UDK 808.63-087 (450.365) 
Pavle Merkù 
Trst 
O S L O V E N S K E M T E R S K E M N A R E Č J U * 
Analiza 3500 besed z vsega področja terskega narečja dovoljuje izpopolniti 
Ramovševo definicijo tega narečja, ki zadeva njegovo stanje tik pred koncem 
19. stoletja, in opisati druge pojave predvsem v vokalizmu, konzonantizmu in 
oblikoslovju. Analiza zemljepisne razporeditve arhaizmov in izposojenk ter 
datiranje slednjih na podlagi glasoslovnih sprememb dajeta na voljo gradivo za 
družbeno-gospodarsko zgodovino tega območja. 
By the analysis of 3,500 words from the whole area of the Ter (it. Torre) 
dialect it is possible to complete the definition of it made by Ramovš, which 
refers to the situation just before the end of the 19th c. and to describe many 
other phenomena especially in vocalism, consonantism and morphology. The 
analysis of the geographical localization of archaic and foreign words as well 
as the dating of the same through phonetical changes provide proper material 
for the social study of this area. 
Slovensko tersko narečje je preštudiral in definiral Fran Ramovš,1 
tako v njegovi lokaciji in sovisnosti med sosednjimi rezijanskim in be-
neškimi dialekti2 kot v njegovih lastnih značilnostih.3 Glede točnih 
meja, v katerih to narečje še danes govorijo, se sklicujem na svojo prejš-
njo publikacijo,4 vendar želim opozoriti na dejstvo, da se to narečje 
deli v pet različnih govorov, ki sovpadajo, če se premikamo od zahoda 
proti vzhodu, 1. z zgornjo Tersko dolino, 2. s Karnajsko dolino, 3. s se-
vernimi zaselki v kratki dolini černjejske Reke, 4. z dolino Maline in 
5. z goro Joancem ter dolinama, ki se z njega spuščata proti Fojdi in 
Tavorjani. 
Ramovš, ki je v dvajsetih in tridesetih letih prehodil skoraj celotno 
slovensko jezikovno območje, ni mogel zaradi tedanjih težkih političnih 
razmer obiskati skrajnih zahodnih obronkov tega ozemlja in se je zato 
s svojo strogo analizo posluževal predvsem — in za območje Tera lahko 
dodamo skoraj izključno — obilnega gradiva, ki ga je v letih 1873 in 
1901 zapisal ter v letu 1904 objavil Jan Ignacy Baudouin de Courtenay;5 
* Prevod predavanja, ki ga je avtor kot gost prebral 26. aprila 1979 na vi-
denski univerzi. 
1 Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika, VIII, Dialekti, 
Ljubljana 1935. 
2 Op. cit., str. 42 sil. in 51. sil. 
3 Op. cit., str. 53 sil. 
4 Pavle Merkù, Tersko narečje, v: Govor, jezik in besedno ustvarjanje v Be-
neški Sloveniji, Zbirka Nediža 2, Špeter Slovenov 1978, str. 43 sil. 
5 Jan Baudouin de Courtenay, Materialien zur Südslavischen Dialektologie 
und Ethnographie, II. Sprachproben in den Mundarten der Slaven von Torre 
in Nordost-Italien, S. Petersburg 1904. 
njegova analiza zadeva torej jezikovno stanje, ki je bilo značilno za čas 
ob koncu prejšnjega stoletja. 
Ramovševa definicija je še danes veljavna in so jo tudi italijanski 
jezikoslovci sprejeli in spoštovali; ti pa s svoje strani poudarjajo — kakor 
sta to pred kratkim povedala tudi Francescato in Ivašič-Kodričeva® 
— da »predstavljajo terska narečja (sic!) . . . slovensko skupino, ki je 
najneodpornejša pred vplivom furlanščine«.7 
To predavanje sem pripravil na podlagi analize približno 3500 besed, 
ki sem jili doslej nabral: 1. iz 110 besedil ljudskih povedk, ki jih je Milko 
Matičetov zapisal v letu 1940 v Teru in Podbardu;8 2. v Teru in Čer-
njeji konec šestdesetih let za A S L E F ; ' 3. iz besedil ljudskih povedk, ki 
sem jih posnel za Italijansko radiotelevizijo v Čeneboli, Podratih, Subidu, 
Černjeji, Prosnidu, Plestiščih, Brezjah, Viškorši, Sedliščih, Bardu in na 
Njivici med 1967 in 1970 ter objavil 1. 1976;10 4. pri nenehnem raziskovanju 
vsega terskega narečnega območja od leta 1967 naprej: to raziskovanje 
nameravam nadaljevati še kakih deset let z namenom, da izdam zgodo-
vinsko-jezikoslovno-etnografski besednjak Tera. 
