ANTIOKSIDATIVNI
POTENCIAL
RASTLINSKIH
IZVLEČKOV,
PRIDOBLJENIH 
S SUBKRITIČNO
VODO
ANTIOxIDATIVE
POTENTIAL Of PLANT
ExTRACTS OBTAINED
WITH SUBCRITICAL
WATER
AVTORJA / AUTHORS:
asist. Katja Schoss, mag. ind. farm.1
izr. prof. dr. Janez Mravljak, mag. farm.2
1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, 
Katedra za farmacevtsko biologijo, 
Aškerčeva 7, 1000 Ljubljana
2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, 
Katedra za farmacevtsko kemijo, 
Aškerčeva 7, 1000 Ljubljana
NASLOV ZA DOPISOVANJE / CORRESPONDENCE:
E-mail: katja.schoss@ffa.uni-lj.si
POVZETEK
Radikali so del našega vsakdana, ki se mu ne mo-
remo izogniti, a so ob povečani tvorbi škodljivi za
naše zdravje. Zato je človeško telo razvilo komplek-
sen sistem encimskih in neencimskih antioksidativ-
nih zaščitnih mehanizmov za preprečevanje škod-
ljivih učinkov radikalov. Žal tudi ta sistem lahko
podleže oksidativnemu stresu, učinke le-tega pa
lahko omilimo z dodatnim vnosom antioksidantov.
Ti so postali nepogrešljiva skupina prehranskih do-
polnil in aditivov živil, rastlinska hrana pa je njihov
velik potencialni vir. Eden izmed možnih načinov
pridobivanja rastlinskih antioksidantov je ekstrakcija
s subkritično vodo. Subkritična voda ima v primerjavi
z vodo pri normalnih razmerah posebne lastnosti,
kot so manjša dielektrična konstanta, manjša go-
stota, nižja površinska napetost in večja ionizacijska
konstanta, kar deluje v korist boljšim izplenom ek-
strakcij ter pogosto tudi večji antioksidativni aktiv-
nosti izvlečkov. V članku predstavljamo raziskave
zadnjih petih let, ki so vrednotile antioksidativno
aktivnost izvlečkov, pridobljenih s subkritično vodo.
KLJUČNE BESEDE: 
antioksidanti, ekstrakcija, rastlinski izvlečki, subkri-
tična voda
ABSTRACT
free radicals are a part of our everyday life that we
cannot avoid, but are harmful to our health in cases
of increased production. Thus, the human body
has developed a complex system of enzymatic and
non-enzymatic antioxidant defence mechanisms to
prevent the harmful effects of free radicals. Unfor-
tunately, this system can also be subject to exces-
sive oxidative stress, and its effects can be mitigated
by additional per os intake of antioxidants. These
have become a desirable group of dietary supple-
ments and food additives. Plant foods are a rich
potential source of these antioxidants. One of the
possible ways of obtaining plant antioxidants is ex-
traction with subcritical water. Subcritical water has
special properties in comparison to water under
normal conditions, such as lower dielectric constant,
lower density, lower surface tension and higher ion-
ization constant. All this works in favour of better
extraction efficiency and in many cases higher an-
28
A
N
TI
O
K
S
ID
AT
IV
N
I P
O
TE
N
C
IA
L 
R
A
S
TL
IN
S
K
IH
 IZ
V
LE
Č
K
O
V,
 P
R
ID
O
B
LJ
E
N
IH
 S
 S
U
B
K
R
IT
IČ
N
O
 V
O
D
O
farm vestn 2023; 74
daze, peroksisomov, fagocitoze, vnetnih procesov in tele-
sne vadbe. Poznamo tudi zunanje dejavnike, ki spodbujajo
nastajanje radikalov, kot so npr. ionizirajoče sevanje, ozon,
pesticidi, toksična organska topila, zdravila, kajenje in čez-
merni fizični ali psihični stres (2).
Človeško telo ima kompleksen sistem encimskih in neen-
cimskih antioksidativnih zaščitnih mehanizmov za prepre-
čevanje škodljivih učinkov radikalov, ki so lahko vzrok za
pospešeno staranje, nastanek nekaterih bolezni (npr. se-
valna bolezen) oz. so spremljevalci bolezni (malarija, srčno-
žilne bolezni, sladkorna bolezen itd.) (2). Odstranjevanje
predvsem reaktivnih kisikovih spojin iz človeškega telesa
lahko pomaga preprečiti ali zmanjšati pojavnost teh bolezni
ter tako prispeva k boljši kakovosti življenja. Zaščito pred
radikali je med drugim mogoče okrepiti z vnosom prehran-
skih antioksidantov (1,2).
Antioksidant je in vivo katera koli snov, ki upočasni, prepreči
ali odstrani oksidativno poškodbo ciljne molekule (3). Al-
ternativna definicija je »snov, ki reagira z oksidantom, da
uravnava njegove reakcije z drugimi tarčami in tako vpliva
na redoks odvisne biološke signalne poti in/ali oksidativne
poškodbe«. Univerzalnega oz. najboljšega antioksidanta
ni: različni antioksidanti reagirajo z različnimi radikali s spre-
menljivo hitrostjo, delujejo na različnih lokacijah in ščitijo
različne tarče (3). Antioksidativni učinek je določen z vrsto
antioksidanta, z njegovim mehanizmom delovanja, sode-
lovanjem z drugimi antioksidanti in v primeru vnosa zunanjih
1radikali, antioksidanti inantioksidativna aktivnost
Radikali so prisotni vsepovsod v naravi in konstantno na-
stajajo v naši okolici ter v našem telesu. V telesu imajo
dvojno vlogo: pri določenih procesih so koristni in nena-
domestljivi, hkrati pa so lahko tudi nevarni – ob preveliki
količini ter če se pojavljajo tam, kjer to ni potrebno. Kemij-
sko gledano so radikali atomi, ioni ali nevtralne spojine, ki
imajo vsaj en nesparjen elektron v zunanji (valenčni) orbitali,
zaradi katerega običajno zelo hitro reagirajo s snovmi v
svoji okolici in imajo kot posamezne molekule kratko ži-
vljenjsko dobo (1). Najpogostejši so kisikovi, dušikovi in
žveplovi radikali. V telesu nastajajo na različnih ravneh, kot
normalni del presnove v mitohondrijih, preko ksantin oksi-
29 farm vestn 2023; 74
tioxidative activity of extracts. In this paper, we pre-
sent studies of the last five years that evaluated the
antioxidative activity of extracts obtained with sub-
critical water.
