Ameriška Domovi ima
NO. 13
r2nce
c/0 oA ^orse
f.O. tniia Sl0Je~!:S'r
^evv york232 /c1mciucah m spmrr
k’ N.y mm m tAmtjA&e @m»
I0032
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
HOVCNlAff!
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JANUARY 20, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Grčija ni ravno naš najtrdnejši zaveznik
Ko smo potrebovali v zvezi s težavami na Srednjem vzhodu tfrška letališča, jih Atene niso hotele dati na razpolago.
Washington, d.c. — Grška
vojaška diktatura je imela med haAmi generali najbolj goreče Prijatelje in zagovornike, ki so imeli svoj vpliv tudi na našo zunanjo politiko do grške dikta-ture. Akoravno ni naša javnost Navdušena za prijateljstvo z grško diktaturo, je bila naša le-doralna vlada zmeraj zelo širokogrudna do Aten. Dobrota je Pa sirota, pravi pregovor, ki ga Poznajo tudi v Atenah. Od tam Pismo namreč dobili nobene pomembne usluge, tako trdijo rav-Po naši vojaki, ki so začeli sedaj ritično gledati na prijateljstvo' 2 Grki.
Zgodilo se je namreč tole: Ko 1® bil jordanijski kralj Husein v udi zadregi za vojno opremo, jo naša narodna obramba skleni-a, da mu jo dobavi po zračni PpU. Vse je bilo pripravljeno: °r°2je in municija in transport-etala, potem se je vse zatak-10 v Grčiji. Naša letala so ^amreč potrebovala grška letali-^kjer bi se oskrbela z gori-ip drugimi potrebščinami P°lete. Grška vlada nam pa 2 letališč ni hotela dati niti tasno na razpolago, čeprav je e ela, da bi naša narodna o-ramba rabila letališča le v iz-rednih prilikah, kadar bi bila s^a. Svoje stališči ;je Grčija u-tPmeljevala s tem, da je trdila, ^ živi v arabskem svetu okoli 50.00O grških državljanov, ki bi Vs* prišli v nevarnost, ako bi a-^PPiška vojaška letala začela Pr ista j ati na grških letališčih in ^ tam nadaljevati pot v Jor-Nuša federacija je potem Pušla primerna letališča na Cip-ru’ jih pa tudi ni rabila, ker kralj HuseiH z lastnimi obo-Pzenimi silami napravil red v Sv°ji državi.
g ^^Phno usodo je doživela na-da ^r°^nia Pri grški diktaturi, Vid -l sme^a Paša znana U-2 iz-"iška letala pristajati na letališčih, kadar bi kon-^ako Arabci izvršujejo raeloJe 2adnjega Prernmja z Iz-
Novi grobovi
Mildred Dunkle
V torek, 12. januarja, je umrla v Cleveland Metropolitan General bolnišnici Mildred Dunkle s 1247 E. 61 St., stara 60 let, brez sorodnikov. Njen oče Andy Kolic je umrl lani julija. Bila je članica HBZ št. 99. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v četrtek na Kal-
varij°-	'	j,. :lM
Anthony Milavec
Včeraj je umrl na posledicah poškodb, ki jih je dobil v avtni nesreči 13. januarja, 60 let stari Anthony Milavec s 23891 Glen-brook Blvd., Euclid, Ohio, mož Joan, roj. Gustinčič, brat Johna, Franka, Edwarda, pok. Louisa, pok. Matta, pok. Frances Snyder in pok. Josephine Rypka. Zaposlen je bil pri Victoreen-Leece-Neville Co. Pogreb bo iz 2ele-tovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto zjutraj. Cas še ni določen. Truplo bo položeno na mrtvaški oder jutri zvečer.
Palestinska OF napoveduje boj kralju Huseinu!
BEIRUT, Lib. — V Jordanu se trenutno bojujeta med seboj dve arabski gverilski organizaciji:	Al Fatah in Palestinska
OF. Dasiravno je Al Fatah 10-krat močnejša od Palestinske OF, je vendarle OF napovedala vojno tudi jordanijskemu kralju Huseinu! Arafat, ki vodi Al Fatah,'trdi, da je voditelj Palestinske OF dr. Habbash navaden pustolovec in ima najbrž prav. Dr. Habbash pa naravno misli na nekaj drugega. Ako se mu namreč posreči, da se njegovi gverilci zapletejo v boje z jordanijsko armado, takrat bodo Arafatovi gverilci prišli v hudo zadrego. Bodo sicer na strani kralja Huseina, toda v javnosti jim pa ni mogoče pokazati svojega razpoloženje. Kam pa bomo prišli, ako bo v Jordanu za-/ihrala nova državljanska vojna, ker bi se kraljeve čete borile skupaj z enim krilom gverilcev proti drugemu krilu? To bi pre-
KONGRES SE ZBERE JUTRI K ZASEDANJU
Novi, 92. Kongres j'e za spoznanje liberalnejši v Predstavniškem domu in za spoznanje konservativnejši v Senatu.
WASHINGTON, D.C. — Jutri se bo zbral k zasedanju novi, 92. Kongres. V Predstavniškem domu bo 255 demokratov in 189 republikancev, v Senatu pa 55 demokratov in 45 republikancev. V novem Kongresu bo v Domu 12 žensk, v Senatu pa 1.
Po veri so protestanti v veliki večini, v Domu jih bo 300, v Senatu 76. Katoličanov bo v Domu 101, v Senatu 12; judov v Domu 12, v Senatu 2.
Po poklicu imajo veliko večino odvetniki: v Domu jih je 236: v Senatu 65, poslovnih ljudi in bankirjev je v Domu 145, v Senatu 27, vzgojiteljev v Domu 61, v Senatu 11; farmarjev v Domu 36, v Senatu 13; časnikarjev v Domu 30, v Senatu 7.
Črncev je v Kongresu 13, 3 več kot v 91., 12 jih bo v Domu, 1 v Senatu. Zanimivo je, da bosta v novem Predstavniškem domu tudi dva duhovnika, en baptist in 1 katolik.
Po svojem političnem gledanju in presojanju prištevajo v liberalno skupino 168 kongresnikov in 38 senatorjev, v konservativno 182 kongresnikov in 37 senatorjev, med tem ko je 85 kongresnikov in 25 senatorjev ‘umirjenih'1 sredincev. V Domu je liberalna skupina v novem Kongresu za 4 člane močnejša, v Senatu pa za 4 šibkejša.
Kosygin je sprejel zastopnika Kitajske
MOSKVA, ZSSR. — V torek je predsednik vlade A. Kosygin sprejel poslanika Ljudske republike Kitajske. O sestanku ni bilo izdano nobeno podrobnejše poročilo.
Redni diplomatski odnosi med Moskvo in Peipingom so bili obnovljeni šele pred kratkim in sprejem kitajskega poslanika pri Kosyginu je prvi tak v zadnjih petih letih.
Odnosi med obema komunističnima velevlastema so vsaj na ravni držav kolikor toliko redni. Sporazumeli sta se o medsebojni trgovini za tekoče leto, prav tako vsaj delno o prometu na mejnih rekah in jezerih, med tem ko so razgovori o vprašanju meja, ki so jih začeli v oktobru 1969, ne premaknejo z mrtve točke.
Na partijski ravni, je spor še vedno oster in v Moskvi se pritožujejo, da jih Peiping presoja prav tako sovražno kot zahodne “kapitaliste in imperialiste”.
TAHI: VELIKE ŠTIRI SILE NA1 OSTANEJO OB STRANI
Sovj'etsko-ameriska udeležba pri ohranjevanju miru na Srednjem vzhodu bi po Tantovi sodbi ustvarila vet' težav, kot pa jih rešila.
Nemci praznovali 100-letnico svojega cesarstva
BERLIN, Nem. — Cesarstva ni že več kot 50 let, je propadlo 1. 1918, toda spomin nanj noče umreti. Redki Nemci in nemški časopisi so se 18. januarja vendarle spomnili, da je grof Bis-mark 18. januarja 1970 oklical v versajski palači v Parizu rojstvo nemškega cesarstva, ki je potem dočakalo tako tragičen konec v novembru 1918. Spomi-
ni seveda niso mogli roditi vese-šegalo sicer neomenjeno zmog-jlega razpoloženja. Vsaj na zunaj Ijivost arabske fantazije.	j ga ni hotel nihče pokazati.
Gorilno olje se bo tudi podražilo
WASHINGTON, D.C. — Politika naših naftnih velepodjetij je taka, da mora dežela uvažati tudi nafto, akoravno jo imamo doma dosti. Taka politika dona-ša namreč podjetjem izredne koristi. Imajo na tujem posebna lamostojna podjetja, ki prodajajo nafto v Ameriko svetovnih cenah. Te cene so pa visoke, ker je večina držav, ki izvaža nafto, povezala v poseben kartel, ki določa mednarodne cene. Ta kartel zahteva sedaj od naših glavnih osmih naftnih podjetij, naj se dogovorijo za nakupe nafte za prihodnjih pet let po precej povišani ceni, drugače jim bo sredi zime ustavil dobave nafte. Pogajanja se bodo vršila še ta teden. Kako važna so, priča novica, da je sam Nixon poslal svojega zaupnika na Srednji vzhod, da preštudira položaj in mu o tem takoj poroča. Naj pogajanja potekajo tako ali tako, končno bo pa vendarle gorilno olje dražje, kar je tudi cilj zakulisnih spletk v mednarodni trgovini z nafto.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Razgovori med Izraelom in a-rabskimi sosedi potekajo preko posebnega zastopnika ZN Gun-narja Jarringa v miru in tajnosti. Glavni tajnik ZN U Tant je na tiskovni konferenci 4 dni pred svojim 62. rojstnim dnem dejal v ponedeljek, da je “previdno optimističen11 glede poteka razgovorov. Štiri velike sile je posredno pozval, naj stoje ob strani vsaj v sedanji dobi razgovorov.
Predsednik ZDA R. M. Nixon je proti poseganju velikih štirih v razgovore v sedanjem času, četudi se je preteklo poletje državni tajnik Rogers zelo prizadeval, da bi našel rešitev spora med Izraelom in Arabci. Tedaj so omenjali skupno ame-riško-sovjetsko vojaško silo v o-kviru ZN kot čuvarico miru na Srednjem vzhodu. Ta misel je prepadla, kot kaže sedanja izjava U Tanta. Znano je, da jo je Izrael že preje odločno odklonil, ker da bi njen sprejem uradno privedel sovjetske oborožene sile v ta del sveta.
G. V. Jarring je izraelski načrt o sporazumu z arabskimi sosedi izročil pretekli teden za- j stopnikom arabskih držav in dobil v ponedeljek nanj odgovor. Odgovor je pri sprejemu izraelskega poslanika pri ZN Yosepha Tekoaha izročil temu. O egipt-skem predlogu, oziroma odgovoru na izraelski načrt ni znano nič podrobnega, trdijo o njem le, da izraelskega načrta niti ne sprejema niti ne odklanja.
Zunanji minister Abba Eban je včeraj obvestil vlado Izraela o egiptskem odgovoru na izraelski predlog. Trdijo, da sta obe strani sicer daleč narazen, da pa je iz egiptskega odgovora vidna dobra volja za resne razgovore. Tako pričakujejo, da verjetno ne bo težav za podaljšanje sedanjega premirja, ki poteče 5. febru-
ja.