V analiziranem gradivu se torej zrcali stvarno jezikovno stanje od 
1.1940 naprej, stanje, ki je še danes povsem živo. Lahko mi bo opozoriti 
na nekatere razlike med obema jezikovnima stvarnostma — Ramovševo 
in mojo; toda komaj tedaj, ko bo kolega Rado Lenček s Columbijske uni-
verze v New Yorku izdal celotno Courtenayjevo rokopisno jezikovno 
gradivo s terskega območja, ki ga hrani Leningrajska znanstvena akade-
mija, in ko bo izšel moj terski besednjak, bo moč opraviti poglobljeh 
diahron študij terskega narečja, to je enega redkih narečij v vsi Evropi, 
ki niso poznali knjižnih in kulturnih vplivov ter se niso povzdignili do 
socialno razvejane govorice. 
Skušal bom orisati tersko narečje, in sicer bom opozoril le na neka-
tere značilnosti in pojave, ki sem jih lahko doslej opazil in ki izpopol-
njujejo razčlenjeno in popolno Ramovševo razlago. 
F O N E T I K A . Terski vokalizem izhaja iz zgodovinskega slovenskega 
vokalizma: vse spremembe v njem je opisal Ramovš. Ramovševa slika 
0 G. Francescato in M. lvašič Kodrič, La comunità slemena in Italia, aspetti 
di una situazione bilingue, v: Quuderni per la promozione del bilinguisme 21/22, 
Brescia 1978. 
7 Op. cit., str. 20. 
8 Besedila, ki jih hrani ISN pri SAZU v Ljubljani, so še neobjavljena; zahva-
ljujem se Milku Matičetoveinu, da mi jih je dal na razpolago za ta študij. 
8 ASLEF, Atlante storico linguistico etnografico friulano, Padova-Trieste, 
1972 nasi. 
10 Pavle Merkù, Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji, Trst 1976. 
je še danes povsem evidentna v krajevnih ter osebnih govoricah. Vo-
kalna redukcija je predvsem intenzitetna, kar je najlaže opaziti pri 
končnicah; hkrati pa je tudi kvantitetna, in to je najlepše opaziti v pri-
meru lene artikulacije. Ob polnih vokalili zato pogostoma naletimo na 
vokale, ki so reducirani v obe smeri: iti, iti, itç, itç: vse te oblike je slišati 
v istem kraju in od iste osebe. Fluktuacija je odvisna od splošne težnje, 
očitno v teku, k redukciji intenzitete (itç) in od lene artikulacije, ki je 
lahko osebna in trenutna (iti, itç); oba pojava sta prisotna na celotnem 
terskem območju, vendar redukcija intenzitete prevladuje v zahodnem 
in južnem pasu — to je na skrajnem obrobju — medtem ko redukcija 
kvantitete prevladuje v notranjih krajih, ki so v stiku z zgornjesoškimi 
in nadiškimi narečji. 
Tudi pri drugih pojavih v vokalizmu, ki jih je že opisal Ramovš, 
lahko opažamo podobno fluktuacijo na krajevni ter individualni ravni: 
tako na primer pri prehodu nenaglašenega e < č, e in q v a; za ta pojav 
pravi Ramovš, da ima središče v Černjeji, v resnici pa zadeva celotno 
tersko območje z omenjenim značajem fluktuacije. Da se ustavim ob 
enem samem primeru, sem zabeležil oblike z zgodovinskim e (velik, ve-
licea, ii velici) na Njivici, v Bardu, Černjeji, Brezjah in Teru in oblike 
z novim a (valïk, ti valid, te valiki) točno v istih krajih in s podobnim 
značajem osebne fluktuacije. 
KONZONANTIZEM. Enak pojav krajevne in osebne fluktuacije je 
opažati pri številnih značilnostih terskega konzonantizma, in trenutno si 
ga ne znam točno razlagati. Tak primer zadeva medsamoglasniški j, ki je 
običajno ohranjen, toda pri nekaterih besedah — v istih krajih in pri 
istih osebah — včasih popolnoma onemi. Citiral bom spet en sam primer: 
oblikam meja, Tanameju, Taparmeie, Tasameju, Ôre-na-méji in podob-
nim, kakor jih berem v Libro Copia degli Strome(n)ti v župnijskem 
arhivu Sv. Jurija v Bardu s prepisi notarskih aktov iz 17. in 18. stol., 
v disertaciji Ermacora Vidonija Saggio sulla toponomastica slava deli'Al-
ta Valle del Torre (Padova, 1945) in kakor sem jih sam zapisal po vsi 
zgornji Terski dolini, se postavljajo naproti oblike méa, Ardamèa, Za-
mèa, Tapodmèa ipd. v istih virih. (Pojav obsega sosednji rezijanski dia-
lekt z oblikama mëja na Ravanci in Solbici, mëa v Osojah in Učji, prim. 