KEY WORDS: 
antioxidants, extraction, plant extracts, subcritical
water
Slika 1: Razdelitev antioksidantov glede na naravni in sintezni izvor.
Figure 1: Classification of antioxidants according to their natural and synthetic origin.
P
R
E
g
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
antioksidantov še z njihovo absorpcijo v prebavilih, od-
merkom, pogostostjo vnosa v telo, presnovo in izločanjem
iz telesa (1).
Antioksidanti so zelo heterogena skupina snovi in jih delimo
po različnih kriterijih: glede na izvor, strukturo, fizikalno-ke-
mijske lastnosti, mehanizem delovanja in glede na možnost
obnavljanja. glede na delovanje jih v grobem delimo na
reducente oz. prave antioksidante, ki v reakcijah z radikali
nudijo vodikov atom ali elektron, da se reaktivni radikal
pretvori v manj reaktiven radikal ali nereaktiven produkt.
Kelatorji oz. posredni antioksidanti pa reagirajo z radikali
tako, da vežejo kovinske ione bakra in železa ter s tem
preprečijo, da bi ti ioni katalizirali radikalske reakcije. Rast-
linski antioksidanti, ki so eksogenega izvora, spadajo v
prvo skupino (1). Slika 1 prikazuje razdelitev antioksidantov
glede na izvor in strukturo.
V zadnjih letih se je povečalo zanimanje za raziskovanje
antioksidantov naravnega izvora, zlasti v prehrani, na po-
dročju prehranskih dopolnil, in v kozmetični industriji. Poleg
antioksidativne aktivnosti pa so za antioksidante kot pre-
hranske sestavine pomembne tudi druge lastnosti, npr.
nespecifičen vonj, barva in okus, topnost, stabilnost, var-
nost ter cena (4).
2rastlinski izvleČki kotantioksidanti
Rastline so pomemben vir naravnih antioksidantov, ki jih v
grobem delimo v tri različne skupine, med vitamine (vitamin
C, vitamin E oz. tokoferoli), karotenoide (okoli 600 spojin)
in polifenole (okoli 6000 spojin), ki sodijo med fenolne spo-
jine in so glavni viri rastlinskih antioksidantov (1). 
2.1 POLIfENOLI
Polifenoli so skupina sekundarnih metabolitov v rastlinskem
svetu, ki imajo zelo različne funkcije, od barvil v listih, cve-
tovih in plodovih do antioksidativnega, protimikrobnega in
protiglivnega delovanja ter zaščite pred UV-sevanjem (3).
Znanih je več kot 10.000 različnih spojin, vključno s flavo-
noidi, stilbeni in lignani, v to široko skupino pa po definiciji
spada vsaka spojina, ki ima več hidroksilnih (-OH) skupin
na benzenovem obroču (1).
Čeprav pogosto priporočajo uživanje nekaterih rastlin le
na podlagi odlične antioksidativne aktivnosti njihovih iz-
vlečkov in vitro, pa so si mnenja o učinkovitosti polifenolov
v telesu zaradi slabe biološke absorpcije različna. V večini
primerov se polifenoli v prebavilih absorbirajo v majhni meri,
absorpcija pa je odvisna tudi od posameznika ter od vrste
zaužite spojine. Nekateri so mnenja, da po zaužitju polife-
nolov absorpcijo iz črevesja dokazuje posledično povečana
antioksidativna sposobnost plazme (2), vendar pa je iz-
merjena koncentracija antocianina (0,03 µm) in galne kisline
(4 µm) nizka (1). Obseg in hitrost absorpcije polifenolov v
črevesju sta povezani z njihovo kemijsko strukturo, polife-
nolne oblike, ki so prisotne v človeških tkivih in krvi, pa se
zaradi metaboliziranja v jetrih (-OH skupine se konjugirajo
s sulfatom, glukuronsko kislino ali pa se metilirajo) razlikujejo
od tistih v živilih, kar otežuje identifikacijo vseh metabolitov
in oceno njihove biološke aktivnosti (1, 2). Kljub temu je
splošno sprejeto, da polifenoli ugodno vplivajo na fiziološke
procese v prebavilih, kjer so lokalne koncentracije antiok-
sidantov precej višje od tistih v plazmi (10 do več 100 µm)
(1). Situacija in vivo je verjetno drugačna, saj obstajajo ra-
ziskave, ki so potrdile povezavo med zmanjšano pojav-
nostjo npr. srčno-žilnih bolezni in uživanjem polifenolov,
nekatere raziskave pa povezave niso potrdile. Polifenoli pa
lahko sprožijo zvišanje endogenih antioksidativnih encimov
in vivo in na ta način izkazujejo posredno antioksidativno
delovanje (4).