U Tant je na svoji tiskovni konferenci dejal tudi, da ne misli ostati na svojem sedanjem mestu preko svoje sedanje poslovne dobe, četudi bi mu oilo to penudeno. Slično izjavo je dal pred petimi leti, ko mu je potekala prva poslovna doba, pa je nato na pritisk velikih sil izvolitev le sprejel.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je včeraj ustavil gradnjo prekopa preko severne Floride, za katerega je bil izdelan načrt v času druge svetovne vojne, da bi bile ladje varne pred nemškimi podmornicami, graditi pa so ga začeli pred K leti. Doslej je bilo zanj porabljenih 50 milijonov iz zvezne blagajne. Nixon je gradnjo ustavil, ker bi novi prekop uničil obstoječe naravno okolje z živalstvom,
Iz Clevelanda in okolice
Poroka—
V petek, 22. januarja, se bosta v cerkvi sv. Kristine poročila g. Frank Miklaucic, 8044 Forest-dale Drive, Kirtland, O., in gdč. Joan Talor, 336 E. 222 St., Euclid, O. Mlademu paru čestitamo in želimo vso srečo na skupni življenjski poti!
Iz bolnišnice—
Rojakinja Miss Frances Pre-otle, Madison, O., je srečno prestaja težko operacijo v NEO splošni bolnišnici in se vrnila domov, kjer je pod zdravniško oskrbo. Želimo ji skorajšnjega popolnega okrevanja.
Odbor—
Carniola Hive No. 493 T.M. ima za 1. 1971 sledeči odbor: povelj. Pauline Debevec, čast. podpovelj. Pauline Stampfel, zapis. Frances Tavčar, taj. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., Cleveland, Ohio 44103, tel. 361-0563, nadzor. Frances Tavčar, Mary Kolegar, Ursula Unetič, zastopnice za Klub SND Frances Tavčar in Josephine Stwan, za konferenco SND Josephine Stwan. Redne seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7. zvečer v
rastlinstvom in naravno lepo- , . .	,	.	,	, •
.	i sobi st. 1 SND. Asesment pobi-
to.
rajo samo na seji.
'se t0
facii e’ da Podlagajo, naj fede-gfgjf ne dela nobenih uslug je lrn generalom. Pokazalo se Grk^arnre^> da prijateljstvo z.
Praksi je zelo malo poko Za- našo narodno obram-
3 e napotilo ravno naše
Obsežna dežela
Br
nji (jZl Ba zavzema večji osred-niejg0 ^u^ne Amerike. Na njo kke	^u^noarneriške repub-
Čila in Ekvadorja.
Arabske države čaka zopet nov kaos
rS?y>WAVE
Vremenski
prerok
pravi:
^SiTT jaSno in H^ejše.j
Veerai •emperatura okoli 20.
Clavela2,Utraj ob 8-30 ie bil° v i
F’ V Zadnjih 3
slei _ Bnzja temperatura. Do-'
cleveua^iŽia temperatura v 1963 -ig p bda 23. januarja
BEIRUT, Lib. — Kdor hoče ponazoriti prepad med teorijo in prakso, naj vzame za razlago zgodovino političnih koalicij v arabskem svetu po u-stanovitvi izraelske republike. Že ob njenem rojstvu so si arabski politiki slovesno prisegali ob vsaki priliki, da se bodo proti izraelskemu “tujcu” borili z združenimi močmi do zadnje kaplje krvi. V duhu teh obljub in obvez so res začeli boj proti Izraelu, toda od solidne arabske koalicije ni bilo že v začetku ne duha ne sluha. Na zahodu se Mavretanija, Maroko, Alžirija in Tunizija, pa tudi libijski kralj, bojev proti Izraelu sistematično sploh niso hoteli udeleževati. Libanon se je stalno odmikal skupnim vojaškim operacijam, Sirija in Irak sta pa menjala svoje simpatije do vojske z Izraelom, kot se menja aprilsko vreme. Tako je Naser ostal sam, še Sudan mu ni bil zvest.
Ko je poraz Arabcev v letu 1967 pokazal očitno celo arabski javnosti, da arabske drža-
ve niso zmožne za skupno fronto proti Izraelu, se je a-rabska javnost bolj iz obupa kot iz prepričanja zagledala v gverilce in iskala v njih resne borce proti Izraelu. To je bila doba velike konjunkture za arabske gverilce. Takrat je bil čas, da ustvarijo veliko narodno gibanje za boj proti Izraelu, pa so se razne gverilske struje rajše še bolj cepile in ustanavljale svoje organizacije, največja in najpomembnejša med njimi je bila Al Fatah pod vodstvom Arafata. Gverilski ugled je hitro padal, kar je gverilce prisililo, da so ustanovili skupno vodstvo, ki naj odreja splošno gverilsko politiko napram Izraelu.
Vodstvo je res sklepalo, članice zveze — jih je menda okoli 10 — pa sklepov niso izvrševale, kar je takoj rodilo trenja v vodilnih gverilskih krogih. Sklepi so se tikali dveh vprašanj: kakšen naj bo odnos gverilcev do Izraela; ali naj mislijo tudi na možnost premirja s sovražnikom, ali naj zagovarjajo idejo stalnega neizprosnega gverilskega voj-
skovanja; kakšen naj bo odnos gverilcev do posameznih arabskih držav, ki se spuščajo v pogajanja z Izraelom. Pri tem je bila mišljena v glavnem Jordanija. Ravno ob teh vprašanjih se je vodstvo razbilo. In tako je prišlo do tega. da so se nekatere levičarske gverilske skupine spustile v boj z Jordanijo in ne Izraelom, česar bi pa ne smele narediti, ker je bila večina gverilskih skupin proti bojeva-vanju z Jordanijo.
Arabski levičarski gverilci so šli še korak naprej; zavratno so napadali druge — zmerne gverilce —, kri je torej' tekla na “bratskih frontah” in ne v bitkah z Izraelom. To se je zdelo največji in najvplivnejši Al Fatah organizaciji le preveč, začela je preganjati vsakega gverilca, ki se ne bi pokoril sklepom skupnega vodstva. Levičarsko organizacijo “Osvobodilna fronta za Palestino” je sploh razpustila.
Zgodilo se je torej to, kar so previdni opazovalci že namigovali kmalu po 1. 1967. Kot vsako arabsko koalicijo,
je tudi arabsko gverilsko raz-jedel čas. Nekateri mislijo, da je to v korist miru v arabskem svetu. Ta misel je lepe, toda vprašanje je, ali se bo to res zgodilo.
V arabskem svetu vladata trenutno — ali bi vsaj morali vladati — dve politični sili: zveza arabskih držav in koalicija arabskih gverilcev. To bi bilo lepo, ako bi bilo res. Pa ni. Med arabskimi državniki ni nobene vodilne osebnosti, kot je bil Naser. Za njegovo politično nasledstvo se poteguje cela vrsta arabskih politikov. Najbrže vsaj zaenkrat ne bo zmagal nihče; tam bo zavladala zmeda, kolikor že ni. To se bo pokazalo v začetku februarja, ko poteče premirje z Izraelom. Do premirja v starem duhu ne more priti, ker manjka Naserja. Kakšno naj bo premirje brez vodilne politične osebnosti? Gverilske vrste so se pa začele preganjati med seboj, so torej še manj složne kot arabske države. Nevarnost je, da bo na obeh straneh zavladal kaos, to pa ne pomeni nič dobrega.
SAIGON, J. Viet. — Zavezniške tete pritiskajo dalje od dveh strani po cesti št. 4 v Kambodži. Zavezniki so ponesli s helikopterji južnovietnam-sko padalsko brigado v sredo Slonovih gora, da bi strli rdeči odpor. Ta brigada je oddaljena od kambodžanske kolone, ki prodira od severa proti prelazu Pich Nil, le še 5 milj.
DETROIT, Mich. — Včeraj je prišlo do sporazuma med Unijo avtomobilskega delavstva in Chrysler Corp. o novi kolektivni delovni pogodbi. Med drugim predvideva ta tudi uvedbo 4-dnevnega 40-urnega delovnega tedna, ki naj bi zmanjšala izostajanje delavstva, posebno cesto v petkih in ponedeljkih.
WASHINGTON, D.C. — Včeraj so demokratski kongresniki izvolili za svojega vodnika v Predstavniškem domu H. Boggsa iz Louisiane, namestnika dosedanjega vodnika C. Alberta, ki je postal predsednik Doma. Liberalno krilo je propadlo s svojim kandidatom M. K. Udallom iz Arizone; je dobil le 88 glasov, med tem ko je bilo za Boggsa oddanih 140 glasov. Danes bosta obe stranki volili svoje vodstvo v Senatu.
NEW YORK, N.Y. — Policaji so se včeraj po 6 dneh štrajka
Perk bo kandidat—
Okrajni avditor R. Perk je dejal, da bo kandidiral za župana Clevelanda, če bo uspela akcija za spremembo mestne ustave za uvedbo nestrankarskih volitev. V kolikor bo ta akcija uspela, bosta pri glavnih volitvah v novembru nastopila drug proti drugemu kandidata, ki bosta pri primarnih volitvah dobila največ glasov neoziraje se na njuno strankarsko pripadnost.
Rojstni dan—
Mrs. Mary Kovačič, 1243 E. 61 St., praznuje danes svoj 79. rojstni dan. Dolgoletni naročnici lista k temu čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let!
Revščina med ostarelimi Amerikanci hitro raste
WASHINGTON, D.C. — Poseben senatni odbor za uafcdo o-starelih Amerikancev je sedaj objavil svoje poročilo, ki v njem trdi, da imamo v naši deželi že 4,800.000 Amer ikancev, starih nad 65 let, ki živijo v veliki revščini. Toliko jih je bilo leta 1969. L. 1968 jih je bilo le 4,600,-000. Značilno je pa dognanje, da je število revežev narastlo samo v tej skupini, v vseh drugih
skupinah je pojemalo. Neznosen pojav v tej skupini je tudi to, da precej revežev nima niti to-vrnili na delo, ko je uprava liko dohodkov, da bi moglo vzdi-mesta zagrozila, da bo poz- zevati svoje skromne hišice in vala na pomoč v mesto Narod-1 plačevati zanje davke. Posebno
no gardo. 'Tudi skupina prevoznikov sadja in zelenjave je včeraj končala svoj štrajk.
SINGAPUR. — Britska Skupnost narodov nadaljuje tu svoje zasedauje in skuša rešiti spor o britanski nameri dobaviti Južni Afriki moderno orožje, čemur se države črne Afrike upirajo.
LONDON, Vel. Brit. — Danes
hudo pa tarejo to skupino stroški za zdravniško pomoč, ker jim javna uprava ne povrne vseh računov v celoti.
Odbor bo nadaljeval svoje preiskave v novem kongresnem zasedanju.
Rdeča Kitajska ostane v Indokini za stalno?
SAIGON, J. Viet. — Rdeča se je začel v Veliki Britaniji Kitajska se postopno utrjuje v
splošni poštni štrajk, prvi v zgodovini dežele. Vsa pošta
Severnem Vietnamu in v Laosu, od koder upa dobiti močnejši je obtičala, prav tako je usta- vpiiv tudi v Kambodži in Tajski, vljen tudi dober del telegraf- Kitajci gradijo cesto iz Dien-skega in telefonskega prome- bienphu (kjer so bili Francozi ta. Poštarji, ki imajo sedaj uničujoče poraženi 1. 1954) pre-tedenske plače od $36 do $66, ko Severnega Vietnama v Laos, zahtevajo 15% poviška, vlada preko tega pa dalje do meje Taj-pa jim ponuja le 8%.	ske.