Тапатёе v Učji za sedlo, ki se v italijanščini uradno glasi Passo di 
Tanamea.) Tudi primeri oneinitve začetnega j- (Ramovš citira glagolsko 
obliko je > e) so pogostni: tako npr. ékati -an (Njivica) 'brbotati' < *jqk-
(gl. Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I, str. 223). 
Še v območju konzonantizma bo prav omeniti nekaj drugih pojavov. 
Zgodovinski g je v vseh slovenskih zahodnih narečjih izgubil zaporo ter 
postal y tudi v terskem narečju, toda povsem onemel v Černjeji ter v 
vaseh na dnu Terske doline in na desnem bregu Tera: ôba, noa, lava, réba, 
nanite < nagniti, пцој < gnoj-, poredkoma ga je še slišati v vaseh na 
levem bregu Tera in sicer v Zavarhu, Bardu in Sedliščih. Toda v krajih, 
kjer je y < g onemel, izgovarjajo g v skoraj vseh izposojenkah iz furlan-
ščine ter italijanščine: garbôn (NP11 garbôn = Coluber viridiflavus Lacep. 
var. carbonarius Gmel.; saettone, milordo), golàr (NP golàr = parte délia 
veste intorno al collo; golàr od jarme, Cernjeja) in iz nemščine: grampir, 
Njivica, Sedlišča, Zavarh, Podbardo (toda: krempir, Plestišča, kampir, 
Černjeja). Če ta g izgine tudi v furlanski tujki, npr. lérja, Bardo (toda 
glérja, Zavarh) NP glèrie = ghiaia, onemitev izpričuje starost izposojenke, 
ki se je torej udomačila pred prehodom g > y > 0. 
Včasih opažamo protetični y, izgovorjen z močno emfazo, tudi v vaseh, 
ki so ta glas že izgubile: to nam spet dovoljuje datirati pojav v času, 
preden je y tu onemel: убиса, Njivica, yröb ( = rob), Plestišča, yomandis, 
Brezje (amandis, Bardo, Zavarh < NP a madins). 
V zvezi s prehodom Ij > j, ki ga Ramovš bogato eksemplificira (dodam 
hâmej, Černjeja, Humulus lupulus L.), bi se rad ustavil ob toponimu 
Lubjàna, ki je skupen celotnemu ozemlju Nadiže, Tera in Rezije. Če se 
izvirni sklop -blja- pravilno spremeni v -bja-, bi pričakovali enako spre-
membo tudi v začetnem lju- > -ju, torej pričakovali bi obliko *jubjàna, 
ki dejansko ne obstaja nikjer. Oblika Lubjàna izhaja torej očitno iz 
*Lubljàna in ta je lahko nastala po disimilaciji lj-lj > l-lj pred prehoden 
Ij > j na vsem območju, ki danes govori Lubjàna. Enako očitno se mi zdi, 
da so prav ta narečja posredovala italijanščini to obliko kranjskega 
mesta. 
Tersko narečje, kakor tudi mejni rezijansko in nadiško, je nadaljç 
ohranilo visoko število oblik s pričami 2. psla. palatalizacije, ki so 
drugod redke in ki jih je knjižni jezik izločil: drûzaa, Ter, Brezje < drû-
zeya, Brezje, mi drüzi in mi drûzje, Černjeja, bôzmu, Brezje; toda te priče 
so povsem odsotne iz samostalniške sklanjatve, ki je uvedla analogične 
oblike po imenovalniku. 
Končno bom omenil, da se je od zgodovinske slike slovenskega konzo-
nantizma najbolj oddaljila izgovarjava sičnikov, šumevcev ter nebnih 
in mehkonebnih afrikat, in to predvsem na jugozahodnem obrobju: 
v tem je spet kazen vpliv furlanske in ben.-it. izgovarjave. V območju 
Tera je zatorej slišati pisano izgovarjavo sičnika s, in sicer od ostre sika-
11 Kratico NP rabim za: Pirona, Carletti, Corgnali, II nuooo Pirona, voca-
bolario friulano, anastatični ponatis edicije iz 1. 1935, Viden 1977. 
joče pripore, ki je lastna osrednji slovenščini, do ohlapnega izgovora, 
ki je tipičen za furlanščino in italijanske beneške govore; vsi ti glasovi 
premikajo nadalje mesto izgovarjave od mehkega proti trdemu nebu 
mimo koronalnega položaja, ki je sicer redek za slovenska narečja: caca, 
Ter, > kàka, Terska in Karnajska dolina, > cäca, prav tam (v pomenu 
»pater«, gl. Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I, str. 71 »čača 
II«, in v pomenu NP ciàzze = ramaiolo, gl. Bezlaj, op. cit. str. 71 »čača 
III«), Vesten opis tega pojava je kaj redek v delih jezikoslovcev in bi 
verjetno prej zanimal specialiste za fonetiko. 