2.2 KAROTENOIDI
V hrani prisotni karotenoidi se v naših prebavilih absorbirajo,
kar se pri mnogih sesalcih ne zgodi. Absorpcija karotenoi-
dov je sicer nepopolna in odvisna od vrste ter priprave, za
boljšo absorpcijo pa je treba sočasno uživati lipide. Karo-
tenoide, ki v molekuli vsebujejo kisik, poznamo kot ksan-
tofile (lutein), tiste brez kisika pa kot karotene (alfa-karoten,
likopen). V rastlinah so karotenoidi pomembni antioksidanti,
ki odstranjujejo singletni kisik in preprečujejo njegovo na-
stajanje v procesu fotosinteze. V živalskih sistemih njihove
antioksidativne vloge še ne poznamo dovolj, ne moremo
pa je zanikati (1).
3testi za Ugotavljanjevsebnosti koMponent zantioksidativniMi lastnostMi
Aktivnosti antioksidantov so odvisne od strukturnih značil-
nosti molekule ter od dejavnikov, kot so koncentracija,
temperatura, svetloba, vrsta substrata, fizikalno stanje an-
tioksidantov v sistemu ter celotna sestave izvlečka (2).
30
A
N
TI
O
K
S
ID
AT
IV
N
I P
O
TE
N
C
IA
L 
R
A
S
TL
IN
S
K
IH
 IZ
V
LE
Č
K
O
V,
 P
R
ID
O
B
LJ
E
N
IH
 S
 S
U
B
K
R
IT
IČ
N
O
 V
O
D
O
farm vestn 2023; 74
Ugotavljanje antioksidativnih lastnosti rastlinskih izvlečkov
in spojin zahteva ustrezne metode, ki obravnavajo meha-
nizem antioksidativnega delovanja in se osredotočajo na
kinetiko reakcij. metode, ki temeljijo na inhibiciji avtooksi-
dacije, so najbolj primerne za antioksidante, ki pospešujejo
prekinitev oksidacije (termination-enchancing), in za an-
tioksidante, ki prekinjajo verigo  oksidacije (chain-breaking),
medtem ko so za preventivne antioksidante (kelatorje ko-
vinskih ionov) potrebne specifične raziskave. Na voljo
imamo široko paleto spektrofotometričnih testov za ugo-
tavljanje antioksidativne aktivnosti živil in farmacevtskih iz-
delkov, ni pa standardizirane metode, s katero bi ugotavljali
raven antioksidantov neposredno iz rastlinskih materialov,
izvlečkov hrane in bioloških vzorcev (2).
Najpogostejši testi in vitro za vrednotenje vsebnosti oz.
antioksidativne aktivnosti komponent, so (2):
- test ABTS (2,2′-azinobis-(3-etilbenzotiazolin-6-sulfonat), 
- test DPPH (1,1-difenil-2-pikrilhidrazil), 
- test antioksidativne moči redukcije železovih ionov (fe3+–
fe2+) (ferric reducing antioxidant power – fRAP),
- test antioksidativne kapacitete redukcije bakrovih(II) ionov
(Cu2+ reducing power – CUPRAC),
- ocena celokupne antioksidativne kapacitete s fosfomo-
libdenskim testom (phosphomolybdenum total antioxidant
activity assay – Pm),
- test folin–Ciocalteu (fC), 
- test peroksilnega radikala (ROO•) (peroxyl radical assay),
- test superoksidnega radikala aniona (O2
•−) (test ORAC,
superoxide radical anion assay),
- test odstranjevanja vodikovega peroksida (H2O2) (hydro-
gen peroxide scavenging assay),
- test odstranjevanja hidroksilnih radikalov (OH•) (hydroxyl
radical scavenging assay),
- test odstranjevanja singletnega kisika (1O2) (singlet oxygen
quenching assay),
- test odstranjevanja dušikovega oksida (NO•) (nitric oxide
radical scavenging assay),
- kemiluminiscenčni test (chemiluminescence assay),
- inhibicija lipidne peroksidacije v sistemu linolne kisline (in-
hibition of lipid peroxidation in linoleic acid system),
- celokupni antioksidativni kazalnik lovljenja radikalov (total
radical-trapping antioxidant parameter – TRAP),
- test DmPD (N,N-dimetil-p-fenilendiamin),
- test vsebnosti flavonoidov (TfC),
- test vsebnosti antocianinov.
Večina navedenih testov uporablja isti princip, in sicer re-
dukcijo obarvanega radikala ali redoks aktivne spojine. An-
tioksidativno aktivnost vrednotimo preko sposobnosti bio-
loškega vzorca, da reducira radikal ali redoks aktivno spo-
jino, kar spremljamo s spektrofotometrom z uporabo
ustreznega standarda za kvantificiranje antioksidativne
aktivnosti (2).
4ekstrakcija ssUbkritiČno vodo
Subkritično stanje tekočine pomeni, da je spojina segreta
na temperaturo, pri kateri bi snov ob normalnem atmos-
ferskem tlaku morala preiti v plinasto stanje, vendar je tlak
povečan do te mere, da je fazni prehod onemogočen in
tekočina ostaja v subkritičnem – tekočem stanju (5). Čeprav
je v subkritičnem stanju možno uporabljati več topil, zaradi
okoljske sprejemljivosti in varnosti največkrat uporabljamo
vodo (6, 7), ki se jo kot ekstrakcijsko topilo uporablja pri
temperaturah med 100 °C in 374 °C. Lastnosti vode se v
subkritičnem stanju izrazito spremenijo, zaradi česar po-
stane zanimiva tudi za ekstrakcijo manj polarnih snovi (5,
8, 9). Najpomembnejša sprememba je, da se znižata njena
dielektrična konstanta in s tem polarnost; podrobnosti so
opisane v nedavno objavljenem preglednem članku (10). 