/Imeriška Domovina

jjj
Gl 17 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevc-e
NAROČNIN AT
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece ca Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18 n0 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
^:,83
No. 13 Wednesday, Jan. 20, 1971
Titov govor brez komentarja!
V novembru so imeli v Jugoslaviji vroče politične dneve. Treba je bila končno pokopati ponesrečeno družbeno in gospodarsko reformo, rojeno 1. 1965, ker se je režim u-strašil žrtev in ni naložil potrebnih bremen vsemu prebivalstvu. Ker je to velika politična blamaža, jo je bilo treba prikriti z novim “stabilizacijskim programom”, ki pa ni niti popolnoma izdelan. Završalo je v vodilnih plasteh Zveze komunistov Jugoslavije, vsi drugi delovni ljudje so se spraševali, kaj je in kaj bo. Sam Tito je moral parkrat obravnavati vsa pereča vprašanja v okviru partije, končno je pa moral nekaj povedati tudi vsej javnosti, To je storil na shodu v Smederevu 25. novembra lani. Njegov govor je pomemben zato, ker je Tito v njem pogledal stvarnosti v oči in to tudi povedal s precejšnjim obrokom odkritosrčnosti. Zato se spodobi, da navedemo nekatere odlomke iz njegovega govora brez vsakega komentarja. Govor je bil namreč sestavljen tako, da so ga lahko razumeli tudi delovni ljudje.
O devalvaciji:
“O devalvaciji se govori že dve leti... V devalvaciio se ne moremo zagnati kar tako z glavo naprej, temveč moramo sprejeti celo vrsto drugih ukrepov in se pripraviti, če nam bo kaj takega nekega dne potrebno. Mislim — tu pred vami govorim popolnoma odkritosrčno — da bo do devalvacije moralo priti... Če bi šli v devalvacijo v položaju, kakršen je danes, bi to mogoče nekaj mesecev pozitivno delovalo na izvoz, potem pa nič več.”
Najvažnejša skrb:
“Katera je potemtakem zdaj skrb nas vseh, vas, mene, vseh ljudi v naši deželi? Ta skrb je, da čim preje umirimo položaj v naši državi. Zdaj ne morem jamčiti, da so vsi sklepi, ki jih je sprejela vlada, dobri. Vendar je morala nekaj storiti. Kratkoročni ukrepi ne rešujejo problemov. Pri kratkoročnih ukrepih gre samo za to, da se položaj umiri Toda sedaj je treba napraviti dolgoročni načrt za stabilizacijo našega gospodarstva.”
Poziv partijskemu tisku:
“Apeliral bi na naš tisk, naj bo zelo previden, naj dobro spremlja ukrepe, ki jih sprejemamo, in pri tem pomaga, ne pa zamotava. Ne rečem, da to velja za ves tisk. Toda v naši deželi včasih s pisanjem delajo več zmede, kot pa pojasnjujejo.”
Dežela ogrožena?
“Zdaj smo kot dežela in država v zelo kočljivem položaju. Vsak vrag zunaj nam skuša kaj škoditi... Gre za to, da imamo precej zunanjih nasprotnikov, čeprav si še nismo na jasnem, kdo vse je naš nasprotnik. Vem, da imamo zunaj nešteto prijateljev, in prav radi tega naši nasprotniki, ki jih je manj, zelo spretno rovarijo, da bi od znotraj razbijali našo skupnost in naše medrepubliške in mednacionalne odnose, ter preko raznih svojih agentov sejejo v naše vrste elemente zmede ... V svojih in drugih deželah govorijo, da je Jugoslavija pred razsulom, da se njeno gospodarstvo zelo sumljivo maje.
Še kar naprej govorijo in pišejo o tem, da je samoupravljanje doživelo polom, kar je neznanska neumnost. “Samoupravljanje v naši državi je v celoti pokazalo svojo vrednost. To pa moti in bode v oči vse tiste, ki so proti, Takšni bi se morali veseliti z nami, biti naši največji prijatelji in nam pomagati pri obnavljanju težav, kolikor jih imamo ”
Več sloge, manj oviranja!
“Sedaj si vsi skupaj prizadevamo, da bi hitreje napredovali. Da bi hitreje napredovali, moramo razčistiti to, kar nas sedaj ovira in zdi nekaterim nepopravljivo.
Nekatere zadeve so odvisne od republik, ne samo od federacije in zveznega izvršnega sveta. Večina funkcij sedaj prehaja na republike. Sedaj gre le za to, da federacijo razbremenimo za mir med republikami, ali da se odpravf tisto, kar je netilo prepire. Gre za to, da bi republike prešle na drugačen način ravnanja kot do sedaj, da bi se med seboj dogovarjale o vseh stvareh, že sedaj reševale vse, kar je med njimi spornega. Če bomo razne gospodarske težave odrivali na nacionalno področje, ne bomo prišli nikamor. Dokler bomo tako ravnali, nas bo to le oviralo. Naši sovražniki prav na tem gradijo svoje načrte, skušajo zanetiti nacionalno razprtijo. Mnogi se sprašujejo, ^ako more biti takšna, tako narodnostna država enotna. Menijo, da jo je treba razbiti. Vse mogoče namere in načrte imajo, ki so jih pripravili že prej med vojno.”
ZKJ hrbtenica Jugoslavije!
“Jugoslavija je zmožna rešiti vsa ta vprašanja, ker je socialistična država, ker je tu Zveza komunistov, ki je dolžna zagotavljati notranjo kohezijo, enotnost države, nadaljnji razvoj socialistične zavesti. Moram pa reči, da ta zavest pri nas v marsikaterem pogledu še šepa. To se nanaša tudi
na komuniste. Ne bi smeli dovoliti, da težave, na primer v gospodarstvu, zamegljujejo socialistično zavest pri komunistih.
Več optimizma!
“Zmeraj je treba imeti pred očmi eno: da je od nas vseh odvisna bodočnost Jugoslavije kot socialistične države, ki stoji na točki, v katero se zaganjajo različni vetrovi. Zmeraj je bila na prepihu in še danes si mnogi brusijo zobe ob njej, ker jim je na poti. Prepričan sem, da bomo zadržali vse pritiske, ki smo jim izpostavljeni od zunaj.”
Titov govor je poučen vsaj za tujino, kr ne utegne slediti dnevnim zmedam v Jugoslaviji. Naredi vtis, da je letošnja kriza hujša od tiste v 1. 1961 ali tiste od 1. 1965. Zato bo režim moral hitro pokazati, koliko je vreden njegov “stabilizacijski program”.
t BESEDA IZ NARODA j

Waukegan, 111. — Na dan sv. Treh kraljev sva sedela s sosedom Frankom na mojem “por-ču”, ki je obzidan in opremljen z gretjem in ob steni, iz katere prihaja iz centralne peči toplota, se pozimi prav lepo sedi, kakor ob kakem toplem zapečku. Pogovarjala sva se nekaj časa o vremenu in o tem in onem. Nato pa je predlagal Frank: “Pojdiva pogledat malo- v Narodni h v.m na Deseto cesto. Bova našla morda kako druščino.”
“Pa pojdiva,” sem odvrnil. “Čas imam, zakaj pa ne.”
Sla sva. Tam sva našla res par možakarjev, ki so sedeli pri mizah in opazovali prikaze na televizorju.
Naročila sva vsak malo pijače, nato pa sva tudi midva prisedla k drugim in med nami se je kmalu razvil pogovor o tem m onem.
Kaj se pa v teh dneh čuje v pogovorih o javnosti-in tem in onem? Marsikaj, največ pa praznega govorjenja, ki dosti ne pomeni. Zakaj pa da ne pomeni? Na to vprašanje je nekaj pojasnila. Zato ne, ker javnost se za tisto, kar je res važno, ne zanima, vsaj tako ne, kakor bi se morala. Zanima pa se za razne prazne novotarije, kakor npr. kako dolge lase naj nosimo, kake dolge hlače, ženske pa kako kratka ali dolga krila. Za tisto, ki je pa bolj važno kakor to, pravkar omenjeno, se pa ne zanima. In baš vsled tega nezanimanja v javnosti se pojavljajo razne krize in težave, ki nas vse gulijo, to zato, ker jim javnost posveča vse premalo pozornosti. In ker mi, to je javnost, te pokornosti ne kažemo, si mislijo tisti, ki to nezanimanje izkoriščajo v svoje dobro, za take nezavedne Janezke in Maričke jo \se dobro, kar se jim servira. In tako tudi ravnajo. Navijajo nam davke za to in ono, če takih potreb še ni nikjer navedenih, se iih hitro izmislijo in jih objavi-jo, da je treba to in ono, za vse pa je treba okroglih grošev in zelenih metuljev in predno si dobro izmijemo naše oči in pogledamo v novi dan, so že pred nami kaki novi davki, s katerimi posvetijo v naše žepe, če je tam še kaj okroglega, in če je, verjemite, znajo tisto s posebnimi političnimi magneti potegniti iz njih.
Kadar govorimo o davkih, morda marsikdo misli, da se o tem vse preveč govori in razpravlja. Res. dosti se govori in piše o tem. Zakaj pa? Zato, ker davki vse nas žulijo, nekatere bolj, druge manj, vsakega pa žulijo. Nikomur ne prizanese. Tudi dva dni staremu novorojenčku ne, mleko, ki ga srka v zibelki, je bilo treba kupiti in materi ali očku, ki ga je kupil za novorojenčka, so zasolili nekaj za davke. In tako za vsako
ka “soldkov” za vse razne reči in potrebščine.
To in toliko o tem. Kadar se bc naša javnost za vse take reči kaj bolj zanimala, zna biti boljše. Dokler bo pa spala, kakor spi v takih slučajih, pa bo, kakor bo, da bodo na njo sedali vse vrste komarji in sesalke, ki rade srkajo in sezajo po davčnih vimenih, dokler se kaj iz njih dobi.
Ko smo o vsem, kar sem navedel govorili in kritizirali, se je k temu oglasil eden v naši družbi in pripomnil k našim modrova-njem tole:
“V marsičem, kar ste omenja-, li, imate nekaj prav. V vsem, to je nekaj drugega. Ne smete pozabiti, dokler je bil naš “Stričko Sam” še mlad in še ni gospodaril tako veliki in močni Ameriki, kakršna je zdaj, se zanj niso zanimali toliko. Zdaj pa ves svet od njega pričakuje, da bi vse zabaval, vsem polnil žepe in vse čuval, da bi se gibali in zibali pod njegovim varstvom, sami pa nimajo nikakega ali vsaj ne veliko kake zavednosti, da je treba pri vsaki skupni stvari tudi sodelovati in doprinašati žrtve, da se žanje, kar se pričakuje. Zdaj, vidite, so vsled tega razmere drugačne. Ker ne pitamo vsakega z zlatimi žlicami, nas taki gledajo postrani, držijo roke križem in nimajo nikakega smisla ne čuta za kako sodelovanje, da bi svetu ohranili demokracijo in svobodno življenje, kakršnega tisti del sveta, ki diha pod komunističnim kladivom in srpom, ne pozna. V tem, vidite, sc med nami in zunanjim svetom tiste razlike, da so med nami in zunanjim svetom taka gospodarska in politična stališča, kakršna so.”
