. „Divini Redemptorisˮ o brezbožnem komunizmu. — II. Nauki in sadovi komunizma. — Nauki. Bloden ideal. 8. Današnji nauk komunistov ima v sebi bolj kakor katerokoli podobno gibanje v preteklosti neko zmotno idejo o odrešenju ubogih. Neki bloden ideal pravičnosti, enakosti in bratske skupnosti v delu navdaja njih nauk in njih zamisli z nekim misticizmom, tako da množice, privabljene po varljivih obetih, prevzema navdušenje in se širi med njimi, kakor se širi kaka epidemična bolezen. To je dandanes tem legije, ker je neprava razdelitev dobrin kriva nenavadne bede. Bahajo se, da je njih zmotili nauk počelo gospodarskega napredka. Če je res kje takšen napredek, ima brez dvoma drugačne vzroke, na primer, da se je uvedla v večji meri industrijske proizvodnja v kraje, ki so bili prej brez nje; da se brez ozira na človečnost in le z ozirom na čim večji dobiček izrablja neizmerno naravno bogastvo; da naposled silijo delavce ob majhni plači trdo in neusmiljeno na najtežja dela. — Marxov dialektitni materializem. 9. Nauk, ki ga širijo dandanes komunisti, časih pod vabljivim in zapeljivim videzom, sloni dejansko na načelih tako imenovanega dialektičnega in historičnega materializma, kakor ga je učil Marx in ki ga teoretiki boljševizma, kakor samozavestno trdijo, edino pravilno razlagajo. Ta nauk uči, da je vse ena realnost, namreč tvar s svojimi slepimi in tajnimi silami. Ta po svojem razvoju postane rastlina, žival, človek. Tudi človeška drüžba ni nič drugega kakor neka oblika tvari, ki se je tako razvila in ki teži z neko nepremagljivo nujo v ne prestano borbi sil h končnemu cilju: k brezrazredni družbi. Jasno je, da v takšni zamisli ni mesta za božjo idejo; jasno, da ni razlike med duhom in snovjo, med dušo in telesom; da ni duša neumrljiva in da ni posmrtnega življenja. Opirajoč se na dialektični materializem mislijo nadalje komunisti, da je mogoče tisti boj nasproti, ki žene razvoj do dokončnega stanja, s človeškim naporom pospešiti. Zato si prizadevajo, da nasprotja med drüžabnimi razredi poostre; da zadobi razredni boj, ki je, žal, poln sovraštva in razdejanja, videz svete vojske za napredek človeštva; da se vse moči, ki se tem sistematičnim nasilnim poskusom upirajo, kot človeškemu rodu sovražne uničijo. — kaj bi bilo s človekom in drüžino. 10. Komunizem tudi jemlje človeku svobodo, ki je počelo duhovnega življenja; prav tako jemlje človeški osebi nje dostojanstvo in tisto nravno umerjenost, ki se more z njo upirati slepim nagonom strasti. Ker ni človeška oseba po njegovem nauku nič drugega kakor, da tako re- čemo, kolesce v celokupnem stroju, zato komunizem zanikuje poedincem tudi vse naravne pravice in jih prideva občestvu. V odnosih med državljani izpoveda popolno enakost, zato komunizem zanikuje poedincem tudi vse naravne pravice in jih prideva občestvu. V odnosih med državljani izpoveda popolno enakost, zato zanikuje vsako oblast in avtoriteto, katera bi izhajala od Boga, tudi avtoriteto staršev; vsa oblast in podrejenost izvira marveč iz družbe kot prvega in edinega vira. Poedincem ne priznavajo komunisti nobene pravice do zemlje in proizvajalnih sredstev, zakaj ker le-ta proizvajajo nove dobrine, bi njih posest imela nujno posledico gospo- stvo enih ljudi nad drugimi. Zato zahtevajo, da se vsaka takšna zasebna lastnina docela zatre, ker je poglavitni Vir gospodarske sužnost. (Dalje) Okrožnica proti psüvanji. Zagrebečki nadškof Koadjutor, dr. Stepinac so izdali okrožnico na svoje vernike, v šteroj te opominajo, naj se zdržavajo preklinjanja, ar je preklinjanje neizmerna žalitev Božega Veličanstva i ar je ž njim povezana strašna kaštiga na tom sveti i vu večnosti. Castel Gandolfo. Sv, Oča so sprejeli nemške novomešnike, ki so v Rimi dovršili svoje študije. So je blagoslovili i z lepimi rečmi okrepili, naj ostanejo stanovitni v borbi, štero vodi nemška država proti Bogi i Cerkvi. Veren turist. Skoz Italije se je vršila tekma biciklistov. Najhitrej je vozo i dobo prvo nagrado Gina Bar-talia. Milanski kardinal so ga pohvalili, ar kjekoli je vozo skoz, povsod se je skazao za vernoga katoličanca i držao svojo vero. Zmagovalec je pa poklono od svoje nagrade lepi dar za cerkev, ki se bo zidala v okolici Milano. Madjarska se pripravla na svetovni kongres, ki se bo vršo kleti. Mladina se je zdrüžila v edno organizacijo kat. akcije, v šteroj dobi poleg verske poglobitve tüdi stanovsko izobrazbo. To se tiče kmečke mladine. Sprevod preč. g. plebanoša Bednarika pri Gradi. Preč. g. plebanoš Bednarik so mrli 23. junija ob 2 vöri popoldnevi. Smrt je bila lejka i merna. Tak vmerajo lüdje, šteri so celo živlenje verno slüžili Bogi, na konci pa veselo pohiteli k njemi. Dva dni so pokojni ležali v župnišči, zadnji den pa v cerkvi, gde so ga verniki kropili, a gasilci držali častno stražo. Sprevod je bio v soboto 26. junija ob 10 predpoldne. Zbralo se je nad 25 dühovnikov i bogoslovcov ino na jezere gračkih i drügih vernikov, šteri so sprevodili dragoga gospoda k Večnomi počitki. Pogreba so se med drügimi gosti vdeležili glavar g. dr. Bratina, sobočki župan g. Hartner, banski svetnik g. Bajlec iz Sobote i vnogo drügih odličnih gostov. Sv. obredi