Večina raziskav o ekstrakciji s subkritično vodo (SWE) so
raziskave o ekstrakciji antioksidantov, npr. polifenolnih spo-
jin iz najrazličnejših virov in (zaradi različne stabilnosti poli-
fenolov) pri različnih ekstrakcijskih razmerah, hkrati pa je
ponavadi izdelan še primerjalni izvleček, npr. z maceracijo
v različnih topilih, Soxhletovo ekstrakcijo, ekstrakcijo z
vročo vodo (hot water extraction – HWE), ultrazvočno ek-
strakcijo (ultrasonic assisted extraction – UAE) in ekstrakcijo
s pomočjo mikrovalov (microwave assisted extraction –
mAE) (8). 
Antioksidativna aktivnost izvlečkov se z višanjem tempe-
rature ekstrakcije lahko viša (ali niža) zaradi več razlogov.
Ekstrakcija lahko pri povišani temperaturi poteka bolje,
hkrati pa lahko pride tudi do nastanka novih antioksidantov
s pospeševanjem kemijskih reakcij, kar je lahko želeno ali
neželeno. Če je ekstrakcija namenjena pridobivanju novih
antioksidativno aktivnih spojin, je pojav pozitiven, če pa
želimo zgolj povečati izplen ekstrakcije izvlečka, ki bo po
sestavi primerljiv klasičnemu (tj. pridobljenem pri nižji tem-
peraturi), pa je sprememba neželena. Do tvorbe novih an-
tioksidantov prihaja zaradi hidrolitične (pod vplivom visoke
temperature in vode) razgradnje rastlinskih metabolitov in
drugih možnih reakcij pri višjih temperaturah (maillardova
reakcija in karamelizacija). Ekstrakcija in razgradnja pogosto
31 farm vestn 2023; 74
P
R
E
g
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
potekata hkrati (11). Zaradi tega je natančno proučevanje
hitrosti ekstrakcije in razgradnje spojin med SWE koristno
za določitev najboljših ekstrakcijskih pogojev.
5antioksidativna aktivnostizvleČkov, pridobljenih ssUbkritiČno vodo
V tem poglavju obravnavamo raziskave zadnjih petih let
(2017–2022), kjer je bila glavna naloga raziskati antioksi-
dativno aktivnost izvlečkov, pridobljenih s subkritično vodo.
Pri tem se v okviru optimizacije ekstrakcijskih razmer naj-
večkrat pojavljajo variacije temperature, časa in razmerja
med rastlinsko drogo ter topilom (preglednica 1).
Antioksidativno aktivnost so najbolj raziskali pri rastlinah,
bogatih s polifenoli (najpogosteje fenolne kisline, flavonoidi
in antocianini), pri čemer so za njeno vrednotenje najpo-
gosteje uporabili teste DPPH, ABTS in fC.  Poudariti mo-
ramo, da neposredna primerjava rezultatov med raziska-
vami žal ni mogoča predvsem zaradi naslednjih razlogov:
testi so izvedeni na različne načine, rezultati so podani na
različne načine (npr. na ekvivalente različnih antioksidantov,
kot so galna kislina, kvercetin, katehin, klorogenska kislina,
rutin in Trolox, na izvleček s topilom, na maso suhega iz-
vlečka ali suhe rastlinske droge), razlikujejo pa se tudi glede
na vrsto izvlečka.
Pri SWE ostankov zeli navadnega rmana (Achillea millefo-
lium), pridobljenih kot odpadni produkt industrije čajev, kjer
so variirali temperaturo, čas in količino HCl, so Vladić in
sod. (12) ugotovili, da se je največja količina polifenolov
ekstrahirala z 20-minutno ekstrakcijo pri 200 °C in brez
uporabe HCl. Vsebnost flavonoidov je bila najvišja po 20-
minutni ekstrakciji pri 120 °C, prav tako brez uporabe HCl,
najvišja antioksidativna aktivnost (ugotovljena s testom
ABTS) pa je bila v izvlečkih, ki so jih pridobili z desetminutno
ekstrakcijo pri 200 °C in z uporabo HCl (0,75 %).
Benito-Román in sod. (13) so proučevali antioksidativno
aktivnost izvlečkov SWE suhih luskolistov čebule (Allium
cepa) v primerjavi z etanolno ekstrakcijo s pomočjo testov
fC, TfC in fRAP. Ugotovili so, da se antioksidativna aktiv-
nost zvišuje z daljšanjem časa ekstrakcije do 80 min pri
150 °C, nato pa ostaja enaka do 180 min. Antioksidativna
aktivnost izvlečkov, pridobljenih z ekstrakcijo pri različnih
temperaturah, se je večala z naraščanjem temperature od
105 do 180 °C.
Cvetanović in sod. (14) so proučevali antioksidativno aktiv-
nost (testi fC, TfC, ABTS, DPPH in inhibicija lipidne pe-
roksidacije v sistemu linolne kisline) izvlečkov SWE iz plo-
dov, listov in stebel aronije (Aronia melanocarpa), pridoblje-
nih pri 130 °C, 20 min in 35 bar, brez kontrole. Ugotovili
so, da so imeli izvlečki dobre antioksidativne lastnosti,
švarc-gajić in sod. (15) pa so proučevali zgolj antioksida-
tivno aktivnost izvlečkov SWE stebel aronije, ki so prav
tako izkazali dobre antioksidativne lastnosti.
Pinto in sod. (16) so proučevali ekstrakte SWE iz lupin na-
vadnega kostanja z variacijo časa in temperature ekstrak-
cije. Pri različnih antioksidativnih testih so dobili rahlo razli-
čne rezultate: test ABTS je pokazal najvišjo aktivnost
ekstrakta, pridobljenega s 30-minutno ekstrakcijo pri 
220 °C, testi fRAP, fC in DPPH pa so pokazali najvišjo
aktivnost ekstrakta, pridobljenega z 20-minutno ekstrakcijo
pri 249 °C. 