M O R F O L O G I J A . Čeprav ohranja morfologija terskega narečja 
znatne arhaizme, kakor je npr. aorist glagola biti, je vendar manj zani-
miva od fonetike in leksike, zakaj v nji je prevladala težnja poeno-
stavljati in posploševati po analogiji ter so izginile cele oblikovne kate-
gorije. Tako je izginila dvojina, ki se je ohranila le v redkih okameninah, 
in tako je skoraj popolnoma izginil pogojnik, ki ga v splošni rabi naj-
češče zamenja tout cour indikativ: si ti'ela ja sni'esti, če nisi bin paršou, 
Njivica; pogojnik bi največkrat spremlja glagol ti'eti v izrazih kakor ja 
bi И'ец biti, Bardo, na bi ti'ela oščepati, Ter (rada bi ozdravila); izredno 
redka je prisotnost pogojnika v protazi in apodozi hipotetičnega stavka, 
kakor v tem besedilu, ki ga je zapisal Milko Matičetov v Teru 1.1940: 
ko bi se итдџ, on bi 1еџ ... 
Sporen primer v terski (in rezijanski) morfologiji je primer prihod-
njika; Ramovš mu posveča v Dialektih kratek stavek, ki je sprožil — 
in še sproža — omejujoče in zmotne razlage; stavek je ta: »Futur se tvori 
v Reziji in na Teru s pomočjo prezenta glagola clifitêti in infinitiva: rez. 
ja сбп te ubu'it; ter. си jit].«12 Prevečkrat vsi citirajo ta stavek in pre-
večkrat sem ga še sam citiral, da nisem potem sploh slišal ne v Reziji ne 
v Teru drugega prihodnjika, onega namreč, ki ga tvorijo s pomožnikom 
biti. Toda o njem je bil pisal že Arturo Cronia,13 ki je sicer citiral pri-
mere ja cün betç brùman, ti češ störte (sarô buono, tu farai), a je takoj 
dodal: »Glede njegove uporabe (to je uporabe futura s con, Op. P. M) 
bi rad poudaril, da je ta še zelo močna v nekaterih krajih, tako npr. 
v občini Bardo, medtem ko drugje, npr. v Černjeji, živi ob perifrastič-
nem futuru z bçn (za bom), ki ga je že De Courtenay okoli 1870 zapisal 
in ki ga je danes vedno bolj slišati, predvsem ko hoče izražati v času 
determinirano dejanje in jc zato podoben kakemu hipotetičnemu futuru.« 
Za Cronio je prihodnjih s pomožnikom con, ču »nedvomno« »un carat-
12 Op. cit. ad 1, str. 35 ad 3. 
13 Arturo Cronia, Contributi alla dialettologia slovena, v: Slavistična revija 
III/3—4, 1950, str. 321 sil. 
teristico esito di un tipo di strati (substrati o adstrati) čakavi o serbo-
croati«. 
Prihodnjiku sem se posvetil preteklega septembra in sem prav tako 
v Reziji kakor v Teru ugotovil odlično zdravje in srečno sožitje obeh 
oblik, one s pomožnikom čon ter nedoločnikom in one s pomožnikom bon 
ter opisnim deležnikom, torej: ja сип vidate, Njivica, Podbardo : ja bon 
viden, Njivica, Podbardo; in da citiram samo še primere z zanemarjenim 
prihodnjikom z bon: buoš рщ, tu ku bç sj тегеЊџ (to, kar bo zaslužil), 
če na bç vénca bu^ija (če bo laž večja, močnejša), naj ЬЪ še tuö, ti ne 
boš vendu (ti ne boš gnal ven, to je na pašo), Ter, Podbardo. Dvojni pri-
hodnjih pozna vsaj vsa zahodna polovica terskega območja brez druge 
razlike mimo različne vloge obeli oblik: prihodnjih s čon izraža namero, 
oni z bon ugotavlja dejstvo; med njima je torej točno ista razlika kakor 
med obela futuroma v angleščini. Prihodnjik s čon je pravi future of 
willingness, futur z bon pa pravi simple future. V rabi je najmočneje 
zastopan prihodnjik s čon: če naj označim razmerje med obema oblikama 
zgolj na podlagi spomina, bi to razmerje lahko označil z 9 : 1 v korist 
prihodnjika s čon. 
Toda to ni čakavizem. Prihodnjik s čon se po Ramovšu širi z obeh citi-
ranih območij tudi na ozemlje drugih dialektov v zgornji dolini Soče.14 
Očitno imamo v tem primeru opraviti s praslovansko dediščino, ki jo je 
slovenščina ohranila le na svojem severo-zahodnem ozemlju: in to 
ozemlje je preobsežno, da bi si pojav mogli razlagati kot čakavizerp; 
sploh pa je vse domnevne čakavizme v teh dialektih zelo težko dokazati. 