so se začnoli ob 10 vöri, nato so se s predgate poslovili od pokojnoga gospoda pertočki plebanoš g. Varga, nato so pa dekan g. Krantz slüžili za pokojnoga sv. mešo z asistencov drügih dühovnikov. Med sv. mešov je vučitelski pevski zbor popevao več žalostink. Po končanoj sv. meši se je razvio krasen sprevod proti pokopališči. Pri odpretom grobi so se od njih poslovili najprvle mala deklica z deklamacijov, nato bogoslovec g. Kerec, za njim župan Bačič i šol. upravitel g. Beloglavec. Na konci je vučitelski pevski zbor zaspevao: „Blagor mu .. Gračka zemla je prejela v sebe telo našega predobroga očo, njegov düh pa de šče dugo v naših srcaj. Slovo g. Kereca, bogoslovca. Grački zvonovi so zaspevali tužno pesem. Štirje so se žalostno glasili i zvali k pogrebi, k slovesi i zbrali smo se razžaloščeni grački farniki i vsi navzoči pri odpretom grobi, da sprevodimo k zadnjemi počitki našega dühovnoga očo, prečastitoga gosda plebanoša Bednarik Rudolfa. Po več kak 40 let toploga sküpnoga drüžinskoga živlenja se poslavlamo. Nad našo mirno i tiho gračko faro se je spüsto boži odposlanec, angeo smrti i nam strgao skrbnoga očo, dobroga dühovnika, pastira — prečastitoga gospoda plebanoša. Ostali smo sirote brez očé, brez skrbnoga varitela. Preč. g. plebanoši Nad 40 let ste pasli nas, svoje ovčice, nas krstili, včili večnih pravic, nam delili nebeski krüh — Jezuša v sv. prečiščavanji. Nad 40 let ste; kak boži namestnik zdigavali svojo posvečene ro- ko i čistili naše düše, da so palik postajah bele i čiste, da smo od grešnikov postajali prijatelje i lübitelje boži i ste nas tak vodili vsikdar bliže k Bogi. Tistim, ki so že pred vami i pred nami odhajali v večnost, ste skrbno brisali smrtno roso z bolečega čela, jih tolažili i njim odpirati vrata v drügo živlenje. Vsi pa, šteri že spijo svoj večni sen tü, kama zdaj vi prihajale, so svedocje vašega dela, ar ste skoro vse sprevoditi na njihovoj zadnjoj poti i njim blagosloviti zadnji zemelski dom. I vsi mi, šteri smo se dnes pri razstavi zbrati zadnjemi vašemi slovesi, smo svedocje vsega toga velkoga dühovniškoga dela. Pred več kak 40. letmi ste prišli k nam, med nas i tü izložili svoje živlenje i si zavolo nas nakopali bolezen. Izmantrani od dugoletnoga apoštolskoga dela i bolezni, ste klonili i zatisnili za večno svoje trüdne oči. Za nas ste delati, za nas živeti i trpeti, za nas vse vnogo i vnogo motiti, dokeč vam angeo smrti ne zastavo zadnjega utripa srca. Dober naš oče ! Na zadnjoj poti k vašemi Večnomi počitki smo se zbrati, da se vam slednjič zahvalimo za vse vaše trüde i lübezen. Prosimo vas pa tüdi, da nam zdaj na razstanki odpüstite, da smo biti večkrat trdi i nepokorni, nezahvalni i krivični. Odpüstite nam vse te naše slabosti. Ostane naj samo med nami lübezen, ki nas bo vezala večno tüdi onkraj groba. I gda bodete počivati tü gori na svojem tihom malom domi, gledajte prijazno doli na nas. Vaša düša pa naj moti dobroga, večnoga Boga za vse nas, ki smo šče ostati v trplenji tü na zemli. Prečastiti gospod plebanoš ... z Bogom ! Slovo župana g. Bačiča. Predragi naš pastir ! Prinesti ste k nam živlenje, v najlepšoj mladosti, kak roso na sprotolešnjih dnevaj. Ali naši teški bregovje, šteri so vam zdrobili živlenje že te, kda drügi cvetejo v močeh i zdravji. Pa toga trplenja ste se vi ne prestrašiti, delati ste naprej i to v najhüjših časaj, da vas je preganjale vse, posebno pa ešče po svetovnoj bojni, brezveren komunizem, Vse ste prenašati, čeravno vam ne je slüžilo zdravje. Nam, svojim vernikom ste vsikdar stati ob strani. Posebno pa s svojimi tanači, ste nam pomagati iz naših nevol. 42. let ste bili naš pastir. 1 vsi smo biti vaše verne ovce. Za vaše navuke vam ostanemo nepozableni. Vaše oko, štero je skrbno gledalo na nas i je vidilo vsakšega tüdi najbole zapüščenoga siromaka. Niti ednoga siromaka ne ste püstiti od sebe praznih rok. Vaše srce je bilo vsikdar smileno, potrebnim pomoči. Zato pa bodite tüdi ešče za naprej pri Vsemogočnom za nas priprošnik, šteri smo ostati tü v toj skuznoj dolini. Preživeti ste vse to, ka nas ešče čaka i vam je dobro znano naše trplenje. Vsi tü zbrani vas prosimo, prosite za nas milosti, štere smo tak potrebni. Mi vsi vüpamo, da nas bo vaše smileno srce poslünolo. Vüpamo tüdi, da nam bo smileni nebeski Sodnik, kak je bio vam i se bomo ešče ednok veselili vsi vküper z vami v večnosti. Slovo šol. upravitela g. Beloglavca Vnogo mamo v živlenji žalostnih trenutkov, a najžalostnejši je gotovo te, gda stojimo pri odpretom grobi ino se poslavlamo od svojega dugoletnoga düšnoga pastira preč. plebanoša g. Bednarik Rudolfa. G. plebanoš! Cela fara se je zbrala okoli vašega groba, da vam izkaže zadnjo čast, posebno šol. mladina, štero ste tak lübiti, šteri ste biti skozi duga leta vzor vučitela i vzgojitela, vas bo ohranila v večnom spomini, Ta mladina, šteroj ste davati zlate navuke na pot v trnjavo živlenje, vam prinaša v zahvalo slednje sprotolešno cvetke, ki ste jih v živlenji tak lübiti. Tüdi Vučitelstvo, šteromi ste ne biti samo blagohoten düšni pastir, nego tüdi iskren tovariš, vas bo ohranilo v trajnom spomini. G. plebanoš! Pri slovesi vam kličemo vsi: Slava vašemi spomini ! Iskrena hvala vašemi deli ! Vredno, da si dobro zapomnimo, kak, i zakaj so se vršile volitve v Kmetijsko zbornico v soboškom srezi. Kak znano, so se preminočo nedelo vršile vsešerom volitve svetnikov za Kmetijsko zbornico. To važno ustanovo je dala našemi kmečkomi lüdstvi zdajšnja vlada, da bodo lehko kmetje v svojoj stanovskoj organizaciji, v svojoj Kmetijskoj zbornici ravno tak uspešno braniti svoje pravice, kak trgovci, industrijci, obrtniki, advokati zdravniki i tak dale, šteri že davno majo svoje zbornice. Našim zastopnikom v vladi se je zdaj posrečilo to dosegnoti na velko jezo i čemere naših demokratov i JNSarov, šteri so vsigdar z vsemi štirami biti proti tomi, da bi kmetje meti kakše svoje zastopstvo, i moč proti raznim demokratskim mesarom i drügim mogočnjakom. Zastopnike kmetov za Kmetijsko zbornico za ednok ne volijo vsi kmetje, nego samo ništerni Volilci, štere postavi občinski odbor. V soboškom srezi je bilo vsega 50 takših volilcov. Povdariti trbe, da je izmed teh 50 volilcov bilo po veri evangeličanov 28, katoličanov pa 22. Če bi biti tej Volilci po veri pravično razdeljeni, te bi moralo biti katoličanov 29, evangeličanov pa 21. Nego pri nas so mogočnjaki, šteri so pred leti meti vso oblast v rokah, pri komasaciji občin občine tak razdelili, da so katoličane vsešerom, gde je samo bilo mogoče raztrgati i razdelili med evangeličane, gde naj bi ostati v menšini. Tak je na priliko v našem srezi, gde je katoličanov 57%, evangeličanov pa 42%, vsega 19 občin, od šterih majo evangeličani vso oblast v 12 občinah, katoličani pa samo v 7 občinah. Najvekši most na sveti med San Franciskom I Oaklandom v Sev. Ameriki. Na jezere aotomobilov je zdrdralo prek njega, gda se je odpro. 4. julija 1937. NOVINE 3 Proti nam. G. Benko i nešterni njegovi straššno radi z rečmi povdarjajo, da so oni ne proti nam. Djanja pa inači kažejo. Komasacija občin, pri šteroj je meo glavno reč g. Benko, je jasno pokazala, da je bio njeni glavni nameni nas potisniti v ozadje, njegovim pa dati nad njimi premoč, čeravno so proti nam v menšini. Občine dnesdén. igrajo važno vlogo i z zdajšnjov komasacijov smo mi vsigdar v menšini. Pri zdajšnjih nedeljskih volitvaj, gde je Benko pred voliščom vse svoje naravnoč za kapute držao, da ja ne hl koga drügoga volili, kak njegove kandidate, se je pa volilcom javno i glasno govorilo:,, ve j pa nje dönk ne boš volo.* Več dokazov za nerazpoloženje proti nam, nam več niti ne trbe. Proti kmetom. Vnogi so se tüdi spitavali, kak je to, da se Benko tak strašno zavzema za to, što naj bo zvoleni v Kmetijsko zbornico v našem srezi, vej je pa Benko ne kmet. To je pa strašno lehko razložiti. Pred par leti ešče, gda je meo g. Benko ešče silno moči v svojih rokah, je cena živini že tak dol prišla, da je siromaški kmet morao svojo živino njemi že naravnoč šenkavati. Nego g. Benko je v tistom časi lehko ešče preci lepe dobičke delao.. Pod zdajšnjov vladov se pa cene živini i kmečkim pridelkom močno dvigajo i g. Benko že nikelko žmetnej dela lepe pa velke dobičke. Naj pa zdaj ešče v Kmetijsko zbornico pridejo takši lüdje, šteri bodo bole gledali na haske kmetov kak na dobičke bogatašov, te bi na vsezadnje g. Benko morao preci delati i male dobičke meti, to je pa nej prijetno. Zato mora priti kak zastopnik kmetov v Kmetijsko zbornico en takši človek, šteri, bo popunoma tak delao, kak bo g. Benko šteo i to je ravno tešanov-ski Kühar, velki prijateo g. Benka i velki. boriteo za JNS. Zdajšnji Volilci, štere so za to postavili Zdajšnji naši občinski. odbori, so te račune g. Benka tüdi izpunili i bo meo zdaj naš srez v Kmetijskoj zbornici ne telko zastopnika kmetov, nego zastopnika Benkovoga. Za piti i jesti. : Pred volitvami i med volitvami je g. Benko stalno hodo med Volilci i vsem Pripovedavao piti pa jesti mate pri meni kelko ščete, če te volili mojega kandidata. Tüdi z autom so se lehko ništerni malo okoli vozili. I vnogim volilcom so se zasvetile oči, lepo so požirali sline i mislili na dobro pečenko i dišeče klobase pri Benki, na vino i na vožnjo z autom, pa so hitro dali svoj glas Benkovomi kadi-dati, čeravno so prvle sveto oblübili, da bodo volili zastopnika kmetov, ne pa zastopnika Benka, zato ka naš kmet bole potrebüje zaščite i pomoči, kak g. Benko. Tak je dobo Benkov kan-didat od 50 glasov 29. Edendvajsti junakov. Pri vsem tem smo pa ešče lehko ponosni na naše istinsko značajne i poštene može, štere je ne premamila niti dišeča pečenka niti klobasa niti auto, niti kupica vina. Edendvajsti ne-premaglivih mož je povedalo, da se pri tej volitvaj ide za dobro naših kmetov i je junaško zastopale to pošteno stališče. Naš kmet potrebüje večkrat pomoči tüdi proti takšim mo-gočnjakom, kak je g. Benko. Vsa čast tem edendvajsetim! Trdno se vűpamo, da bomo meli takših junakov i pošten jako v čiduže več. Od 50 edendvaj-seti je že tüdi vnogo, pri prihodnjih volitvah jih pa bo od 50 prav gotovo že najmenje 30. Oči našim lüdem se čiduže bole odpirajo, klobasa i vino pa tüdi čiduže bole menje naših lüdi premami. Če v drügih slovenskih pokrajinah lehko računamo stalno na lepo število trdnih, neomaglivih mož, se