Mož je povedal svoje mnenje tako, kakor on čuti. Morda nima v vsem prav, zanima pa se in sodi po svoje. Zanimivo je omenil še, “da živimo v časih, ko naša “mehka in vsem ustrezajoča” demokracija prepočasi vozi in da je v marsičem preveč brezskrbna proti vsemu, kar in kjer se zanaša in širi zlasti med našo mladino po šolah in drugod po tujih radikalnih podpihovalcih. Slednji na vse razne načine vbrizgavajo v glave mladih sovraštvo in zaničevanje do oblasti. Z raznimi brošurami s slikami in čtivom ustvarjajo sovražna gledanja no policiste, sodišča in sodnike. Najprvo jih pedžgo, da začno uganjati nasilja z demonstracijami, ko jih oblasti malo ošvrknejo po prstih, tedaj jim pa pihajo in slikajo policiste s podobami prašičev itd. To pa pušča v nepremišljenih mladih sovraštvo do oblasti in vsega, kar zahteva red in človeška dostojnost. Proti temu naše o-blasti premehko nastopajo!” je s trdim poudarkom zaključil.
Ta slednja njegova pripomba ima precej resnice v sebi. Popustljivost in prizanašanja v takih slučajih niso na mestu. Privabljajo nevarnosti.
S tega sestanka, kjer smo se takole malo podomače med seboj razgovorili, sem odnesel domov zadovoljive vtise. Res je, da je na svetu, kakor je, smo vsi nekaj krivi. Boljše bi bilo, če bi
ga obrniti naprvo proti sebi, šele potem na druge, če to zaslužijo.
* PA SE ENO ZA KRATEK C AS:
— V zaljubljenosti je nepremišljenost. — Nekje v ljubljanski okoliici je neki Pepe ob večerih rad prihajal pod okence hišice, kjer je bivala mladenka, katero je on rad gledal in tu in tam ob večerih obiskoval. Vozil se je tja z bicikljem. Nekega večera, ko je luna lepo svetila in sijala, se je pripeljal z bicikljem pod okence in mladenka ga je tam čakala. Bicikelj je lepo postavil pod jablano na vrtu. Dosti sta si imela povedati. Malo dolgo sta se razgovarjala in o-četa mladenke je zaskrbelo, kaj je s hčerko. Odpre okno in zakliče na vrt:
“Kaj pa delaš, hčerka?”
“Luno gledam, papa!” odgovori hči.
“Ne trati časa! Takoj ji reci, naj pobere svoj bicikelj in naj jo odkuri domov .. .”
— Pozdrav vsem čitateljem AD!
Vrhenšk Tine
------o------
Prosim, ne prezrite!
KANSAS CITY, Kans. — Gospod župnik v Vojniku je že deset let pritiskal na kljuke po raznih uradih, da bi dobil dovoljenje za cerkev, ki bi jo rad postavil na jugu svoje razsežne župnije, ki meji na celjsko. Vaščani Trnovelj, Zadobrove, Leskovca in Ljubečne imajo do fare eno uro hoda. Si lahko predstavljamo, kako je versko življenje otežkočeno, posebno sedaj, ko mladina raste skoro brez verske-verskega pouka. Če bi otroci teh vasi imeli cerkev bližje, bi gotovo raj še hodili k veronauku. In ljudje bi imeli Jezusa bližje, da bi ga lažje obiskovali in bili tudi ob delavnikih deležni milosti sv. daritve. Kako si želijo cerkve! In sedaj je goreči gospod uspel! Z veseljem mi je sporočil, da bodo takoj začeli z zidanjem, ker imajo dovoljenje. Cerkev bo posvečena sv. Jožefu Delavcu, ki se gotovo v nebesih veseli, da bo njegov Krušni Sin dobil nov tabernakelj na zemlji. Iz njega bo čuval in tolažil vaščane in jih blagoslavljal.
Dragi moji sorojaki! Savinjčani, Celjani, Vojničani. Štajerci vse tja do Maribora, prosim, pomagajte sv. Jožefu Delavcu do hiše! Tudi drugi Slovenci ste prošeni, da bi vsaj eno opeko kupili za to tako potrebno cerkev. Vsa leta po vojni sta naša sloven ska časopisa prinašala prošnje in zahvale za cerkve v domovini. Upam, da tudi tale prošnja sv. Jožefa do njegovih častilcev ne bo padla na gluha ušesa. Podpisana je samo “telefon”, po katerem vas prosi pomoči sv. Jožef Delavec!
Najboljše je, če pošljete svoj dar naravnost g. župniku. Če pa vam je nerodno, pa lahko tudi pošljete meni — bom že odposlala.
Martin Lupše Vojnik pri Celju Slovenija
Jugoslavija, Evropa
Sister M. Lavoslava 515 Ohio Ave.
Kansas City Kansas 66101
----—o—------
Tone Osovnik:
Slovenci in Srbi
Vil.
NEW YORK, N.Y. — Skupno kulturno in književno delo jezikoslovca Jerneja Kopitarja in Vuka Karadžiča pomeni tudi prvi globlji kulturni stik Slovencev in Srbov. Tu je resno vprašanje: ali bi Vuk Karadžič brez Kopitarja izpeljal vekovno ih pomembno reformo srbskega pravopisa in jezika!? Ta višji avstrijski uradnik in ravnatelj cesarsko-dVorske knjižnice na Dunaju — neoziraje se na to, kar pravi o njem Herman Ben-del, da je bil “črno-rumen do
kostnega mozga”, — je vendar bil toliko podžgan od narodnega čutenja, da je pomagal Vuku Karadžiču v njegovem književnem in kulturnem naporu.
Potem imamo primer enega velikih slovenskih glasbenikov Davorina Jenka, ki je hkrati jugoslovanski glasb enik. Skoraj pol stoletja je preživel med Srbi. Živel je v Pančevu in Beogradu. Tod je v svoje kulturno delovanje polagal svoje velike talente. Več let je bil ravnatelj Srbskega narodnega gledališča v Beogradu. V tem obdobju so se rojevale mnoge njegove največje kompozicije. On je uglasbil srbsko himno “Bože pravde”, pa tudi slovensko “Naprej”. (Zanimivo je, da smo jo Slovenci o-pustili in kar naekrat prešli k pesmi “Hej Slovenci”, prevzeti od Cehov kot slovanske himne. Original pravi:	“Hej Slovani”,
pa tudi Jenkova se začne: “Naprej zastava Slave”, op. p. T. O.)
Mnogo Slovencev je službovalo v Srbiji na najrazličnejših položajih in poklicih, predvsem je tamkaj delovalo precej slovenskih zdravnikov in inženirjev. Eden od teh je bil tudi dr. Franjo Ribnikar, katerega sinova Vladislav in Darko sta bila osnovatelja največjega beograjskega lista “Politike”. Proslavila sta se kot dva srbska patriota in junaka, ko sta na čelu svojih čet vodila borbo v Beogradu vprav na začetku prve svetovne vojne V avgustu in septembru 1914.
Vendar, če so ti slovensko-srbski velikani imeli skupna srbsko-slovenska čutenja in nagnjenja, je bilo tudi veliko Slovencev, ki niso imeli nobene lepe besede za Srbe. Eden od teh je bil slovenski pisatelj Louis Adamič, ki je bil hkrati ameriški levičarski pisatelj, ta je v Ameriki napisal proti Srbom in kralju Aleksandru najslabše, kar se je sploh moglo.
m
V 19. stoletju je slovenski na-rpd močno napredoval na vseh kulturnih področjih, posebno pa v književnosti in novinarstvu. Ljubljana je postala pravo slovensko središče in je puščala za seboj Maribor in Celovec. Knjig, listov in revij se je v slovenski deželi več tiskalo in prodalo kot pa v katerikoli drugi slovanski deželi.
Ob koncu tega stoletja se na Slovenskem začne razvijati za-drugarstvo, katerega n a j v ečji pospeševatelj je bil dr. Janez (Evangelist) Krek.
Slovenci so bili poleg Čehov •najkulturnejši slovanski narod.
Še za časa Avstrije je bilo na Slovenskem več industrije kot pa v ostalih jugoslovanskih pokrajinah. Zedinjenje z drugimi jugoslovanskimi narodi je veliko pripomoglo k nadaljnemu razvoju njihove industrije in o-brti, katere proizvodi so našli novo tržišče v hrvaških in srbskih kmetskih predelih. 32 odstotkov celotne jugo slovanske industrije je bilo v Sloveniji, katera je zaradi tega postala najnaprednejši del jug oslovanskc države. Ta industrija je zdaj kar dobro zafcosljevala domačo delovno silo in tako je tudi popustila potreba po izseljevanju v Ameriko in druge evropske države. To se je dosegalo z vplivom, ki so ga imeli Slovenci v jugoslovanskih vladah. Pa tudi država sama je pomagala razvoju slovenske industrije. Tako smo imeli v Ljubljani veliko tobačno tovarno, čeprav v Sloveniji ni bilo nobenih nasadov 'tobaka, oz. malenkostnih 0.5y, jugoslovanskega tobačnega pridelka. Tovarna v Ljubljani pa je imela zmogljivost, da je dosegla 49.2'/ jugoslovanske tobačne proizvodnje. Bosna, Hercegovina, Dalmacija, Slovenija, Hrvat-ska in Slavonija, ki so skupno dale 31.3'/ tobačnega pridelka, so imele 7 tobačnih tovarn; Srbija in Macedonija, ki sta dali 69.7% pridelka tobaka, sta imeli
tudi od hotelirsko-turistične delavnosti. (Saj je bil Bled v poletnih mesecih rezidenca kralja in njegove rodbine ter vsega diplomatskega zbora, op. p. T. O.) V pooblaščeni turistični družbi “Putnik” v Beogradu so bili Slovenci funkcionarji od vrha do tal, tudi turističnemu oddelku pri ministrstvu za trgovino in industrijo je zmeraj načeloval Slovenec.
V Sloveniji ni bilo srbskih državnih uradnikov razen nekaj financarjev in graničarjev ter oficirjev (Srbi in Hrvati), ki so službovali v vojaških edinkah, razmeščenih v nekaterih mestih. Pa ne zato, da tega Slovenci ne bi dopustili, ampak vprav zaradi tega ker Srbi in Hrvati niso govorili slovensko! Medtem je veliko slovenske odvišne delovne sile našlo zaposlitev v srbskih krajih. Veliko Slovencev pa je v teh krajih službovalo v žan-darmeriji in financi. Torej so bili državno zaposleni.
Drugače od Srbov in Hrvatov Slovenci dejansko niso pomešali z njimi in so narodnostno zaokrožena celota. Oni niso pomešani s Srbi in Hrvati, kot so ti v gotovih krajih pomešani med seboj. Razen nemške manjšine, u se je vrinila v nekatera slovenska naselja (te pa nas rešil :a bodoče, vsaj upam, Hitler sam — op. p. T. O.)., so v glav-lem kompaktna narodna skup-lost. Zategadelj Slovenci nima-;o nobenega razmejitvenega problema (seveda gledano iz no-.ranje-jugoslovanskega stališča, op. p. T. O.), kateri je pri Srbih in Hrvatih skoraj nerešljiv. V predvojni Jugoslaviji takšnega slovenskega vprašanja sploh nir smo poznali. Le v zadnjem časa je ustaški list ‘Hrvatska država’ načel takšno vprašanje s tem. češ, da je Slovenija po vojn! vzela tudi “nekaj hrvatskega teritorija”.