Zanimivo bi bilo analizirati rabo prihodnjika (prihodnjikov) in sožitje 
obeh oblik s čon in bon na širšem ozemlju, ki bi obseglo vse obsoške, 
briški in kraške dialekte, ter bi verjetno ugotovili presenetljive rezultate. 
A K C E N T O L O G I JA. Tersko akcentologijo je obširno obravnaval Ra-
movš. Y sami Terski dolini je še slišati pogostoma oblike z dvojnim na-
glaševanjem tipa žena, vendar imam vtis, da se to dvojno naglaševanje 
redči zemljepisno in na individualni ravni: to je morebiti znamenje, da 
se prehod žena > žena tudi tu počasi končuje, čeprav z zamudo nekaj 
stoletij po osrednji slovenščini. Vendar moramo ta pojav še natančneje 
preučevati, da bomo o tem gotovi. 
SINTAKSA. Na tem mestu ne bom govoril o nji, saj sem nekaj po-
datkov o nji že objavil nekaj let tega.15 Rajši se bom ustavil ob LEKSIKI, 
za katero trenutno razpolagam z večjim številom podatkov. 
14 Op. cit. ad 1, str. 80 ad 16. 
15 Op. cit. ad 4, str. 57. 
Med vidnejšimi značilnostmi terskega narečja moramo omeniti šte-
vilne arhaizme, kar je sploh značilno za obrobne dialekte: med sloven-
skimi narečji so najbogatejša z arhaizmi prav severozahodna, in sicer 
ziljsko, rezijansko in tersko. Med arhaizmi, ki jih navaja Ramovš, so 
nekateri dokončno izginili iz vsake terske govorice že dolgo pred objavo 
Dialektov1 (npr. števnik dvarédi), drugi so izginili pozneje. Za daljši 
seznam teh arhaizmov se sklicujem na študijo, ki sem jo že omenil.4 
Zdaj bi rad le opozoril na to, da so nekateri terski arhaizmi pravi pra-
slovanski relikti, ki so se ohranili le v tem narečju; za zgodovinski dokaz 
o njihovi uporabi drugje se moramo obračati na starocerkvenoslovansko 
literaturo. 
Tak je glagol obri'esti, ja e obrçcen, zelo pogosten v vsakdanji rabi 
v vseh vaseh Terske doline, Karnajske doline in Černjeje, medtem ko ga 
je drugje zamenjala nemška izposojenka ušafati; tak je tudi prislov uod, 
ki sem ga pogostoma slišal na Njivici, v Bardu in Zavarhu, kjer živi 
v alternaciji s furlansko izposojenko adore brez vsake pomenske razlike: 
uod nadomešča tu torej običajno slovensko obliko, ki je tudi prisotna 
v terskem narečju kot z\j.ôda, Ter, zuödaj, Vizont; medtem ko slednja 
izhaja iz zveze s? + goda, izhaja prva očitno iz zveze vЂ + godZ. 
Zdaj pa naj namesto navajanja drugih arhaizmov in posebnosti s 
slovenskega leksikalnega fonda (to sem sicer že storil v številnih doslejš-
njili publikacijah)10 rajši spregovorim o furlanskem besednem adstratu. 
Začel bom z nekaterimi statističnimi podatki, ki jih bom pozneje 
lahko še izpopolnil, saj morajo biti pri trenutnem stadiju raziskovanja 
le malo zanesljivi. Toda menim, da je vredno poskusiti. Pri 3500 anali-
ziranih besedah je slovenski leksikalni fond prisoten s 1065 izvirnimi 
besedami in še kakimi tisoč izpeljankami, kar predstavlja v celoti pri-
bližno 60°/o: že iz te ugotovitve izhaja, da imamo opraviti s številnimi 
besednimi družinami iz iste osnove. Furlanski adstrat (v katerega sem 
štel tudi vse beneško-italijanske ter italijanske besede, ki jih je terskemu 
dialektu po vsi priliki posredovala furlanščina) obsega 815 izvirnih be-
sednih enot in še kakih sto izpeljank za celotnih približno 27 °/o: ugoto-
vimo lahko ogromno število furlanskih besed v terskem narečju (če pa 
prezremo izpeljanke in se ozremo zgolj na izvirne besede, se razmerje 
spremeni v 57 : 43 °/o v korist slovenskih besed), vendar furlanske besede 
10 Poleg op. cit. ad 4 glej še: Pomenoslovni paberki iz zgornje Terske doline, 
v: J iS 1969/70, 2/3; Sprehod skozi tersko besedišče, v: JiS 1970/71, str. 80—81, 
259—260; Staro in novo gradivo za terska krajevna imena, v: JiS 1970/71, str. 