Izvlečke SWE pri temperaturah 110–230 °C in izvleček
HWE vrste zelene alge Caulerpa racemosa in morske solate
(Ulva lactuca) so proučevali Pangestuti in sod. (17). Poleg
višjega izplena so s SWE pridobili tudi več polifenolov (ugo-
tovljeno s testom fC), flavonoidov (ugotovljeno s testom
TfC) in antioksidantov (ugotovljeno s testom ABTS). Z vi-
šanjem temperature SWE (110–190 °C) se je višala kon-
centracija polifenolov in flavonoidov v ekstraktu. Rezultati
testa ABTS in celokupni antioksidanti so se zvišali v vseh
izvlečkih SWE, tudi pri 230 °C.
Antioksidativno aktivnost manana iz semen arabskega ka-
vovca (Coffee arabica) so proučevali getachew (18) in sod.
Osnovne ekstrakte so pridobili s Soxhletovo ekstrakcijo s
heksanom, nato pa so jih tretirali s subkritično vodo (180–
220 °C, 30–60 bar). modificirani ekstrakti so se s testi
ABTS, DPPH, fRAP in Pm v vseh poskusih izkazali za bolj
antioksidativno aktivne.
Učinkovitost subkritične ekstrakcije z vodo so na pravi ka-
milici (matricaria chamomilla) v dveh raziskavah proučevali
Cvetanović in sod. menijo, da so polifenoli, natančneje fla-
vonoidi, najbolj odgovorni za visoko antioksidativno delo-
vanje ekstrakta kamilice. Najpogostejše metode ekstrakcije
za izolacijo fenolnih spojin iz kamilice vključujejo običajne
ekstrakcijske tehnike z uporabo etanola kot topila. V razi-
skavi (19) so variirali temperaturo ekstrakcije (30 min, 45
bar, 65–210 °C) in nato s testi inhibicije lipidne peroksidacije
v sistemu linolne kisline, DPPH, ABTS in s testom odstra-
njevanja hidroksilnih radikalov ugotovili, da je ekstrakcija
pri temperaturah nad 150 °C privedla do izboljšane an-
tioksidativne aktivnosti ekstraktov v primerjavi z nižjimi tem-
peraturami. V drugi raziskavi (20) so proučevali odvisnost
ekstrakcije od tlaka (30 min, 100 °C, tlak: 10, 30, 45, 60
in 90 bar) in primerjali antioksidativno aktivnost pridobljenih
ekstraktov s testi DPPH, ABTS, fRAP in testom odstra-
32
A
N
TI
O
K
S
ID
AT
IV
N
I P
O
TE
N
C
IA
L 
R
A
S
TL
IN
S
K
IH
 IZ
V
LE
Č
K
O
V,
 P
R
ID
O
B
LJ
E
N
IH
 S
 S
U
B
K
R
IT
IČ
N
O
 V
O
D
O
farm vestn 2023; 74
33 farm vestn 2023; 74
Preglednica 1: Pregled raziskav in vitro, ki so glede na antioksidativno aktivnost vrednotile izvlečke, pridobljene s subkritično vodo. Navedene
so tudi uporabljene metode ekstrakcij, parametri ekstrakcij ter testi, ki so jih uporabili za vrednotenje izvlečkov.
Table 1: Overview of studies that evaluated subcritical water extracts based on their antioxidant activity, including extraction methods,
extraction parameters and tests for extract evaluation. 
Latinsko ime
Slovensko ime
Del rastline
Metode
ekstrakcije
Parametri ekstrakcije* Testi Vir
Achillea millefolium
Navadni rman
Zel kot ostanek v čajnih vrečkah
SWE
120–200 °C, 10–30 min,
HCl 0–1,5 %, konst. tlak
30 bar
fC, TfC, ABTS (12)
Allium cepa
Čebula
Suhi luskolisti
SWE 105–180 °C, 0–180 min
fC, TfC, fRAP (13)Etanolna
ekstrakcija
37 °C, 60 min, 70-
odstotni etanol
Aronia melanocarpa
Aronija
Plod, list, steblo
SWE 130 °C, 20 min, 35 bar
fC, TfC, ABTS, DPPH,
inhibicija lipidne peroksidacije v
sistemu linolne kisline
(14)
Aronia melanocarpa
Aronija
Steblo
SWE
130 °C, 20 min, 
35 bar, 1 : 20
DPPH, fRAP (15)
Castanea sativa
Navadni kostanj
Lupine
SWE
51–249 °C, 6–34 min, 
40 bar, 1 : 10
ABTS, fRAP, DPPH, fC, test
superoksidnega radikala
aniona, test odstranjevanja
vodikovega peroksida, test
odstranjevanja hidroksilnih
radikalov
(16)
Caulerpa racemosa
Vrsta zelene alge
Steljka
in
Ulva lactuca
morska solata
Steljka
SWE
110–230 °C, 
10 min, 1 : 40
fC, TfC, ABTS (17)
HWE 100 °C, 2 h, 1 : 40
Coffea arabica
Arabski kavovec
Seme
SWE po
Soxhletovi
ekstrakciji s
heksanom
180–220 °C, 30–60 bar ABTS, DPPH, fRAP, Pm (18)
matricaria chamomilla
Prava kamilica
Cvet
SWE
65–210 °C, 30 min, 
45 bar
inhibicija lipidne peroksidacije,
DPPH, test odstranjevanja
hidroksilnih radikalov, ABTS
(19)
SWE
100 °C, 30 min, 
tlak: 10, 30–90 bar
DPPH, ABTS, fRAP, test
odstranjevanja hidroksilnih
radikalov
(20)
Chlorella sp.