Slovenci so v centralistiaa iržavi, posebno potem, ko je bi-'a upravno razdeljena na banovine, imeli skorajda popolno avtonomijo, katera ni bila zapisana v ustavi ali v nekem zakonu, impak je bila kar dejanska. Oni so po svojih ljudeh v vladah v Beogradu uspeli, da takšno stanje obdržijo. Slovenija je bila vsekakor domena, v katero se mi, srbski in hrvaški politiki, nismo mogli prav nič vmešavati. Slovenci so ljubosumno branili svoje pravice. Hrvati so jim o-čitali, da so izrabili srbsko-arvatske spore in izvlekli največ :a svojo pokrajino.
Slovenci so se tudi počutili či-;to samostojni. Narodni poslan-:i v Beogradu so bili stalna delegacija ‘Dravske banovine’. Oni so predhodno vsa pereča vprašanja obdelali v svojem klubu, v caterega so prihajali tudi slovenski ministri.
Zaradi vsestranskih koristi, ki so jih imeli Slovenci od Jugoslavije, so bili morda oni — od nas vseh — najboljši Jugoslovani. Vedeli so, da služi Jugoslavija njihovim življenjskim interesom. Njihovim interesom in individualnosti ni pretila nobena nevarnost od “jugoslovaniza-cije”, a še manj od “srbiziranja”. Od prvega so sg znali braniti sami, a drugo sploh se ni nikdar poskušalo in bi bil največji nesmisel. Celo tisti Slovenci, ki so na leta živeli med Srbi v naših krajih, se niso posrbili. Povsem drugače je bilo z onimi, ki so živeli med Hrvati. V drugi generaciji so že postali Hrvati. Mnogo teh je bilo v avstro-ogrskem času in eden od pohrvatenih Slovencev je bil hrvaški voditelj dr. Vladko Maček.
(Konec sledi)
-------o------
Največ ostarelih
NEW YORK, N.Y. — Največ starih in ostarelih prebivalcev povprečno v ZDA je v državah Nove Anglije na vzhodni obali, četudi se je v zadnjih letih veii-
Slovenija je imela lepe dohodke1 Pacifika.
3 L V dl. I a
na.] reče Jedo, da dav-ki ne žulijo? Pa še kako! In ta icvne se najbolj, ker tem manj-

ijuujc uoijsi. in Kei tako, ni ' prav, da kažemc prstom samo na druge, moral
FRAN ERJAVEC:
IZBRANI SPISI
Hudo brrezdno aSš Gozdarjev rejenec
Martinček se ga tako prestra- nagovarjali, da bi jim šel
’ aa mu Pade cula s tobakom na tla.
O prijatelj dragi za božjo ° 0 prosim, skrij me, reši e, sicer sem izgubljen, že so 1111 2a petami.”
Tone je uvidel, da tu ni časa
0	So premišljevati, zgrabi z T- no roko culo, z drugo pa
artinčka, ki se je tresel kakor j*1 a na vodi, in ga hitro po-v mlado smrečje. Potem
1	1 ^ez skalovje, Martinček pa
njim in šele pri “Hudem toezdnu” se ustavita.
rii „ dai naora najprej to-le strath izpregovori Tone in vrže
u ° v brezdno, potem se skrijeta v
kjer
senco pod visoko skalo,
^ Ju nihče ni mogel ugledati, nabva sta pa na osvetljeni poti videla vse.
Martinček je komaj spet don't nia^0 saPe> 26 priteče straž-\lrin 2a njim kmalu drugi, u sta zdaj dve poti,” pravi
Pr,!!' lp0 kateri je šel?”
Vse jedno je, todkaj ali tam,” nagovori drugi, “ti pojdi na
,.esno, jaz grem na levo, v do-hm se
Mora\
snideva pod gabrom.
(i va ga dobiti.’
,Je se je pa tu kam skril?” i j' *skrn’ da ne, in če se je u h kje ga hočeš iskati ponoči ~~ le naprej!”
ko^ar^n^U S° Se	^asJe’
gg^j se je upal dihati, šele ko
Šarievm ?alji izgubil Slas stra-
Prfgovori°rakOV’ UPal ^ ^ iZ‘ reš^atelj dobri! Ti si me
Pa mdraš11^6^6 zadrege> zdai
ali nečeš- n m°3 Zet ” °Ce£ be ' trosim te, odpusti mi,
“Z**1 ^ 2adnjie razžalil.”
n0i Ld°bro ~ vse J6 Pozablje-,, ^naj pa še nekaj!”
j. vem, kaj misliš. Obetam ,1’ da ta cula, ki si jo zagnal tu , > bila je zadnja na mojih Plečih,”
. P° velikih ovinkih je gozdar zPeljal Martinčka iz gozda in premil do hiše. z ^lirinajstih dneh je gozdar ^0Pet snubil Jerico in jo tudi k°U. Dote ni hotel nič več, a °r samo to, kar je imela po , a eri. Martinčku, ki je pri vsi Dahatosti

bil vender strašno °inen na denar, bilo je to je^v P° godu. V treh tednih je sek^0 Zeno svoj° peljal na Pre-
Jedno
no • ^eto je žive! Tone sreč-
PrC ““o
Preseki, ko hitro neki dan glas’ nai gre Pihrl V S°Zci’ da bo stari g°zdar
?0vorilVonebi ^ ^
njim
in Aune se precej napravi PriS’ Gozdar ga je že težko
iasniiof1 ln lice se mu ie raz“
denj ’ ie Tone stopil pre-
“Min
Samemrn PUSti naiU mal° n& dela	Prosi Mino, ki je se-
sede zraven njega' Ko ie odšla’ «rp g02dar na postelji.
Posl °^k’ sed^ sem k meni in štete*-5'^ me' Moje ure so Piočd' 6U^m’ kako me zapuščajo
^az
vender ne morem iti
Vrerir!^’ predno s teboj ne go-; ia	ti veliko povedati
Ko .°rarn poseči daleč nazaj.— IsemS°,mi umrli moj oče, dobil [si j.° nidl službo in iskal sem 1 Pii j!uSle" ^ed vseml dekleti I srci	ma^ ^voj3 najbolj po
levn ie bda Pridna in poh-j sreč! v. ni° sem mislil, da bi
! lnehjenfVel' ,Al1 ni mi bila na"
I gozd! ’ Vzela ie tvojega očeta, Ja v Preseki, ki je bil
frino
Jim
g0 mlajši od mene. S tvo-
očeto
^riiat i- m ntsva bila nikoli | gla e la! še prej se nisva mo-I joto Poscbno Pa ko je vzel Marij tem’>va se Pogledala. V tis-
I ^aPciCaSU Sem se se2nanll s tiho-
I Vašk! ^ S° nosdi tobak iz Hro-e skozi naš gozd. Mene so
jim šel na roko, da bi jim skrival blago in jim je pomagal odnašati, obetali so mi velik dobiček — in pregovorili so me. — Nekoč — bilo je poletni dan zgodaj — nesem mimo “Hudega brezdna” culo tobaka in ko zavijem okoli skale, stoji tvoj oče pred menoj. Sramota, da me je dobil pri tem poslu, in staro sovraštvo mi je zavrelo srce. Beseda da besedo, naposled se sprimeva kraj brezdna in se dolgo rujeva. Končno me tvoj oče dobi pod se in od zdaj dalje nisem več vedel in se danes ne vem, kaj sem storil. Le to vem da je tvoj oče skočil kvišku in strašno zavpil: ‘Ti si me zaklal!’”
“In res vidim svoj nož v njegovih prsih. Kako je prišel nož v njegove prsi, ali sem mu ga jaz zabodel, tega nisem vedel in ie danes ne vem. Le toliko rečem zdaj na smrtni postelji, da nisem nikdar imel te misli. Ko to vidim, oh, kako se prestrašim! Skočim kvišku on si potegne nož iz rane, ali predno sem ga mogel prijeti, omahnil je in padel čez rob v strašni prepad. Tone, jaz sem morilec tvojega očeta in to hudodedstvo sem nosil na duši svoji do denašnje-ga dne! Bog me je pa tudi kaznoval, kakor sem zaslužil. Ti, ain umorjenčev, našel si tisti nesrečni nož in s tistim nožem ,e je zabodlo jedino moje dete. 3h, koliko je trpela duša moja, nisem ga imel mirnega trenutna! Spustil sem se v prepad, našel sem kosti, pobral jih in takopal v blagoslovljeno zem-jo. Ali to mi ni dalo miru, in ne bom ga imel prej, dokler ne dišim iz tvojih ust, da mi odpuščaš in dokler mi v znamenje jprave ne podaš roke. Tonček, di je mogoče?”
Mladi gozdar si je podprl gla-/o in je strmel pred se.
“Tonček, ali mi odpustiš?” “Odpuščam! Prosite Boga, da /am On tako odpusti, kakor
iaz”	,.. J
“Podaj mi roko!”
Tone mu jo poda.
“Zdaj pa lahko umrjem. Po-sljite mi po gospoda!”
Gospod so že čakali zunaj, /lina je ponje poslala, lonček -ih je pustil samega z gozdar-,em, ki se je spravil z Bogom in notem kmalu v Tončkovih in Vlininih rokah večno zaspal.
Pred smrtjo je hotel še Tonetu izročiti svoje denarje, ker jih pa on ni hotel vzeti, izročil jih je duhovnemu gospodu, da jih nbrnejo v dobre namene.
Nekoliko let pozneje je pod krivo tiso stalo zidano znamenje. Naslikano je bilo “Hudo arezdno” in človek, ki pada kanj. Spodaj je bil napis:
“Blizu tega mesta v ‘Hudem brezdnu’
storil je nesrečno smrt ANTON ROBIDA, preseški gozdar.
Bog se usmili njegove duše!”
P. Jozafat Ambrožič umrl
Iz Jeruzalema je prišla žalostna vest, da je 2. decembra lani umrl na posledicah kapi v samostanu Betfage na Oljski gon p. Jozafat Ambrožič, doma iz Gorij pri Bledu. Dolgo vrsto let je skrbel za slovensko kolonijo v Aleksandriji in v Kairu in storil mnogo dobrega našim tamkajšnjim izseljencem. Po značaju veder in šegav je bil povsod, kjer je deloval, zelo priljubljen. Še lani v poletju je o-biskal domovino in se za nekaj dni ustavil tudi v Gorici. Naj mu bo Bog za vsa dobra dela, ki jih je bil storil, obilen plačnik.
Paul A. Corey je novi direktor osobja Ohia
CLEVELAND, O. — Guv. J. Gilligan je imenoval za direktorja oddelka za osobje države Ohio Paula A. Coreyja. Ta je dejal, da je to imenovanje naloga, ki upa, da jo bo uspešno izpolnjeval. Svoje mesto je prevzel 11. januarja, ko je zamenjala republikansko nova demokratska uprava.
Corey je star 44 let in je bil doslej tajnik odbora komišener-jev okraja Cuyahoga. Na novem službenem položaju bo imel pod seboj 48,000 uslužbencev države Ohio, 33,000 okrajnih uslužbencev in bo nadziral osobje 11 državnih univerz.