takši kader tüdi v našoj krajini od dneva do dneva vekša za dobro i lepšo bodočnost našega lüdstva. SLUŽBA ORGANISTA se razpisuje pri Župni cerkvi v MARKOVCIH, Prekm. Volitve se izvršijo dne U. julija popoldne. Nastop po dogovoru. Pogoji in pojasnila pri župnem uradu. Cerkveni odbor župnije. Murskoj krajini i g. Benki v odgovor. G. Benko i njegova „Murska krajínaˮ sta v zadnjem časi mela vnogo opravka z mojov osebov zavolo volitev v Kmetijsko zbornico. G. Benki je ne bilo po voli, da sám jaz kandidirao. G. Benko najmre vleče vse svoje dobičke iz kmeta, zato je njemi ne vse edno, što bo zagovarjao našega kmeta v Kmetijskoj zbornici, ali takša oseba,' štera se bo za kmeta i njegove pravice potegüvao, ali pa takša oseba, štera se bo za Benka i njegove dobičke potegüvala. Zato je g. Benko vsem svojim 28 volilcom zapovedao, da morajo za vsako ceno voliti samo njegovoga kandidata g. Kühara, šteri je komaj nikelko dni pred volitvami dobo kmetijo v svoje roke i je pred tem niti nikši kmet ne bio. G. Benko v Murskoj krajini i v svojih pismaj trdi, da je Kühar že vnogo včino za napredek kmetijstva v našoj občini, , to je v sobočkoj okolici pa nega ešče nikših modernih kmetijskih naprav i niednoga silosa i da sam jaz ešče ne dorasteo, da bi lehko za kmetijstvo kaj napravo. Benko že zna, zakaj svojim volilcom to piše. Na žalost je istina, da se je pri kmetijskih organizacijah v našem srezi do zdaj tak delalo, da so dobili podpore za napravo silosov i drügih kmečkih modernih naprav po večini samo njegovi kmetje, naši so pá bili stalno zapostavleni. G. Benko, povem vam pa, da se bo prvle ali sledi ta krivica popravila, če vam bo po voli ali ne. Vi ste meli glavno reč pri prvoj komasaciji občin, gda so naše občine tak razlüčajo da majo zdaj po občinaj vaši večino, čeravno je v tom srezi vnogo več naših lüdi, kak pa vaših. Vi ste komandirali do zdaj po svojem püconskom Kühari v Kmetijskoj drüžbi, gde so meli tüdi samo vaši večino. Pitam vas, dajte mi odgovor, gda bodo vredi računi pri toj drüžbi i što bo plačüvao zgübo. Vam je ne bilo po voli, da sam jaz kandidirao, čiravno sam meo namestnika vaše vere. Vi ste postavili svojega kandidata i za namestnika njegovoga pa tüdi svojega človeka.. Pri volitvaj se je agitiralo proti meni, naj ne volijo mene, ar ste znali, da je večina volilcov vaše vere. Tak so morali vsi vaši voliti vašega kandidata, šteri je doma v tistoj občini kak ví. G. Benko, teško zatajite, da idete proti nam i proti kmetom že nikelko Predaleč. Motite se pa, če mislite, da bodete ešče zdaj lehko tak vse delali, kak ste lehko pred leti. Cene živini že močno idejo gori, čeravno proti Vašoj voli. Kmetje i mi se bomo pa proti Vam i Vašim nakani že znali odbraniti. Dnes že vsi dobro Znamo, kak znate kaj obečati i ne spuniti, ravno tak, kak ste dali meni častno reč, da ne bodete delali proti meni, zato, ka se za nekšo volitev mate samo meni zahvaliti, pa ste to reč mirno pojeli. CELEC FERDO. STARI ČREP se dobi po fal ceni v LENDAVI pri rim. kat. cerkvi. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Navuk za tretjired i sprejem v tretjired je to nedelo, 4. julija v Črensovcih po večernici. Večernice ob 2. Navuk bodo meli i sprejemali v. tretjired pred. gs Prša Silvester,frančiškan. Ki ščete biti sprejeti, morte se ob 1. popoldnevi’ že' Zglasiti pri voditeli tretjega reda Črensovci 8. Lepa proslava majniške deklaracijo v Soboti. Tüdi Sobota je lepo i primerno proslavila spomin, gda je pred 20 leti dr. Korošec, voditeo slovenskoga naroda v dunajskom parlamenti pred dunajskov vladov v imeni vseh južno-slovanskih narodov prečteo izjavo, v šteroj zahtevajo Slovenci, Hrvatje i Srbi, bivajoči v austro vogrskoj državi za sebe popuno svoboščino i vse pravice, štere idejo ednomi narodi. Preminočo soboto zvečer je proslavio te špomin prosvetno drüštvo pri punoj dvorani vdeležnikov. V nedelo ob 11 vöri pa stranka JRZ. Vso slovesnost je jako poživo nadvse lepi i močen moški i mešani pevski zbor prosvetnoga drüštva pod vodstvom g. Tuša. Proslavo je otvoro tajnik drüštva g. katehet Šoštarec, lepi i pomembni ví deklamáciji sta mela gospodičina Antauerova i g. prof. Potokaj g. advokat Bajlec je pa v primernom govori pojasno pomen proslave i vlogo Slovencov pri nošenji stare države i graditvi nove Jugoslavije. Vdeležence so bili s proslavov nadvse zadovolni i si vsi Želimo samo šče več tak lepih nastopov.