Alga klorela
Steljka
SWE 100–250 °C, 5–20 min fC, DPPH (21)
P
R
E
g
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
34
A
N
TI
O
K
S
ID
AT
IV
N
I P
O
TE
N
C
IA
L 
R
A
S
TL
IN
S
K
IH
 IZ
V
LE
Č
K
O
V,
 P
R
ID
O
B
LJ
E
N
IH
 S
 S
U
B
K
R
IT
IČ
N
O
 V
O
D
O
farm vestn 2023; 74
Citrus unshiu
mandarina unshiu
Lupina plodu
SWE
145–175 °C, 15 min, 
0,75–2,25 mL/min, 5 mPa
DPPH, fRAP, ORAC (22)
metanolna
ekstrakcija
sobna temperatura, 
30 min, 1 : 30
Fagopyrum esculentum
Navadna ajda
List
SWE 100–220 °C, 10–50 min fC, TfC, DPPH, fRAP (23)
Fagopyrum tataricum
Tatarska ajda
Lupina plodu (24), 
seme (25)
SWE 220 °C, 60 min, 1 : 60
fC, ABTS, fRAP, TEAC
(24)
(25)
UAE 50 °C, 20 min, 1 : 60
HWE 80 °C, 60 min, 1 : 60
UAE-SWE
UAE (50 °C)-SWE 
(220 °C), 
UAE (20 min)-SWE 
(60 min), 1 : 60
lavatera thuringiaca
Turingijski oslez
Zel
Etanolna
ekstrakcija
(Soxhlet)
22 °C, 8 h, 1 : 8, 96-
odstotni etanol
fC, TfC, test vsebnosti
antocianinov, Pm, test
peroksilnega radikala, test
odstranjevanja hidroksilnih
radikalov, DPPH
(26)
Etanolna
ekstrakcija
(maceracija)
22 °C, 7 dni, 1 : 30, 96-
odstotni etanol
Etanolna UAE 22 °C, 30 min, 1 : 20
Etanolna mAE 30 min, 1 : 20, 600 W
SWE 140 °C, 40 bar, 1 : 20
lycium ruthenicum
Črna goji jagoda
Plod
SWE
110–170 °C, 
30–90 min, 1–3 min/L
Test vsebnosti antocianinov,
DPPH, ABTS
(27)
HWE
70 °C, 90 min, 
1 : 15, 150 W
metanolna
ekstrakcija
70 °C, 90 min, 1 : 15, 150
W, 50-odstotni metanol
orostachys japonicus
Japonski orostahis
Zel
SWE 110–260 °C, 5–20 min fC, DPPH, ABTS, fRAP (28)
Pistacia vera
Pistacija
Seme
SWE
110–190 °C, 1 : 60, 
5–50 min
fC, ABTS, DPPH, fRAP (29)
UAE 
metanol/voda/mravljinčna
kislina (80/19/1), 1 : 60
DPPH, fC (30)
SWE
140–220 °C, 
6,5–15,5 mPa, 
0–95-odstotni etanol
35 farm vestn 2023; 74
Pseuderanthemum 
palatiferum
/
List
metanolna
ekstrakcija
25 °C, 19 h, 1 : 100
fC, TfC, DPPH, fRAP, ABTS (31)
Soxhletova
ekstrakcija
7 h, 1 : 70, 
70-odstotni etanol
HWE 80 °C, 30 min, 1 : 25
SWE
110–270 °C, 
15 min, 1 : 70, 80 bar
Quercus suber
Hrast plutovec
Pluta
SWE
120–200 °C, do 30 min,
10 mL/min, 100 bar, 
fC, DPPH (32)
Sagittaria sagittifolia
Navadna streluša
Zel
HWE 100 °C, 120 min
DPPH, ABTS, fRAP (33)
SWE
150–190 °C, 12–20 min,
1 : 20 do 1 : 40, pH 7–9
Sesamum indicum
Sezam
Predhodno stisnjena semena
SWE
140–220 °C, 8–14 mPa,
0–95-odstotni 
fC, DPPH, TfC, ABTS (34)
Sorghum bicolor
Navadni sirek
Žitno zrno
HWE
95 °C, 5–40 min, 
1 : 10 do 1 : 50
fC, ABTS, DPPH, (35)
SWE
110–190 °C, 5–40 min, 
1 : 10 do 1 : 50
Symphytum officinale
Navadni gabez
Korenina
SWE
120–200 °C, 10–30 min,
0–1,5-odstotna HCl, 
30 bar
fC, DPPH, TfC (36)
metanolna
maceracija 
25 °C, 48 h, 1 : 10, 
50-odstotni metanol
Etanolna
maceracija 
25 °C, 48 h, 1 : 10, 
50-odstotni etanol
metanolna UAE 
30 °C, 40 min, 1 : 10, 
40 kHz, 50-odstotni
metanol
Etanolna UAE 
30 °C, 40 min, 1 : 10, 
40 kHz, 50-odstotni
etanol
Theobroma cacao
Kakavovec
Lupine kakavovih semen
SWE
120–220 °C, 15–75 min,
1 : 10 do 1 : 30
DPPH, fC (37)
Vitis vinifera
Vinska trta
Rozga
SWE
125 °C in 250 °C, 50 min,
1 : 10
fC, fRAP, DPPH, TfC (38)
Withania somnifera
Vitanija 
Zel
SWE
100–200 °C, 10–30 min,
10 mPa
fC, DPPH, fRAP, ABTS (39)
Topilo 40 °C, 12 h, 1 : 10
SE (Soxhlet)
60 °C, 7 h, 1 : 10, 80-
odstotni etanol
mAE
60 °C, 20 min, 1 : 10, 80-
odstotni metanol, 150 W
/ Slovensko ime rastline ne obstaja.
* Razmerja 1 : X so podana kot razmerja med maso droge in topila.
P
R
E
g
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
njevanja hidroksilnih radikalov. Ugotovili so, da je ekstrakt,
pridobljen pri 45 bar, izkazoval najvišjo antioksidativno
aktivnost pri testih ABTS in DPPH, najvišji rezultat za test
odstranjevanja hidroksilnih radikalov pa je dal ekstrakt,
pridobljen pri 30 bar. Pri vseh testih so najnižje aktivnosti
izkazovali ekstrakti, ki so jih ekstrahirali pri najnižjem tlaku
10 bar.