145—155 in 186—189; Tersko narečje, Trst 1972; Žive besede v naših narečjih, v: 
Mladika, Trst 1979. 
v veliki večini niso utegnile roditi številne besedne družine: to je zna-
menje, da je večina furlanskih izposojenk mladega datuma in da raste 
z geometrično progresijo v teku časa. Analiza jezikoslovnih dejstev bo te 
ugotovitve le podprla. Nemški adstrat, ki je v veliki večini slovenskih 
narečij izredno številen, je v Teru -— kakor tudi v Reziji — malenkosten: 
56 besed na 3500 pomeni komaj 1,6 °/o. Italijanski adstrat, za katerega 
lahko izključimo furlansko posredovanje, zadeva v glavnem sodobno 
birokratsko in tehnično izrazje ter se bliža 2 °/o, medtem ko je latinski 
adstrat prisoten z nekaj enotami, ki nimajo nobene statistične teže. 
Ostane okoli 200 enot, ki jih moram še analizirati, da jim ugotovim izvor. 
Kljub relativni vrednosti podatkov (metodična nabirka besed zadeva 
le nekaj krajev in je v nekaterih sektorjih — fitonimi, zoonimi, antropo-
nimi — zelo pomanjkljiva) mislim, da nam ti podatki le posredujejo 
dovolj zanimivo sliko o dejanskem stanju terske leksike in prispevku 
tujih adstratov. 
Več kot statistika nam pove analiza posameznih jezikovnih pojavov: 
ta analiza nam bo vsekakor pokazala kompleksnost, ki jo je zelo težko 
reducirati na statistični podatek. 
Prva ugotovitev zadeva razvejanost in bogastvo leksike v tem narečju, 
po kateri odgovarja kakemu predmetu ali pojmu pogostoma veliko število 
izrazov. V primerih, kjer manjka izvirna slovenska beseda, smo priča 
pravi invaziji furlanskih in/ali nemških besed, tako da izginulo slovensko 
besedo nadomeščajo po 3, 4 ali 5 izposojenk. Soba v nadstropju hiše j'e 
čimer v Prosnidu, kamra prav tako v Prosnidu (slednja beseda je pri-
sotna v velikem številu slov. narečij!), medtem ko je v vaseh v sami 
Terski dolini ter v Černjeji običajno solar in v omejenih primerih tudi 
čamara in šianeja. Lahko citiram številne take primere, ko imamo na 
severovzhodnem robu nemške izposojenke in od središča proti jugo-
zahodu v naraščajočem številu furlanske: brituh v Brezjah, toda simi-
iéri, rod. simitériha na Njivici, simiti'eri v Černjeji, semeti'erih v Teru, 
cimUérih v Zavarhu in celo kontaminirano obliko smertéreh v Plestiščih, 
pri kateri se furlanska beseda očitno naslanja na slov. besedo smrt. Ali: 
cajt v Brezjah in Subidu: timp v Terski, Karnajski dolini in Černjeji; 
toda cdjt je v Brezjah samo kronološki čas, medtem ko je metereološko 
vreme vedno vri'eme; drugje pa je timp eno in drugo. Ob številnih pri-
merih te vrste imamo tudi nekaj primerov, ki pokažejo na obratno raz-
poreditev izposojenk: v Bardu coekïé iz nemščine in v Zavarhu, nekoliko 
bolj proti jugu izvirna slovenska beseda ždrebic sta kalk za beneško-
italijansko »chiodino« za Armillariella mellea (Valil ex Fr.), slov. što-
rovka. Prepletanje izposojenk, kalkov in izvirnih izrazov ni toliko posle-
dica zakonitih teženj kakor rajši sad fantastičnih in bogatih lokalnih 
situacij. 
To bogastvo zadeva pogostoma samo izvirno slovensko leksiko s pri-
sotnostjo številnih sinonimov; naj citiram en sam primer: poleg že 
omenjenega glagola ékati, Njivica, 'brbotati' imamo na sami Njivici še 
besedo blondeâti, ki jo lahko izvajamo iz *blod- > slov. bloditi 'govoriti 
nesmiselno'; in barbustâti, ki se s černjejsko besedo barbotâti navezuje 
naravnost na osrednjo slovensko besedo onomatopejskega izvora brbotati. 
Furlanski leksikalni fond je prešel v vsa področja življenja in jezika 
na terskem območju. Socialni in gospodarski razlogi nam dajejo razumeti, 
da je najprej in v največji meri prešlo iz furlanščine v tersko narečje 
izrazje poklicev in obrti ter vse izrazje, ki je potrebno pri trgovskih 
izmenjavah (števniki, merske enote ipd.), medtem ko se je najlepše 
ohranjalo izvirno poljedelsko izrazje. Toda tudi to osnovno spoznanje 
pozna zelo številne izjeme. 