Paul. A. Corey je predsednik Ohio Public Personnel Association, direktor American Lebanese National Committee, načelnik Foster Grandparents Advisory Committee od 1. 1956 in član skrbništva Greater Cleveland Growth Association. Leta 1969 so ga Knights of Columbus izbrali za “katoliškega moža leta”.
------o-----
Society Corporation, druga največja banka Ohia
CLEVELAND, O. — Society Corporation je drugi največji bančni zavod v državi Ohio. Svoj glavni in osrednji urad ima v Clevelandu. Tri-County National Bank v Fostoria, Ohio, je postala deveta banka, ki se je vključila v novo bančno družbo, kot je to objavil načelnik W. F. Lineberger, Jr., skupaj s predsednikom 'Society Corporation M. Struchenom in s predsednikom Tri-County Financial Corporation R. H. Carterjem.
Načrt o združitvi je bil objavljen 21. maja 1970 in je bil 27. oktobra 1970 odobren po guvernerjih Federal Reserve Sy-stema. Po tem načrtu je Society Corporation kupila vseh 60,000 delnic Tri-County National Bank od Tri-County Financial z izjemo kvalificiranih delnic direktorjev. Tri-County National Banka je imela skupnih sredstev $47,913,286. S pridružitvijo
Krasen koroški veter v Trstu
TRST, It. — V nedeljo, 20. decembra 1970, je imela Slovenska prosveta v Trstu v gosteh brate s Koroške. Povabila je pevski zbor iz Št. Vida v Podjuni in predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Reginal-da Vospernika. Prireditev je bila v veliki dvorani Kulturnega doma. Predsednik Sloven ske prosvete Marij Maver je v imenu prirediteljev pozdravil goste in v pozdravu naznačil namen srečanja. Potem ko je pozdravil goste s Koroške in jugoslovanskega generalnega konzula Borisa Trampuša, ki se je z gospo udeležil prireditve, š k o f o vega vikarja dr. Lojzeta Škerla, predsednika Ljudskega gibanja dr. Simčiča z gospo in izvoljene slovenske predstavnike, ki so bili navzoči, je Marij Maver nekako takole označil namen prireditve:
Želeli smo se srečati zaradi tega, da se pogovorimo o zgodovinskih dogodkih, ki so Koroško in Primorsko osvestili pred sto leti, ko so se naši predniki zbirali na taborih. Da se spomnimo dogodkov pred 50 leti, ko je morala zibelka sloven stva — Koroška — prestati hudo narodnostno operacijo. Da se spomnimo dogodkov pred 25 leti, ko smo se vrnili iz ječ, taborišč in bojišč v požgane in porušene domove ter začeli delati in živeti v boljše dni.
Prišli pa smo danes skupaj tudi zato, da odločno odklonimo sovražne izbruhe posameznikov in skupin, ki so hoteli zavreti razvoj, katerega smo bili deležni na Koroškem in Primorskem, ter nas zopet pahniti v čase sovraštva in narodnostne mržnje.
Leto 1970 gre h koncu. Če se za trenutek ozremo nazaj, vidimo, da smo prav ob izteku tega leta izgubili nekaj velikih mož. V mislih imamo predvsem dva klasika slovenske besede; pisa-
telja Franceta Bevka in Stanka Majcena, ter velikega umetniškega ustvarjalca Staneta Severja.
Zamejski Slovenci smo vzljubili knjige Franceta Bevka, ker so nam vlivale moči za časa diktature. Občudovali smo premočrtnost ter plemenito in globoko osebnost Stanka Majcena, čigar smrt je žal preskromno odjeknila v slovenskem prostoru. Navduševali smo se nad igralsko močjo in zavednostjo ter predanostjo, s katero je Stane Sever služil slovenski besedi.
Vsi trije bodo zapisani z velikimi črkami v analih slovenske zgodovine. Naj nam bodo zgled trdnosti v zvestobi in v delu za srečnejšo bodočnost nas vseh.
Vrh večera je bil govor dr. Re-ginala Vospernika, ki je govoril o položaju koroških Slovencev danes pa 50 letih plebiscita in po vseh najrazličnejših zagotovilih in obljubah. Dokaz pa, da našega naroda na severu niso strle krivice in zatiranje, je bila pesem pevskega zbora “Danica” iz Št. Vida v Podjuni, ki je pod vodstvom Hanzija Kežarja pel v prvem in drugem delu niz samih koroških pesmi. Izbor pesmi je bil zelo skrben, pevci pa so ga podali z velikim ognjem in notranjo zbranostjo.
Kot pozdrav je bil nastop moškega zbora ‘Fantje izpod Grmade’, ki je pod vodstvom Ivota Kralja zelo dovršeno zapel pet pesmi. Goriški pozdrav pa je prinesel pevski zbor “Mirko Fi-lej”, ki je prav tako zapel pet pesmi pod vodstvom Zdravka Klanjščka. Tudi ta zbor je pel izredno ubrano. Tako je bil celotni pevski del na lepi umetniški višini.
Posamezne točke sta lepo povezovala akademika Danilo Per-tot in Nataša Sosič. Vmes pa sta brala še pesmi koroških pesni-
Dominikanska politika je prefla v podzemlje
Levičarski stranki sta med seboj sprti in vlada predsednika Balaguerja je varna pi'ed njima, dokler se ne sporazumeta za skupni boj proti njej.
SANTO DOMINGO, Dom. rep. — V Dominikanski republiki so bile lanskega maja predsedniške volitve. Volivni boj je bil kratek, kar je bila sreča za deželo. Ni bilo namreč časa za obračunavanje z ognjem in mečem. Izvoljen je bil zopet Balaguer, ki upa, da bo lahko vladal do prihodnjih volitev 1. 1974. Njegovo upanje je precej utemeljeno.
Balaguer ima tri tekmece, med njimi sta dva aktivna, eden pa pasiven. Pasiven je stari Balaguer o v tekmec Juan Bosch. Vrnil se je lani tik pred volitvami domov iz begunstva, toda ni aktivno posegal v volivni boj, svaril je pa pred vsakim nasiljem. Tudi sedaj je čisto miren. Tudi njegova Dominikanska revolucionarna stranka ne kaže nobenega znaka, da bi kje politično delovala.
Aktivnejši sta obe levičarski stranki: komunistična in Dominikansko ljudsko gibanje. V njihovih političnih programih je nekaj razlike, ki pa se ne zdi nepremostljiva, se pa sovražita med seboj zaradi različne taktike. Komunisti so organizirani podtalno in hočejo veljati za “e-litno” stranko. So zadovoljni z malim številom članov, toda ti morajo biti prekaljeni v partijski disciplini. To je običajni tip vsake komunistične stranke v podzemlju. Dominikansko revolucionarno gibanje se je tudi spustilo deloma v podzemlje. Hoče pa biti množična stranka, kot pravijo komunisti. Med obema strankama se vrši hud boj za razgledane kandidate, v glavnem iz inteligenčnih krogov, po-
gospodarju, ki ga pa ni bilo doma. Nihče med njegovimi uslužbenci ni hotel biti pooblaščen, da sprejme ta dar.
Farmarji so vendarle dosegli svoj cilj; dokazali so, da se nahajajo v krizi, ker svinj ere j a ni več donosen posel. Za rejo prašiča 200 funtov potroši farmar povprečno $21, pitane živali pa lahko prodaja le po 15 centov za funt. Farmar, ki postavi na trg tekom leta, recimo, 1000 prašičev, zgubi pri tem $10,000 do 15,000.
Po končanem “obisku” v Beli hiši je farmarmska karavana odšla v mesto in tam razkazovala svoje blago in primerno zabavljala nad administracijo, ki s svojo politiko podpira posredovalce, mori pa farmarje. Končni cilj potovanja je bila velika klavnica v Philadelphiji.
-----o-----
Upokojenci dobijo 10% višjo pokojnino
WASHINGTON, D.C. — Načelnik Domovega odbora za sredstva in načine W. Mills je izjavil, da bo Dom verjetno pristal na senatni predlog, da naj povišanje pokojnin znaša 10% in stopi v veljavo še letos.
Novega zakona o pokojninah še ne bo, ker mnogo problemov ni doslej raziščenih, Kongresu pa se običajno v začetku zasedanja ne mudi z delom.
Moški dobijo delo
Tiskarja iščemo
Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj, linijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628.
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
(x)
MAL* OGLa:-. ;
i
te k Society Corporation so skupna sredstva zadnje narasla na $1,223,000,000 dne 30. septembra lani.
Society Corporation ima vloženi prošnji za priključitev tudi The Second Bank v Raveni in za The Peoples Bank v Youngs-townu.
------o------
Society National Bank
dosegla nov višek
CLEVELAND, O. — Society National Banka je v preteklem letu napredovala v vseh ozirih in na vseh področjih, sta dejala načelnik upravnega odbora W. F. Lineberger Jr. in predsednik J. Maurice Struchen.
Skupna njena sredstva so na-rastla na $869,543,079 za $36,419,-900 v zadnjem letu.
kov Valentina Polanska in Milke Hartmanove akademik Joži Peterlin in letošnja maturantka Ivana Placer.
Večer je zelo uspel. Zaključil se je z družabnim srečanjem pri Furlanu na Repentabru, kjer je pesem donela pozno v večer, nakar so se gostje odpeljali proti Celovcu.	K. G.
------O--' —
Učitelji v Chicagu se vrnili v razrede
CHICAGO, 111. — Osnovne in višje šole so imele v ponedeljek zopet reden pouk. Učitelji, ki so bili prejšnji teden štrajkali, so sprejeli novo pogodbo in se vrnili v učilnice. Mestne visoke šole so med tem zaprte, ker uč^ no osobje zopet štrajka.
sebno se tepeta, katera bo imela na svoji strani študente. Boj med njima je strupen in krvav, padlo je od lani že 40 žrtev.
Policija preganja teroriste, ne more jim pa do živega. Ta spo: pod zemljo seveda koristi Bala-guerovemu režimu. Ni pa rečeno, da politična gibanja pod zemljo ne bodo dosegla kompromisa. Takrat bo završalo tudi v dominikanski politiki. Trenutno ni takih izgledov, trdijo domači opazovalci.
-----o------
Tudi prašiči naj opozarjajo na krizo!
WASHINGTON, D.C. — Pretekli teden se je dogodila pred Belo hišo izredna demonstracija. Farmarji so pripeljali na to-i vorn jakih nekaj sto prašičev in ijih hoteli pokloniti sedanjemu
V najem
Oddamo 2 stanovanji v dvo-družinski hiši, 5 sob spodaj 5 sob zgoraj, na E. 67 severno od St. Clair. Sprejmemo otroke. Kličite 881-5400.
__________ (16)
BLIZU EUCLID OHIO
bungalow naprodaj s 3 spalnicami, jedilna soba, klet, novi furnez. $21,500.
George Knaus Real Estate 819 E. 185 St.	481-930«
(13)
Sobi iščeta
Dve opremljeni sobi s kopalnico iščeta dva moška v senkler-ski okolici. Kličite 391-9797 Euclid Music House, 6405 St. Clair Avenue.