|ff Pohvala dolenskoga g. plebanoša v Ameriki. Po odhodi g. Horvat Franca iz fare v Sv Bethlehe-mi so njihovi farniki jako žalüvali za njimi i jih nazaj želeli. Ar so oni v Slov. krajini- dobili faro, je cerkvena oblast na njihovo mesto imenüvala P. Petričak J. franciškana. Pri toj priliki so zastopnik cerkvene oblasti, dekan Fink predstavili farnikom novoga gospoda i pri toj priliki javno priznati goreče delovanje g. Horvata v S. Bethlehem! i prosili vernike, naj ravnotak lübijo novoga gospoda, kak so g. Horvata, za šterim tak žalüjejo. Beltinci. Zakopali so preminoče dni gospo grofovskoga gredara (ker tesa) g. Fujsa, našega naročitela. Večna svetlost naj svjgti pokojnoj, ostale domače pa naj potolaži Srce Jezušovo. Sobota. Zdaj, prvoga julija je odpro pri nas svojo advokatsko pisarno g. advokat i banski svetnik Bajlec Franc. Mladomi g. advokati, šteri je našemi lüdstvi že vnogo dobroga včino i je v našoj krajini dobro poznani, Želimo vnogo uspehov i božega blagoslova. Nova meša g. Kustec Martina bo 1. augusta v Črensovcih i ne 18. julija, kak se je prle. sporočilo. Starišje so preložiti den prve daritve. Smrt gospe Hartnerove. Vu večnost se je preselila po dukšem betegüvanji gospa veleposestnika Hartner Geze, Marija, mati predsednika sobočke velike občine. Teško prizadeto drüžini, naročnici naših novin, izražamo globoko sožalje, pokojne düši pa prosimo večni mir. Sv. Jürij. Pri nas se je ustanovilo junija 20. Prosvetno drüštvo. Bog dáj svoj blagoslov na nje. Na podporo Novin sta darüvala Mesarič Ivan z Lipovec v Franciji 2 Din. 20 par i Smodiš Martin Ižakovci iz Francije 28 Din. Bog plačaj 1 Ustanovni občni zbor Kmečke, zveze za črensovsko faro se vrši zdaj v nedelo, 4. julija po velkoj svetoj meši v Našem Domi v Črensovcih. Važno.za dužnike i posojilnice. Zdaj v nedelo jul. 4. bo predavao g. dr,: Adolf France, pravni referent Priv. agrarne banke v Lendavi v risalnici meščanske šole ob pol ede-najstih. Vabijo se posojilnice, dužniki i Predstavniki občin, da se predavanja vdeležijo v velikom števili, —f To naznanja g. sreski načelnik, dr. Grabri-jan v Lendavi. Veliki Dolenci. Najlepši svetek za edno faro je den prvoga svétoga prečiščavanja. Tomi se veselijo ne samo starišje dece, liki vsaki farnik, ar njemi pride pri toj priliki tüdi pred njegove oči tisti srečen den, gda je vsaki pred oltarom klečao i žmetno čakao, gda vzeme Krala nebes i zemle v svoje srce. Mi smo obhajali te lepi svetek na den svétoga Alojzija, Patrona mladine. Istina, naša župnija je mala, ali izda je k Prvomi svetomi prečiščavanji pristopilo 40. Genlivo je bilo poslüšati, , gda so prvoobhajanci sami popevali pred Svetim prečiščavanjom pesem: „Tebe ljubi moja duša, o Zveličar moj ˮ Ne samo, ka so na te den prijali Zveličara decav svoje srce, nego skoro tüdi vsi starišje te dece. Vüpamo se pa, ka bo pogosto sveto prečiščavanje med nami v kratkom razširjeno, ar Znamo, ka bomo samo te srečni, či bomo pogostokrat stopali k stoli Gospodovomi. Križevci. Pred nekaj dnevi se je vrno iz ljubljanske bolnice naš prilübleni i nad vse Poštüvani šol. üpra-. viteo g. Džuban Jožef. Zdravje se njemi je jako zbolšalo i Želemo njemi, da bi se šče bole pobolšalo. Cankova. V našoj fari mamo velkoga zagovornika kmetov, to je Domiter Mihael iz Krašč. On zna vnogo gučati, da moramo kmetje vküpdržati i delati vsigdar samo za kmete. On je tüdi v občinskom odbori i zna tüdi tam vnogo gučati. Včasih ma njegov guč kakši konec, včasi ga pa tüdi nema. Zato ga včasih što poslüša, včasih pa níšče. On je od občinskoga odbora postavleni tüdi za vólilca svet-, nika za kmetijsko zbornico. Zato je doma sveto obečaváo i sveto davao roko, da bo volo samo tistoga, šteri bo za kmeta. Nego naš Domiter včasih drži svojo reč, včasih pa . tüdi ne. I tak se je zgodilo, da je prišao v Soboto volit, pa gda je čüo iz vüst g.' Benka, da bo tisti, šteri bo volo njegovoga kandidata dobo pri njem dišeče klobaso i pol vedra vina, se je naš Domiter milo Zamislo v dobro jestvino i pijačo, pa je ráj volo Benkovoga kandidata ne kmečkoga. To svoje djanje pa zdaj pri nas doma tak razlaga, da se je prej kmet že itak navado trdoga pa teškoga živlenja, pa v slabom živlenji več nikše nevole ne čüti. G. Benko se je pa navado dobro pa lejko živeti, zato bi za njega strašno teško bilo navadni se nazaj na trdo živlenje. Zato naj kmetje zaednok malo potopijo. S tem pa,daje Domiter sebi klobaso i dobro kupico vina Spravo, je za kmeta tüdi velko dobroto včino. Noršinci. Pred kratkim še se je ustanovilo Prosvetno drüštvo v Martjancih, vendar to drüštvo že razvija s svojimi agilnimi odborniki živahno delavnost tak, da je dne 29. junija 1937 t.l. na Petrovo ob 2. uri popoldne priredilo svoj prvi nastop z lepov poučnov igrov „Glavni dobitekˮ v Noršincih pri g. Lončar Jožefi. Ižakovci. Za večno je zaspao naš stalen i reden plačnik Novin i Marijinoga lista Salika Štefan, dober krščanski mož i pošteni gostilčičar. Pred nekaj dnevi smo ga šče vidili na poli delati kak skrbnoga delavca. Smrt ga je vzela v najlepšoj: dobi človečega živlenja v 48 leti. Za njim žalüje žena, rodbina i vsa okroglina. Ženi vdovici i rodbini izražamo globoko sožalje, Srce Jezušovo naj njemi bo smileno. Priporočamo ga v molitev vsem našim naročnikom. Lepa slovesnost se je vršila preminočo nedelo v Bogojini. Na. šoli se je vršila materinska Proslava v zvezi z vidovdansko slovesnostjo. Te vrste prireditve do zdaj nej smo bili vajeni. Tüdi zdajšnje priprave so šteli ništerni odvrnoti s tem, prej ka Bo gojančarje neščejo, iti na nikše prireditve. Priprave je vodila gospa Tilda Bajlecova i se tüdi toga guča nej prestrašila. Nasprotno smo pa vidli v nedelo, da je lüdstvo do zadnjega kota napunilo šolske prostore. Spored je obsegao dva govora, deklamacije, petje i rajalne nastope. Prvi govor je meo gimnazijec Puhan, o pomeni Vidovoga dneva, drügoga pa vučiteo g. Bajlec o pomeni Materinskoga