Kakor nam fonetične spremembe omogočajo datiranje izposojenk, 
tako lahko na podlagi določenih dejstev orišemo celo socialno zgodovino 
Terskega območja. Izraz соцста, Njivica, NP cialzine, cialcine 'apno' 
nam s prehodom kaže, da je izposojenka prešla v terski dialekt 
pred 16. stoletjem; toučina, Subid, nam kaže, da se je izposojenka že tedaj 
razširila na precej obsežno ozemlje (začetni t je lahko znamenje kontami-
nacije z glagolom touči). 
Pri zidarskem izrazju je podoben tudi primer besede bokön, NP 
balcon v pomenu »okno«: v vaseh na dnu Terske doline in na desnem 
bregu je gotovo stara izposojenka, toda v Bardu in Zavarhu je menda 
iz dolinskih vasi prodrla pred kratkim, če se štiridesetletniki spominjajo, 
da so stari še po ti vojski rabili besedo oknö, ki velja sicer tudi na Njivici 
še vedno za arhaičen izraz; v Brezjah in v vsem vzhodnem delu terske 
dialektalne aree pa je slednja edina uporabljana oblika. Prosnid pozna 
obliki uokrw, okno. 
Poleg številnih drugih izposojenk, ki nam dokazujejo, da je izrazje 
poklicev in obrti prešlo iz furlanščine v terski dialekt že zelo zgodaj, 
nam tudi nekatere izposojenke v kmečkih izrazih kažejo, da so se udoma-
čile v enako zgodnjem času, čeprav — ponavljam — je kmečko izrazje 
pretežno slovensko. Besedo Ьдцс, Njivica, Zavarh, je iz furlanske besede 
NP bolz 'porca tronca, più corta delle altre', to je najkrajša brazda na 
trapezoidalni njivi (iz te furlanske besede izvaja Giovanni Frau številne 
furlanske toponime Bolzêt, Polzêt in morda tudi Bolzano pri Vidnu, ki je 
komaj kakih 10 km oddaljen od jugozahodne meje terskega jezikovnega 
območja).17 
Nadaljnje znamenje starosti v furlanskem adstratu kažejo one fur-
lanske izposojenke, ki so se opremile s slovenskimi obrazili: in tu lahko 
citiram kar isti primer v obliki zbouc, sestavljen s slovenskim predlogom 
z/s in isto furlansko izposojenko bolz > Ьдцс, kakor sem to besedo zapisal 
v Bardu, kjer je oblika Ьоцс povsem neznana. Citiram še zariunjak, 
Njivica in Bardo, гапцак, Zavarh, 'il primo solco del campo, scavato col 
badile lungo la striscia d'erba', to je »prva brazda na (gorski) njivi, 
narejena z lopato ob travnatem robu«, sinonim v Zavarhu pârui konàc, 
ki je sestavljen s slovenskim predlogom za in pripono -njak ter s furlan-
skim samostalnikom NP rioe = mejni travnat rob, riva, Njivica, пџа, 
Černjeja. Toda v protiutež ti ugotovitvi je treba takoj pristaviti, da po-
meni riva v Bardu zgolj rečni breg, medtem ko je tu prva brazda uràt. 
Na Njivici pomen nadalje riva še travnat pas med dvema vrstama trte. 
Kar zadeva furlanske izposojenke iz liturgične terminologije — od 
imen za cerkvene praznike do predmetov itd. — je lahko ugotoviti, da 
so prešle v tersko narečje skozi zelo dolgo dobo. Ne bom se ustavil pri 
latinskem substratu ali adstratu, ki je lasten celotnemu slovenskemu 
jezikovnemu ozemlju in za katerega je treba misliti najprej na oglejski 
vpliv, od koder je poteklo prvo pokristjanjevanje Slovencev, pač pa bom 
le omenil, da so cerkvene izposojenke prehajale v tersko narečje sicer več 
stoletij, da pa so masovno vdrle vanj komaj v drugi polovici prejš-
njega stoletja in v tem stoletju, to je v času, ko je vsaj zahodna polovica 
terskega območja ostala brez domačih dušnih pastirjev; v zvezi s tem 
opozarjam na ljudske molitve, ki sem jih zapisal 1.1967 v Sedliščih od 
barske informatorke; te vsebujejo največji odstotek romanskih izposo-
jenk, in sicer prav italijanskih cerkvenih tujk.18 To je znamenje široke 
raznarodovulne politike, ki jo je v zadnjem stoletju izvajala cerkev med 
slovenskimi Benečani. 