-(14)
lk_±h_.... V *; yj.'Y ' //j - u 1
“VODORAVNA STOLPNICA” — Na Center Plaza 7) Bostonu, Mass., so postavili obsežno poslopje za pisarne v obliki polmesca. Dolgo je 900 čevljev, visoko pa 6 nadstropij, zato ga imenujejo “vodoravno” ali “ležečo” stolpnico.
V BLAG SPOMIN
OB OSME OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ PRELJUBI DOBRI OČE, SIN IN BRAT
William Strukel
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 20. januarja 1963.
Kako pozabit to gomilo, kjer Tvoje blago spi srce, ki nam je vsem res vdano bilo, prav do zadnjega je dne? Žalujoči:
OTROCI,
MATI IN OČE, BRATJE IN SESTRE Cleveland, O. 20. januarja 1971.
AMim&TFA BOT/TOVTTTA

mm^mrn m
ALEXANDRE DUMAS:
Grof Monte Cristo
Zdelo se je, da zna Anglež to plemenitost ceniti. Priporoči se in odide v imenovano stanovanje s koraki, ki so lastni sinovom Velike Britanije.
Gospod de Boville je bil v svojem kabinetu. Ko ga Anglež zagleda, se zgane, kakor da se spominja, da ga je že nekje videl. Kar se tiče gospoda de Boville, je bil ta trenotek tako obupan, da je otopila misel, ki mu je dala opraviti, vse njegove duševne zmožnosti tako, da se ni mogel spominjati preteklosti.
Anglež ga vpraša flegmatično, kakor je to lastno njegovemu narodu, isto kakor je vprašal žiupana.
“O gospod,” vsklikne gospod de Bioville, “bojite se le preveč opravičeno, in jaz sem zaradi te-g čisto obupan. V trgovini te tvrdke sem imel dvestortisoč frankov; bili so določeni za doto moje hčere, ki sem jo hotel omožiti tekom štirinajstih dnij. Od teh dvestotisoč frankov mi je imel izplačati stotisoč petnajstega tega in stotisoč petnajstega prihodnjega meseca. Obvestil sem gospoda MorreJa, da želim, naj mi plača točno, in ni še pol ure, odkar je prišel k meni ter mi povedal, če se ne vrne do petnajstega “Pharaon , da mi ne more plačati.”
“Toda,” pravi Anglež, “to je slabo znamenje.”
“Recite, gospod, da je to znamenje bankrota!” vsklikne gospod de Boville ves iz sebie.
Anglež trenotek molči, kakor da pomišlja.
“Torej, gospod,” pravi nato, “ali se vznemirjate zaradi te tirjatve?”
“Smatram jo za izgubljeno.” “Torej prav, jaz vam jo odku-
pinv”
“Vi?”
“Da, jaz.”
“Toda gotovo z velikim odbitkom?”
“Ne,” reče Anglež smehljaje “če se gre za dvestotisoč frankov, naša tvrdka ne posreduje na ta način.”
“In plačate?”
“V denarju, in sicer takoj.”
In Anglež vzame iz žepa za-
vitek bankovcev, ki jih je bilo približno dvakrat toliko kakor je znašala tirjatev. Oči gospoda de Boville se zalesketajo radosti, a vendar se premaga in reče:
“Gospod, opozoriti vas moram, da skoro gotovo ne dobite nazaj niti šest odstotkov te svote.”
“To ni moja stvar,” odvrne Anglež, “ampak stvar tvrdke Thomson in Franch, katere nalogo izvršujem. Morebiti je v njeno korist, da pospeši pogin tvrdke, ki tekmuje ž njo. Toda to, kar vem, gospod, je, da vam plačam tirjatev na mestu in brez odbitka. Vendar zahtevam, da mi plačate posredovalnim)” “To se razume, gospod,’ vsklikne gospod de Boville. “Navadno se plača poldrug odstotek. Ali hočete dva, tri, pet odstotkov? Ali hočete še več? Govorite!”
“Gospod,” odvrne Anglež, jaz sem kakor moja tvrdka in ne odiram ljudij na ta način. Ne, za posredovalnino zahtevam nekaj čisto drugega.”
“Govorite, gospod, jaz vas poslušam.”
“Vi ste jetniški nadzornik?” “Ze nad štirinajst let.”
“In imate zapisnike o prihodu in odhodu jetnikov?”
“To se razume.”
“Ali so pridejane tem zapisnikom tudi opazke, ki se tičejo jetnikov?”
Vsak jetnik ima svojo rubriko.”
Torej, gospod, v Rimu me je odgajal ubogi vrag, ki je bil abbe in naenkrat izginil. Pozneje sem izvedel, da je prišel
vljcv od ječe bonaparlističnoga agenta, ki je bil zelo odločen, skrajno nevaren mož in jeden izmed onih, ki so pripomogli leta 1815. največ k uzurpatorjc-vemu povratku.”
“Res?” pravi Anglež.
“Da,” odvrne gospod de Boville. “Leta 131R. ali 1817. sem ga imel priliko videti. Brez vojaške straže ni bilo varno iti k njemu. Ta mož je napravil na me globok vtis, in nikdar ne pozabim njegovega obraza.” Anglež se nasmehne, česar pa gospod de Boville ne opazi.
“Vi torej pravite, gospod,” reče, “da ste bili obe ječi...”
jetnika shajala.”
“Ta hodnik je bil pač pripravljen za beg?”
“Gotovo. Toda k nesreči zaveznikov je zadela abbeja kap, da je umrl.”
“To je seveda beg preprečilo.” “Za mrtvega pač, toda ne za živega. Baš nasprotno je našel. Dantes v abbejevi smrti sredstvo pospešiti svoj beg. Gotovo je mislil, da pokopujejo mrtvece na gradu Ifu na navadnem pokopališču. Prenesel je mrtveca v svojo ječo, zašil se mesto njega v vrečo in čakal, da ga odneso na pokopališče.
“To je bilo drzno sredstvo in
v Slovenskem Društvenem (AJC) Archer A ve.
Domu
“Oddaljeni kakih petdeset znamenje velikega poguma, čevljev. Toda videti je, da je j meni Anglež, oni Edmond Dantes . ..”
“Nevarni mož se je imenoval
Edmond Dantes?”
“Da, gospod! — Torej videti je, da si je Edmond Dantes znal naročiti ali pa si je sam napravil orodja, kajti našli so podzemelj-
“O, kakor sem vam že povedal, je bil ta mož zelo nevaren. K sreči je oprostil vlado sam vseh skrbij, ki jih je morala imeti glede njega.”
“Na kakšen način?”
“Kako, ali ne razumete?”
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGH!!
Predsednik Anton Perusek, podpredsednik John Fabjančič, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd.t Independence, Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Mary Sham-rov. Za Federacijo: Anton Poru.šek, Andy Rezin, Mary Shamrov, Louis Kastelec, Antonia Stokar. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri popoldne, v naslednih Narodnih domovih:	januarja, aprila, julija in
oktobra na Maple Hts., februarja, maja, avgusta in novembra na 80. cesti, marca, junija, septembra in decembra na Prince Ave.
Albina Mršnik in Roso Žavbo. poročevalca Mary Božič in. Joseph Ferra, vratar Duš, natakarice Rose Čebul in Rose Ribar. Seje se vrše vsako četrto soboto v mesecu v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: ponedeljek, torek sreda, in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer.
ski hodnik, po katerem se sta1	“Ne.”
CHICAGO, ILL.
apartments for rent
iAPLE HEIOITS POULTRY & 0ATER10
17330 Broadway	Maple Height«
Naznaniamo, da bomo odslej nudi:! kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolage vseh vrst perutnina.	Se priporočam«,:
MM HOČEVAR in SINOVI
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Louis Peterlin, pod-preds. Frank Majer, tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., Telephone: 361-4847, blagajnik Fiorian Mocil-nikar, zapisnikarica Rose Erste. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Jennie Vidmar, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor:	Frances Okorn,
Anna Zalar. Gosp. Odbor: Mike Vidmar. Nove člane in članice se
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik Anton Meglič, podpredsednik Ivan Novak, tajnica Slavica Turjanski, 1266 E. 59 St. tel. 432-2572, blagajnik Ivan Goričan. Odborniki: Karl Gumzey, Karl Valenčak, John Kustec, August Pintarič, Branko Radej, Angela Radej, Frank Kotze, Maria Kotze, Kondrad Peklar, Malika Peklar, Rozika Jaklič, Angela Pintar, Rudi Kristavčnik, Jože Zelenik; gospodarja Tone Zgoznik, August šepetave, kuharici Lojzka Feguš, Helen Kostajnšek, dopisovalec Marko Antloga.
Odborniki:	Pepca Kamin, Tone
Škrlj, Edi Mejač, John J. Vidmar, Frank Leben, Preglednika:	Juri)
Švajger, Miro Odar.
BARAGOVA ZVEZA (Sixth and Fisher Streets.
Marquette, Michigan) Predsednik Msgr. F. M. Seherin-ger, podpredsednik Rev. Jože* Kichak, eksek. taj. in urednik Father Howard Brown, tajnik Rev Tomaž Ruppe blag. Msgr. Nolan McKevitt. Letna članarina $1, podporni član, letno $5, dosmrtno članstvo $50.00, dosmrtno članstvo za družino in, organizacije $100.00. V? člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. _ Društvc krije stroške za delo za priglašeni škofa Baraga blaženim in svetnikom.
SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES
Voditeljica skupine ga. Eda Vovk, telefon 531-2324, predsednik Tone Ovsenik, podpredsednik Janez J. Vidmar, tajnica Marta Potočnik, 1075 E. 64 St. Cleveland, Ohio 44103,
.. .telefon 391-8184, blagajnica Lidija sprejema vseh starosti kadar stopijo potočnik> oder: Edi Meja6> janez
v pokoj. Seje se vršijo vsak tretji I	kostumi:	Jožiča Dolenc,
četrtek ob 2. uri popoldnev spodnji yeronjka peklar, Joži Starič, glasba
dvorani SND na St. Clair Avenue.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RI>.
Predsed.: John Ažman, podpred-sed. Gertrude Koshel, taj. in blag. Louis Dular, 17717 Grovewood Ave., tel. 481-0545, zapis. Mathew Penko, nadzor. Marion Basel, Rose Pavlin in Mary Avsec. Seje so vsak 2. torek v mesecu ob dveh popoldne v SDD na Waterloo Rd.
Lojze Kuhar, bara: Martin Lumpert, kuhinja: Joži Kristanc, Ludvik Suman, odborniki: Ana Meglič, Bemada Mejač, Jože Leben in Lojze Šef. Redna seja se vrši vsak prvi petek v mesecu.
jmmttURRnJtRBttutattanntnstauJButsstBtmutiiBaattmjnntJuniBiUUttsua:
a
*»
Imenik raznih društev
naaaauutananmunaaanaaaannanaaaaamaantaamaaaanumnaaaa
Slovenski domovi
Mesečne seje vsak 4. torek v mesecu ob 7.30 zvečer.