dneva. Nato so deklamirali pesmice deca I. i III. razreda. Otroci II. razreda so zapeli nekaj pesmi i tüdi deklamirali pa meli rajalni nastop od mamice. Vučenci IV. i V.razreda so pa opravili ostalo petje, deklamacije i rajalne nastope, štere so vse jako dobro opravili. Začüdivali smo se pa zakaj deca VI. razreda nej nikaj sodelovala, razen 4 deklic, ki so pomagale pri spevanji. Spevanje je bilo tak dobro izvežbano, da se lüdstvo čüdiva, ka deca kaj takšega zmorejo. Vüpamo, da bomo meli na šoli večkrat Podobne prireditve, štere naše lüdstvo tak rado ide gledat, vej se zaveda, da je to samo na hasek njüvoj deci. Prosvetno drüštvo si pa šte v zadovolstvo, da lehko dela sküpno s šolo, saj oboji majo nalogo izobraziti i včiti narod. Nesmimo najmre pozabiti povedati, dá v Bogojini prosvetno drüštvo poskuša v vsakom pogledi vküp delati s šolo ! to se jim je pri toj prireditvi popunoma posrečilo. 4 NOVINE 4. julija 1937. Pisma z misijonov. Kak so prišle naše sestre iz Junnanfüja v Chaotung. (Nadaljavanje). Mirnim potom smo sedli pred njih koče in pili umazani čaj in jedli gnila jajca (kit. delikatessa). Po krasni, vedno bolj odpirajoči se dolini so nas hitro nosili in tako smo okrog 6h dospeli v Che-hi (čeči). Spremlevalec, ki smo ga poslali naprej, nam je komaj našel in dobil prenočišče na hlevu, štali, kajti vse je bilo zasedeno od rekrutov, ki so odhajali k vojakom. Bil pa je strop na tej štali tako skromen, da je pretila nevarnost, da zleti kateri doli na konje. Vendar smo se na tej štali še precej dobro počütili ker nas razen starice ni prišel zijat nobeden. Naslednjega dne smo prehoditi 90 ly in to skoro vse po ravnini do Tong-čvana. Do sem smo prehodili polovico poti in tako smo tukaj en dan počivali in sicer na mis. postaji. Kit. duhovnik p. Mey nas je že težko pričakoval. Z velikim veseljem so nas pozdravili prebivalci tončvanski potem, ko smo skozi cvetočih sadnih nasadov in prevevajočih, pomladno duhtečih polj došli na omenjeno postajo. P. Mey se je z vso ljubeznijo potrudil, kako bolje postreči svojim gostom. Že zjutraj je poslal svojega služabnika na lov za divje race, ki so nam pri večerji kaj dobro teknile. Seveda, tudi gnila jajca niso manjkala na mizi, ki smo jih prav slastno jedli, saj so bila dokaj umetno pripravljena. Spale smo po dve in dve v eni sobi. Nad nami so bili nastanjeni golobi, med nami pa je gospodarila na Kit. udomačena zalega podgan. Skozi celo dolgo noč so nama z sestro Virginijo nagajale tako, da sem mislila, da bom imela zjutraj obgrizene pete. Najdaljevali smo našo kozjo gorsko pot, kakor dotlej, prav tako od Tončvana naprej preko visokih rdečih gora. Nekaj časa smo še hodili mimo rodovitnih tončv. polj in mlakuž, koder so gospodarile divje race in gosi, nato pa zopet nismo videli druzega nego gorovje in prepade. Prehodili smo tega dne 70 ly in došli v vas Kongschangai. Prenočili smo tukaj v še precej snažni in čedni sobici, le veliko nadlego smo imeli z sosedi, ki so počivali ob obeh straneh nas. Pušili so opij, da nas je bilo groza in strah. Strupeni smrad je v veliki množini prihajal skozi mnoge špranje do nas, vsled česar smo bili močno oškodovani ob tako potrebnem počitku. Nekoliko plašno in zaskrbljeno smo se ozirali drugo jutro na orjaške, z grmičevjem porasle velikane, ki so ponosno gledali nas majcene potnike v globoki soteski. Mahnili smo jo kar po izsušeni strügi hudournika. Polna romantike je bila ta pot, le škoda; samo nekaj uric smo lahko videli ona ob obeh straneh struge rasle žalne vrbe, ki bi nas z bujnim zelenjem in pomladnim duhtenjem malodane očarale. Mnogo, mnogo Vis. gora smo bili morali prekoračiti z našimi nosilci Predno smo došli v vas Jechisan. Slučajno so bili možni tukajšnji prebivalci postreči nam z eno boljšo sobico ali kaj, ko pa ji je manjkalo kar polovico stropa. Če tudi je bilo naše stanovanje malo preveč okrašeno z mnogo pajčevino in prahom, da je vse to rosilo na nas, vendar mi smo dobro spali. Ves dopoldan naslednjega dne smo se venomer dvigali in sopihali, ter se ozirali nizdol na mnoge temne prepade, ki so nas obdajali. Popoldan pa seveda smo se morali ponižno spüščati navzdol, dokler se nismo znašali v globoki soteski, po kateri je šumel hudournik, eden izmed protitokov rdeče reke Jangtsekiang. Naša kozja pot je vodila preko tega penečega se hudournika, toda, kako priti čezenj. Ko bi šli po vodi, razsrjeni valovi bi nas prav gotovo požrli, zato pa smo raje plezali po tistih ogromnih skalah granita, ki so tvorile nekak prirodni most preko potoka. Še nekaj časa potem smo lezli po rebri kraj penečega potoka v graben, kjer sameva roparska vas Chianti, in kjer smo ne meneč se kaj porečejo pitati, morali prenočiti. Spali pa smo v taki umazani in temni lüknji, da smo dejali, da imajo pri nas še svinje boljše prostore. Vendar, kakor povsod, je minila tudi tukaj noč, in drugega dne smo zopet prosto dihali sveži gorski zrak, le žal, malo preveč smo morali sopihati. Kobacali smo po takem orjaškem hribu, da ob vznožju sploh nisi bil zmožen videti vrhunca. Bil pa je krasen razgled odtod doli v romantično sotesko, po kateri se je kakor srebrna nitka prelival in penil