Zakaria in sod. (21) so antioksidativno aktivnost ugotavljali
v izvlečkih SWE (100–250 °C, čas 5–20 min) alge klorele
(Chlorella sp.). Najboljšo antioksidativno aktivnost (ugoto-
vljeno s testoma fC in DPPH) je imel izvleček, pridobljen s
petminutno ekstrakcijo pri 163 °C.
Kim in sod. (22) so proučevali možnost ekstrakcije flavo-
noidov in antioksidativno aktivnost v izvlečkih SWE iz lupin
plodov citrusa unshiu (Citrus unshiu). Variirali so tempera-
turo ekstrakcije (145–175 °C) in pretok topila (0,75–
2,25 mL/min), za primerjavo pa so naredili še metanolni iz-
vleček. Optimalne ekstrakcijske pogoje, ki so rezultirali v
ekstraktih z največjo antioksidativno aktivnostjo, so dosegli
pri temperaturi 160 °C in pretoku 2,25 mL/min ter pri 
175 °C in 1,5 mL/min.
Antioksidativno aktivnost izvlečkov SWE (100–220 °C,
10–50 min) navadne ajde (Fagopyrum esculentum) so
proučevali Kim in sod. (23), ki so primerjali vsebnosti fla-
vonoidov in izvedli teste fC, DPPH ter fRAP. Količina fla-
vonoidov in polifenolov v ekstraktih je s temperaturo ek-
strakcije naraščala do 180 °C ter nato začela padati
(180–220 °C), pri daljšanju časa ekstrakcije od 10 do 
50 min pa je padala.
Antioksidativno aktivnost izvlečkov SWE tatarske ajde (Fa-
gopyrum tataricum) v primerjavi z drugimi izvlečki (pregled-
nica 1) so Dzah in sod. (24, 25) proučevali v dveh raziskavah
s testi fC, ABTS, fRAP in TEAC. V prvi raziskavi je bila
glede antioksidativne aktivnosti vodilna ekstrakcija UAE-
SWE, sledila je SWE in nato UAE ter HWE, v drugi raziskavi
pa se je kot najboljši izkazal ekstrakt, pridobljen s SWE.
mašković in sod. (26) so glede na antioksidativno aktivnost
(testirano s fC, TfC, z vsebnostjo antocianinov, Pm, inhi-
bicijo lipidne peroksidacije v sistemu linolne kisline, testom
odstranjevanja hidroksilnih radikalov ter z DPPH) primerjali
različne ekstrakte (preglednica 1) turingijskega osleza (la-
vatera thuringiaca). Pri testu Pm je po antioksidativni aktiv-
nosti izstopal ekstrakt, pridobljen s SWE, z drugimi testi
pa niso potrdili superiornosti SWE.
Wang in sod. (27) so proučevali izvlečke, pridobljene iz
plodov črne goji jagode (lycium ruthenicum), kjer so pri-
merjali SWE, HWE in metanolno ekstrakcijo glede na vse-
bnost antocianinov ter antioksidativno aktivnost ekstraktov
s testoma DPPH in ABTS. Z optimizirano SWE (55 °C, 
55 min, pretok topila 3 mL/min) so ekstrahirali največ an-
tocianinov in pridobili ekstrakt z največjo antioksidativno
aktivnostjo.
Ko in sod. (28) so proučevali izvlečke SWE kaktusa oro-
stachys japonicus, pridobljene pri različnih časih (5–20 min)
in temperaturah ekstrakcije (110–260 °C). Količina fenolov
in odziv pri testu ABTS sta s časom in temperaturo ek-
strakcije naraščala in dosegla maksimum v ekstraktih, prid-
obljenih z 20-minutno ekstrakcijo pri 200 °C. Pri testu
DPPH se je kot najboljša izkazala 15-minutna ekstrakcija
pri 190 °C. 
Erşan in sod. (29) ter Bodoira in sod. (30) so proučevali iz-
vlečke pistacije (Pistacia vera). Prvi (29) so proučevali iz-
vlečke SWE iz semen (110–190 °C), ki so jih primerjali z
ekstraktom, pridobljenim z ultrazvočno metanolno ekstrak-
cijo. Za vrednotenje so uporabili teste ABTS, DPPH, fRAP
in fC. Vsi izvlečki SWE so imeli boljšo antioksidativno aktiv-
nost. Bodoira in sod. (30) so proučevali izvlečke iz plodov,
pri čemer so variirali temperaturo (140–220 °C) in tlak (6,5–
15,5 mPa) ekstrakcije ter količino etanola kot sotopila (0–
95 %). Optimalni pogoji ekstrakcije, v katerih so pridobili
ekstrakt z največjo antioksidativno aktivnostjo glede na re-
zultate testov fC in DPPH, so bili: 220 °C, 6,5 mPa in 50-
odstotni etanol kot sotopilo.
Ho in sod. (31) so primerjali različne vrste izvlečkov (pre-
glednica 1) iz listov Pseuderanthemum palatiferum. Izvlečki
SWE so imeli pri vseh temperaturah ekstrakcije (razen 
270 °C) višjo antioksidativno aktivnost in vsebnost flavo-
noidov. S SWE so v ekstraktih dosegli tudi največjo vse-
bnost polifenolov (pri 190 °C) in flavonoidov (pri 130 °C).
Cunha in sod. (32) so s testoma fC in DPPH proučevali
antioksidativno aktivnost izvlečkov plute iz hrasta Quercus
suber, ki se je višala z višanjem temperature (120–200 °C)
in daljšanjem časa (do 30 min) ekstrakcije.