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
Predsednik Harry Blatnik, podpredsednik Stanley Pockar, finančni |
SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road
Predsednik Harry Blatnik, podtajnik Frank Bavec, blagajnik Mi-! predsed. Jennie Trennel, tajnik chael Dancull, zapisnikarica Jose-1 Charles Zgonc, blagajničarka Mary phine Zakrajšek, dopisovalni tajnik j Dolšak, zapisnikarica Cecilia Wolf. Emil Martinsek, 43G5 W. 155 St., | Nadzorni odbor: John J. Prince, Joe 941-7085, nadzorni odbor John ! Muzic, Tony Primc, poslovodja
Taucher, Joseph Trebeč, Henry Bokal. Seje so vsaki drugi mesec.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
Predsednik: Anton Zak, poclpred- | sodnik Eddie Kenik, tajnik Frank ] Bavec, tel. 361-5115, blagajničarka Josephine Stwan, zapisnikarica
P’red Marinko, ostali direktorji: Charles Ipavec, Jennie Marolt. Jennie Prime in Ann Žele. Telefon: 481-5378.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes A v«
Častni predsednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra, I. podpredsednik John Habat, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: Kristina Boldin, Frances Somrak. Štefka Koncilja. Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Avenue.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleve land, O. 44103; blagajnik Ciril Prež el j, Toronto, Ont
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zhot dečkov in deklic pod vodstven) učitelja Rudija Kneza, 679 E. 15" St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel 481-3768.

TRETJI RED SV. FRANČIŠKA
Duhovni vodja Rev. JuliW Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrki blagajnica Mrs. Mary F-anian Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv-Lovrenca v Newburghu.
ZELENA DOLINA
Predsednik Karl Fais; tajnik Lok ze Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391; 4108; blagajnik Rudi Kristavr-f gospodar Jože Zelenik: odborniki John Vinkler, Rozi Fais, Ivank® Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angel® Kavas in Sophie Vinkler.
»	.	, , « Julia Pirc, preds. nadz. odbora
kot jetnik na grad If, in rad bi prances yavcarj preds. gosp. odbora
vedel kaj več o njegovi smrti.” Anthony Tomse, preds. odbora za
APARTMENT
3825 NORTH PINE GROVE
Cor. Sheridan & Pine Grove Free Carpeting
FREE CARPETING 1 BEDROOM
-f New elevator building Air conditioned -f- Reserved parking -f Bus service at the door 4- 1 block to lake
Kako se je imenoval?”
“Abbe Faria.”
“O, spominjam se ga čisto dobro,” odvrne gospod de Boville. “Bil je blazen.”
“To sem čul govoriti.”
“O, blazen je bil čisto gotovo.” “Morda. In kakšna je bila njegova blaznost?”
“Trdil je, da ve za neizmeren zaklad, in ponujal vladi velikanske svote, če mu vrne prostost.” “Ubožec! In zdaj je mrtev?” “Da, gospod, umrl je februarja, torej pred kakimi šestimi meseci,”
“Vi imate dober spomin, gospod nadzornik, da se spominjate vseh podrobnosti j tako natanko.”
“Tega slučaja se spominjam tako natanko, ker je spremljal abbejevo smrt nenavaden dogodek.”
“Ali smem vprašati, kakšen je ta dogodek,” pravi Anglež z izrazom radovednosti na svojem hladnem obrazu, da bi bil pozoren opazovalec ostrmel.
“O moj Bog, da, gospod; abbe-jeva ječa je bila oddaljena kakih štirideset do petdeset če-
pospeš. domovih aktivnosti Stanley Mezic, oskrbnika doma Frank in Anna Srumf.
Seje direktorija so vsak drugi
SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO
Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Martinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, ih Millie Lipnos, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Millie Lipnos in Frank
torek v mesecu v sobi nasproti j Urbančič, odborniki Andrew Režin urada S.N.D. Začetek ob 8 uri sb« Anton Gorenc, Andrew Rezin
zvečer.
$195.00
477-3695
348-2000
(13)
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN — BY TRANSFERRED OWNER — Newly remod. Good N.W. loc. Busy neighborhood. 4356 W. Fullerton. Real moneymaker. 227-9244
.	(13)
REAL ESTATE FOR SALE
OAK PARK —- House w-out taxes because 3 car gar. rent pays them. Ultra mod. bath, 3 bdrms., beaut, kit. $25,750.
848-1398
(13)
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Lou' Sajovic, podpredsednik Ray Bradač; tajnica in blag. !oAnn Milavec, 23891 Glenbrook
ml. in Charles Hočevar.
Spje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer.
GOSPODINJSKI KLUB NA JU TROVEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol, pod
Blvd., Eučlid, O. 44117, tel.: 531- I predsednica Angela Magovec. taj.
7419; zapisnikar Edward Leskovec; nadzorni odbor: Frank Kozlevčar, Joe Klopovic, John. Burjak. Seje za 1. 1970 prvi ponedeljek vsak drugi mesec: feb. apr. jun. avg. okt. dec., v American Yugoslav Centru na Rechor Ave., ob 8. uri zvečer,— KE 1-9309.
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER
2 in family. No cleaning, no windows, no laundry. Excellent transportation. Live in. $70, 5-6 days. BIT 1-0957
(13)
FEMALE HELP
VANDA BEAUTY COUNSELOR Is a beautiful business. Make it yours.
964-6098 or 879-2483
(13)
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vidovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1-1876; blagajnik Anton Verak; zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Molly Legat, Josie Škabar, Frances Julylia. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja
Steha Mahnič, blag, in zapis. M«c Taucher, nadzornice: Anna Kres* vic, Angela Magovec in Joseohine Gerlica. Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Avenue.
FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik Anton Perusek; 2. pod-pred. Louis Arko; tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., 361-4847; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: Al Sajevec, Louis Dular, in Joseph Ferra. Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. Poročevalec Frank Česen.
ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB
n.	! Predsed. Frank Beck, tel. IV
Canada: 5170, podpredsed. John Truden, taj-tiskovni referent’ Otmar Mauser, Frank Zorman, zapis. Ed Pečnik Torontq; nadzorni odbor: Franc Še- j oskrbnik Elio Erzetič. Seje so vsa® ga, Anton Meglič, Cleveland, Jakob j drugi petek v mesecu pri Edyl11 Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Petricku, 26191 Euclid Avenue.
Medved, Andrej Pučko, Gilbert,! RrlmrPAMTSKT	^
Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo !	„ BELOKRANJSKI KLLL
’	1 Predsed. Matija Hočevar, po°
dovinski referent prof, Janez Sever,
Cleveland.
predsed. Max Traven, taj. Vid*!
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB ,..........., — ---------
Predsednik: Matt Novak, Podprcd- ! Mauser, zapis. Milan Dovič, gospoč
Fvunnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Hts, 3 7, tel. 261-0336, blag. Olg3
sednik: Metod Ilc, Tajnica:	Urši
Osredkar—15721 Saranac Rd, 761-9789, Blagajnik:	John Žnidaršič,
Frank Rupnik, nadzor. Stanle? Zagorc, Matija Golobič in J o h11 Dejak.
AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, podpreds. Aug. Maver, tajnica - blagajničarka Mary Šušteršič, 405 Van Street, Barberton, Ohio 44203, tel. 753-2135, zapisnikar, Anton Okolish, nadzornice, Josephine Plainer, Frances Žagar. Josephine Porok. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center!
Samostojna društva
Frank Rupert. Muzikant John Grab- ____________ _ _
nar. — Seje se vršijo vsak zadnji | prjrecjitve. Telefon torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC | 432.0142. na Recher Avenue.	--------------------
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE ‘BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair
Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik: Frank Grdina; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Jože Starič, Jože Tominec, Tony Škrl, Franc Kamin. Dom ima prostore za razne 361-5926 ali
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Predsednik Joseph Trebeč, pod. predsednik Edward Leskovec, tajnik Stanley Pockar, 732-8662; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, John Hrovat, John Evatz, Gospod, odbor: John Troha, Preds., John Adams, Frank L. Kozlevčar Direktorij: S. J. Kasunic, Al Pestot-nik, Joe F. Petrie, Jr., Ray Bradač, Upravnik (Poslovodja):	Charles
Starman — Tel.: 531-9309; Hišnik; Joseph Petrič, Sr. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik; Milan Dolinar; Prvi podpredsednik: Stanislav Vrhovec, Drugi podpredsednik: Felix Breznikar; Tajnik: Milko Pust, 18724 Neff Rd., Cleveland, O. 44119, tel. 486-7033 Blagajničarka: ga Berta Lobe. Odborniki:	Frank Cenkar,
Miro Erdani, Andrej Kozjek, Elmer Kuhar, Edward Ljubi, Frank Lovšin, Filip Oreh, Stane Frisian, Lojze Petelin, Janez Skubic, Udi Voider, Milan Zajec, Nadzorni odbor: Jože Nemanich, Branko Pfeifer, Vili Zadnikar, Razsodišče: John Kovačič, Mate Resman, John Oster, Duhovni vodja: č. g. Rajko Hobart.
SAMOSTOJNO PODPORNO DRE STVO LOŽKA HOITNA
Častni predsednik Frank Baraga, predsednik Michael Telich; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 377 E. 320 St. Willowick, O:; nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Joseph Jerkič in Frank Bavec, za konferenco SND Frank Baraga Jr. — Seje se vršijo vsako ireiju sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnine in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $300 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ah pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike.
• I* G« *U 3* g * K >	**•>*■-• *» rve* rt v* sc »•* 4 - s,* M»£r3» It h« Rfl
SNEMA IN JE SNEMANA — Alpha Blair se ukvarja v času, ko ni zaposlena kot igralka pri filmu in televiziji, s fotografiranjem filmskih zvezdnic in zvezdnikov. Pri tem je tudi sama velikokrat cilj fotografov. Na sliki jo vidimo v njeni “delovni” uniformi pri iskanju ciljev.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
Predsednik John Habat, podpredsednik Henry Bokal, blagajnik Joseph Ferra, zapisnikar Tony Časar Jr., tajnik Al Marn 681-6650, gospodarski odbor Joe Lipovec, Tony Godec, August Dragar, nadzorniki: Edward Kocin, Mary O’-Kicki, Joe Somrak Sr., pomočniki Frank Hren, Frank Kocin, Frank Sustarsich, Louis Zavodnik, poslovodja John Kolovich 681-9675.
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU Predsednik Krist Stokel, podpredsednika John Gerl in Josephine Škabar, tajnik John Zaman, 2021 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1 4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Frank česen. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalci: Frank česen, Louis Kaperle. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A.
Miki Martinčič (N.Y.) predsednik, Lojze Arko (Chicago) 1. podpredsednik, Peter Čekuta (Toronto), 2. podpredsednik, Francka Babnik, 2447 Crescent St., Astoria, N.Y-11103, tajnica, Hajni Stalzer (N.Y.) blagajnik, Ludvik Burgar in Ivan Kamin, urednika Odmevov.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Duhovni vodja Rev. Jože Falež, starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 1259 E. 61 St. Cleveland, O. 44103, načelnik Milan Rihtar, vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, France Tominc, Marija Rihtar.
BALINCARSKI KLUB
Predsed. Tony Novak, 1. podpredsed. Mark Vesel, 2. podpredsed. Frank Grk, taj. Joseph Korošec, 15807 Grovewood Ave., Cleveland, 10, Ohio 481-3794, blag. Joseph Ferra, zapis. Mary Božič, nadzor. L. Petrač, J. Habat in A. Božič, ref. L. Barbish,.. -kuharice Johana Perko,
MNOŽICA GA POSLUŠA — Kirn Dae-jung, ki bi rad postal naslednik predsednika republike Parka, govori množici v glavnem mestu Južne Koreje Seoulu.