Številne furlanske izposojenke so se v terskem dialektu prilagodile 
fonetiki in morfologiji, ki sta tipični za ta dialekt. Zato lahko mislimo, 
da ni med najmlajšimi izposojenka (a)komoddti, Ter, Brezja, NP comedâ, 
comodâ 'popravljati', naslonjeno na it. accomodare; in to zaradi izpeljank 
(a)komodàuat, komoddifc, Ter. Toda izposojenke iz it. tehnične termino-
logije, prilagojene dialektu, kakršna je telefonaii, v rabi povsod, je očitno 
zelo mlada. 
17 Giovanni Frau, Dizionario ioponomastico Friuli Venezia Giulia, Trst 1978. 
18 Pavle Merkù, Ljudsko izročilo v Terski dolini, Zaliv 1967, str. 137 sil. 
Najmlajša je uporaba furlanskih tujk, ne da bi jih kakor koli prilago-
dili. Za te tujke pa je značilno, da živijo po vsem terskem območju ob 
pristnih slovenskih besedah: tako je slišati adore ob uod, z\i6da, bošk 
ob liôsta v Terski dolini v istih vaseh in v istih ustih, celo v istem stavku. 
In tako tudi bujača in padca: v slednjem primeru imamo opraviti celo 
z isto besedo furlanskega ali it.-ben. izvora, toda prva oblika je mlada 
tujka, medtem ko je druga starejša izposojenka, ki jo najdemo v velikem 
številu slov. dialektov ter v knjižnem jeziku (pogača). 
Y drugih primerih določajo sožitje furlanske izposojenke in izvirne 
slovenske besede na terskem območju zelo jasne izoglose: tako bedöj = 
= Betula alba L. v Černjeji in cmika na Njivici, v Bardu in Sedliščih; 
àla pri plugu v Černjeji in lopata v Terski dolini itn. 
Upam, da sem s temi nekaj primeri in podatki pokazal, da je vredno 
še natančneje analizirati to narečje, saj imamo opraviti z enim preredkih 
narečij v vsi Evropi, ki ni poznalo doslej nobenega akulturacijskega 
vpliva s strani nacionalnega jezika in je zato ohranilo zanimivo stanje, 
ki ga pri drugih slov. narečjih — z edino izjemo rezijanskega — ne 
moremo več ugotoviti. Skromna akidturacija je v tersko narečje prinašala 
romanske, predvsem furlanske izposojenke in tujke, ki nam dajejo spet 
možnost natančneje preučevati izposojanje na slovansko-romanski meji. 
RIASSUNTO 
Il dialetto sloveno dell'alta Valle del Torre è stato studiato e definito da 
Fran Ramovš in base alle ricerche compiute nel 1873 e nel 1901 da J. Baudouin 
de Courtenay, per cui la sua analisi rispeechia lo stato d i quel dialetto alla fine 
del secolo scorso; pure i linguisti italiani l'hanno accolta e rispettata, pur fa-
ccndo rilevare che si tratta del dialetto sloveno più labile di fronte alle influenze 
friulane. 
L'analisi di 3500 vocaboli tratti da raccolte etnografiche dal 1940 in poi e da 
una capillare ricerca, anche se ancora incompleta, su tutto il territorio nel 
quale si parla il dialetto del Torre, consente di aggiorname la conoscenza e di 
appurarne l'evoluzione subita in questo secolo; uno studio diacronico appro-
fondito poirà essere compiuto soltanto dopo la pubblicazione del materiale 
manoscritto del Baudouin de Courtenay conservato presso l'Accademia scienti-
fica di Leningrado. 
1 dati nuovi segnalati riguardano il carattere di fluttuazione locale e indivi-
duate che investe soprattutto il vocalismo e il consonantismo; il coinportamento 
di alcuni suoni in voci friulane ci consente di datare l'epoca del prestito e spesso 
ci offre materiale di studio per tracciare una vera e propria storia sociale del 
territorio. La morfologia ha subito profonde trasformazioni perdendo del tutto 
alcune categoric, ma conservando alio stesso tempo un doppio futuro con le 
stesse caratteristiche del doppio futuro inglese: il futuro con 1'ausiliare čon è 
un future of willingness, quello con l'ausiliare bon è un simple future. Il primo 
è esteso a un'area troppo vasta per spiegarlo con un ipotetico influsso čakavo, 
peraltro indimostrabile, bensi va considerato corne un relitto veteroslavo. 
L'alto numéro di relitti e arcaismi nel vocabolario e la loro collocazione 
geografica, comparato con la distribuzione di antichi e recenti prestiti dal 
friulano e da altre lingue, rende evidente la complessità delle ragioni che 
lianno consentito ai primi di sopravvivere e ai secondi di estendersi. 
L'assenza in questa zona di forze e influenze acculturatrici fino a tempi 
recenti rende questo dialetto estremamente interessante per svolgere ulteriori 
studi e ci da la possibilité meglio di ogni altra zona per studiare gli scambi 
linguistici al confine slavo-romanzo.