hudournik, ki smo ga prejšnji dan ostavili. Prehodili smo nato še dva velika hriba in več manjših, dokler nismo dospeli v vas TaoyQen, kjer smo tudi prenočili. Seveda smo med potjo večkrat počivali in kaj prigriznili. Najljubše so nam bile kit. hruške, ki sem jih na dan pojedla najmanj 15. Ali Vam ne ugaja morda naslov gostilne: „Pri večnom gozdičkuˮ? — V njej smo to noč prenočili in sicer je bil ta hotel še dokaj čeden v primeri z prejšnjimi. Seveda z kit. umazanijo smo se morali povsod sprijazniti in Kitajca pohvaliti, potem pa je že šlo. Zadnji dan t. j. od Taoyüena do našega Chao-tunga smo prehodili 60 ly in to ne več preko visokih gora, ki so me venomer spominjala na dolino. Vedno mi je namreč krožilo po glavi: ko pa pridem tja v planino nazaj, se spomnim še na dolino. O, prelüba moja vas, kje si ti in kje sem jaz! Ampak, da ne boste morda mislili češ, domotožje je imela ali pa ga še ima. O, nikakor, saj sem vendar tako zelo srečna! — Torej zadnjega dne smo koračili rodovitno Chaotunsko planoto. Ni dovolj, da igraje se z zlatim solncem zelena pšenična, bobova, repična pa tudi česnova polja osrečujejo tukajšnjega prebivalca, ampak še premog, Seveda neke posebne vrste dobavljajo tod kar na prostem polju. Dobro uro iz mesta nam je prišel mons. D. Cheng z svojimi kristjani nasproti. Zelo ljubezniv in iskren je bil ta sprejem. Zelo težko so nas že vsi pričakovali. Govorili so nam, kako težko nas že pričakujejo ubogi bolniki in, da se bodo protestanti, ki vodijo tuk. bolnico, morali najbrž umakniti. (Razen 5-tih pro-testantov angleških ni tukaj nobenega Evropejca.) Slovesno smo nadaljevali pot v mesto z mnogim spremstvom. Od samegá navdušenja so izpustili otroci zmaja, ki je plaval med nami visoko na nebesnem svodu. Pozdravljali in klanjali so se nam po ulicah tako, da sem od samega odzdravljanja postala trudna in zaspana. — Naša hišica je sicer majhna a zelo primerno urejena in stoji čisto blizu cerkve. V mali dvorani nas je občinstvo še enkrat pozdravilo in mons. ter g. predsednik kat. akcije sta imela lep govor, ki nam ga je nato č. g. Kerec prestavil v slovenščino. Prvi mesci našega misijonskega apostolata v tej poganski deželi nam potekajo v učenju in spoznavanju jezika, ter kit. običajev. Prejšnji teden, bil je še takrat pri nas g. Kerec, smo bili povabljeni k gosp. predseeniku na kosilo ali bolje pojedino. Pomislite, 26 različnih jedil se je vrstilo na mizi (ni sigurno, če nisem ob tako velikem štetju katero številko prezrla), in od vsakšega si mogel nekaj vzeti in jesti. Da smo vsako jed zelo hvalili, se razume. Zelo sva se z hčerko ali damo g. predsednika sprijaznile, kakor je to treba z vsako Kitajko. Celo pot ko smo šli k njim, me je vodila za roko kakor so me vodili in pazili mama, ko sem bila še majhna. Upam, za danes bo dovolj ! Malo me skrbi kako bo Prečastiti g. urednik zadovoljen z tem skromnim popisom. Zelo mi je žal, zakaj ga nisem spisala v domačem Prekmurskem narečju. Tako bi mislim, bolje ustregla našemu dobremu prekmurskemu očku. Ali ste sprejeli moje pismo iz Hongkonga? Ne spominjam se več dobro, kaj sem vam takrat pisala ali to vem, da ni bilo nič kaj nepoštenega, da bi ne bilo za objaviti. Kot zvesta in vdana hčerka matere Slov. krajine, Vam prečastiti g. pošiljam ta potopis v nekak spomin ! Ravnotak sprejmite v hvaležni spomin našo fotografijo z mons, Damijanom Cheng, kit. domačin, ki nas je poklical, da mu z našimi žrtvami in trpljenjem pomagamo, da nesrečnim otrokom teme zasije čim prej večna zarja, zlato Solnce, Kristusi Končno še prosim, blagovolite velečastiti gospod, oprostiti našemu dolgo trajajočemu molku ! Saj sem Vam nameravala pisati takoj ob pri- hodu v Chaotung, kjer smo že od 20. marca, pa ni bilo časa. Dela v misijonih pač nikoli ne zmanjka. Zelo sem zaposljena, tako n. pr. sem takoj ob našem prihodu morala prevzeti cerkveno petje in igranje (igram na harmonium), odpreti svojo borno lekarno in lečiti bolnike. Potem nam mons. sam daje dnevno dvakrat kitajske ure. Vsak dan vzamemo po dve lekciji z 16— 20-imi karakterji (črkami, ki jih ima kitajščina do 60 tisoč a potrebno jih je poznati vsaj 4 tisoč). Seveda bo to najbrž preveč in pričeti bomo morali z našo kitajščino malo počasneje. — Sprejmite nebroj najiskrenejše misijonskih pozdravov in hvaležnih rokopoljubov od vdanih Vam šolskih sester v Chaotungu! — Vsem misijonskim prijateljem mnogo najiskrenejših misijonskih pozdravov! S. Imakulata Maršič. Pisma naših iz tüjine. Ivan Mesarič, Coligny, Francija iz Lipovec: Preč. g. urednik ! Vu imeni Jezuša i Marije Vas pozdravlam, pa Vam želem zdravje, da bi šče duga leta mogli skrbeti za nas izseljence, šteri smo razstepeni po celom sveti, z dobrim katoličanskim tiskom. S teškim srcom čakamo izseljeniškoga dühovnika. Nas izseljencov v departementi Marne je prek 100 i jako želemo biti ednok pri slovenskoj božoj slüžbi i pri spovedi. Pošilam Vam tüdi naročnino za „Novineˮ. Višek ostane na podporo „Novinˮ. Pozdravlam Slovensko krajino, beltinske faro i njene g. dühovnike, posebno pa domačo rojstno ves Lipovce. Štefan i Marija Lazar, Denil, Francija: Prečastiti naš gospod! Vu imeni Presvetoga Srca Jezušovoga sprejmite najlepše pozdrave. Vaše liste redno vdablam. G. Bog Vam lepo plačaj za Vaše velike trüde, štere mate za nas siromaške izseljence. Naznanim Vam častiti gospod, da sam že duga leta naročnica Novin i Marijinoga lista. Letos 29. maja sam stopila v sv. hišni zakon s Lazar Štefanom iz Tropovec. Zdavali so naj častiti g. Grešnik Franc. Pozdravlava vse pri uredništvo i elo Slovensko krajino, posebno pa celo sobočko i tišinsko faro. Režonja Štefan z sestrov Evov, Einzingen, Nemčija iz Trnja: Živeo Kristuš Krao. Dragi mi dühovni Oča! Vu imenu Jezušovom i Marijinom se vam oglasim. Zdaj vas pa tüdi prav iz srca pozdravlam, kak Vas, Gospod ino vašivi častitivi Sestri. Tüdi pošilam pozdrave mojoj materi i vsoj trnarskoj dobroj mladini i g. Žižek kanton pa g. Horvat Antoni, občinskomi predsedniki. Dragi mi dühovni oča! Tüdi po meni Vam pošilajo pozdrave ino vsem svojim domačim, Ros Štefan, Kustec Matjaš i sestra Kristina z Črensovec, pa Grüškovnjak Cila z Žižkov. Dragi gospod! Mi smo hvala dobromi Bogi srečno prišli se v te nepoznani dalešnji kraj, v Nemško. Tü je nas šest v ednoj vesi. Samo to nam je žmetno, ka si z vertami zgučati ne vemo, tü slovenski nišče ne ve, vse gučijo nemški. Zdaj vas pa prosim, pošlite mi naš domači slovenski list „Novineˮ. Casar Jožef, Cannantre, Francija iz Bogojine: Preč. g. urednik ! Vas najobprvim prav lepo pozdravim i vam želem, ka bi skoz celo svoje živlenje prav srečno vodili krščanske liste. Tak vas zračam lübomi Jezuši, naj vam bo na pomoč vsikdar. Nadale vam naznanim, ka sam dobo vaše liste, na šterih se vam prav lepo zahvalim ino vam naznanim, da bom meo M. liste pa Ograček tüdi. Poslao sam vam 50 frankov. Če de kaj več, te mi pošlite edno knigo, dobro krščansko štenje. Z domačim pozdravom. Službena naznanila. Konferenca privilegirane agrarne banke dne 4. julija 1937. v Murski Soboti v zadevi likvidacijo kmečkih dugov. Začetek ob 9 uri. Konferenca se bo vršila v stari kavarni Faflik poleg hotela Dobraj. Cilj konference je, da se vsem zainteresiranim pravilno raztolmači uredba o likvidaciji kmečkih dolgov in vse njene nejasnosti, kar bo v korist kmetom dolžnikom in bivšim njihovim upnikom, zlasti kreditnim zadrugam. Na konferenco so vabljeni predstavniki zadrug, denarnih zavodov občin in vsi ostali, ki utegnejo biti zainteresirani na vprašanju likvidacije kmetskih dolgov. Želi se, da konferenci prisostvujejo tudi sami dolžniki-kmetje v čim večjem številu. — Sreski načelnik: Dr. Bratina, s. r. Pošta. Zver Ivan, M. Sobota. V posojilnici so pokojni meli 102 Din. 25 par. Din. 70 spisali za letošnjo naročnino i naprej, višek pa na Dom sv. Frančiška, kak ste določili. Bog povrni. — Kavaš Balaž, Beltinci 203. Markoja Franc, Lipa 121 Rebrica Rudolf, Sr. Bistrica 62. Z svojim deležom v Agr. zadrugi ne morete plačati naročnine, ar ste sprejeli podporo od zadruge. V smisli pravil po danoj podpori se samo za pet let sme odpovedati delež. Pridite si po knižice v zadrugo. — Gerenčer Jožef, Lendava. Naznanite nam hšt. vašo iz Dobrovnika, ovak ne moremo v red vzeti deleža, ar je več kotrig istoga imena. — Mesarič Ivan, Coligny. Letošnjo naročnino s podporov sprejeli. Bog povrni ! — Casar Jožef, Conantre. Naročnino sprejeli, za višek poslali knigo, Marijine liste tüdi poslali. — Cör Žiga, Monteil. Sprejeli 95.40 Din. Poslali M. lisr i Novine. — Kočar M., G. Slaveči. Za hčer v Franciji sprejeli sprejeli celoletno naročnino. — Kolmanič Lazar Marija, Denil. Din 96.30 sprejeli. — Hozjan Marko, Chicago 2313 Licoln Str. Zdaj smo dobili obvestilo, da ste nam vi poslali 120 Din. po John Jerichi. Že davno smo pitali. Vaša naročnina je z tem poravnana. CENE. Živina. Kg na živo vago v dinaraj: Jünci debeli 4.50-4.75, poldebeli 3.75— 4.25, biki za klanje 3.20—3.50, krave za klanje 3—4, plemenske krave 2.90—3.65, krave za kolbase 2—3.50, telice 3.70—5.50, teoci 6—7.50, praščiči 5.50—7.25, plemenski prasci 5—6 tjednov stari 90—110, 7—9 tjednov stari 120—130 Din. po falati. Konji 3000-3500 Din. Zrnje. 100 kg. v dinaraj: pšenica 180, žito .130—140, oves 110—120, kukorica 100 do 115, grah 250—260 Din. Vreme: Velika Vročina, namestaj dež, tüdi viher. Senje: M. Sobota 5. jul. živ. i kram; Hodoš 5. jul,; Ljutomer 8. jul. živ.; Puconci 10. jul. ž. ikr. I 1086|36 - 9 Dražbeni oklic. Dne 9. avgusta 1937 ob 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dokležovje vl. št. 36 B 19a parc. št. 71 vrt v vasi, sedaj hiša gosp. poslopje, sadovnjak in dvorišče. 49 B 18č parc. št. 113 njiva, 87 B 14č parc. št. 112 b njiva, parc. št. 233 pašnik parc. št. 300 njiva, cenilna vrednost: 14 220 Din., vrednost pritikline: .|. najmanjši ponudek: 7814 D. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri drážbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal vdobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 22. 6. 1937. Arondirano posestvo 42 oralov 12 km. od Maribora ob glavni cesti se z inventarjem vred takoj poceni proda. Pojasnila daje gospod KOVAČ ANDRIJA, Razkriže, kovač. 3-2 Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest. Dolnja Lendava. — Izdajatelj in uradnik, Klekl Jožef , župnik v pok.