Zhang in sod. (33) so proučevali antioksidativno aktivnost
izvlečkov SWE in HWE navadne streluše (Sagittaria sagit-
tifolia). Izplen SWE se je višal s temperaturo ekstrakcije od
120 do 170 °C, nato se je začel nižati. Izplen HWE je bil
dvakrat manjši, prav tako pa je bila nižja tudi antioksidativna
aktivnost teh ekstraktov. Optimalni pogoji SWE so bili pri
pH 7, temperaturi 170 °C, času ekstrakcije 16 min in raz-
merju med topilom in rastlinsko drogo 30 : 1 (mL topila/g
droge).
Bodoira in sod. (34) so s testi DPPH, fC, TfC in ABTS
proučevali antioksidativno aktivnost izvlečkov SWE iz ostan-
kov sezamovih (Sesamum indicum) semen po pridobivanju
olja. Variirali so temperaturo (140–220 °C), tlak (8–14 mPa)
in vsebnost etanola kot sotopila (0–95 %). Najvišjo antiok-
sidativno aktivnost so ugotovili v ekstraktih, pridobljenih
36
A
N
TI
O
K
S
ID
AT
IV
N
I P
O
TE
N
C
IA
L 
R
A
S
TL
IN
S
K
IH
 IZ
V
LE
Č
K
O
V,
 P
R
ID
O
B
LJ
E
N
IH
 S
 S
U
B
K
R
IT
IČ
N
O
 V
O
D
O
farm vestn 2023; 74
pri najvišji temperaturi in srednji vsebnosti etanola. Vsebnost
polifenolov v ekstraktih se je večala z naraščanjem tempe-
rature ekstrakcije, a pod pogojem, da niso hkrati večali
tudi tlaka ekstrakcije. Največ flavonoidov so izmerili pri
uporabi 50-odstotnega etanola. Pri vseh testih se je najbolje
izkazal izvleček, pridobljen pri 220 °C, 8 mPa in 63-od-
stotnem etanolu.
Luo in sod. (35) so s testi fC, DPPH in ABTS proučevali
izvlečke SWE in HWE iz navadnega sirka (Sorghum bicolor).
Pri obeh ekstrakcijah so variirali čas (5–40 min) in razmerje
med rastlinsko drogo in topilom (1 : 10 do 1 : 50 g/mL), pri
SWE še temperaturo (110–190 °C), pri HWE pa je bila
temperatura konstantna (95 °C). Optimalni pogoji ekstrak-
cije so bili 144,5 °C, 21 min in 35 mL/g. Ob primerjavi
HW in SWE je imela SWE višje izplene polifenolov in an-
tioksidativno aktivnost ekstraktov.
Vladić in sod. (36) so proučevali antioksidativno aktivnost
izvlečkov iz korenin navadnega gabeza (Symphytum offi-
cinale). Pri SWE so variirali temperaturo (120–200 °C), čas
ekstrakcije (10–30 min) in koncentracijo HCl kot sotopila
(0–1,5 %) in ugotovili, da so optimalni pogoji 200 °C, 
25,6 min in 0,0075 % HCl ob vrednotenju s testi fC, TfC
in DPPH. Optimalna SWE je bila veliko bolj učinkovita kot
ostale metode ekstrakcije z vidika antioksidativne aktivnosti
in vsebnosti flavonoidov. 
Jokić in sod. (37) so proučevali izvlečke SWE iz lupin ka-
kavovih semen (Theobroma cacao). Antioksidativno aktiv-
nost so vrednotili s testoma DPPH in fC ter določili opti-
malne pogoje za ekstrakcijo pri 170 °C, 70 min in razmerju
med topilom in drogo 20 : 1.
Dorosh in sod. (38) so primerjali antioksidativno aktivnost
različnih ekstraktov SWE (50 min, 125 in 250 °C, razmerje
med drogo in topilom 1 : 10) iz novih poganjkov vej (rozg)
vinske trte (Vitis vinifera). Za vrednotenje so uporabili testa
TfC in DPPH, test superoksidnega radikala aniona, test
odstranjevanja vodikovega peroksida in test odstranjevanja
hidroksilnih radikalov. Pri vseh antioksidativnih testih so
opazili značilno razliko med ekstrakti, pridobljenimi pri tem-
peraturah 125 °C in 250 °C, v korist višji temperaturi.
Nile in sod. (39) so proučevali ekstrakte vitanije (Withania
somnifera). Antioksidativno aktivnost so vrednotili s testi
fC, DPPH, fRAP in ABTS. SWE je pri vseh ekstrakcijskih
parametrih (100–200 °C, 10–30 min) pokazala boljše iz-
plene ekstrakcije in večjo antioksidativno aktivnost prid-
obljenih ekstraktov kot primerjalne metode (preglednica
1). Z metodo SWE so največji izplen ekstrakcije dosegli pri
najvišji temperaturi (200 °C), antioksidativna aktivnost do-
bljenih ekstraktov pa je dosegla vrh pri 160 °C in nato za-
čela padati.
6sklep
Ekstrakcija s subkritično vodo je zagotovo ena izmed obe-
tavnejših novih metod za pridobivanje rastlinskih antioksi-
dantov. Poleg njene prednosti kot zelene tehnike k spod-
bujanju uporabe prispevajo tudi zanimive lastnosti vode v
subkritičnem stanju, ki prispevajo k boljši ekstrakciji an-
tioksidantov, hkrati pa višje temperature lahko povzročijo
tako tvorbo novih produktov kot tudi razgradnjo že prisotnih
produktov. Z vidika antioksidativne aktivnosti se moramo
zavedati pomanjkljivosti antioksidativnih testov in vitro. Ti
so sicer dobra začetna osnova za raziskovanje, ne moremo
pa neposredno iz teh rezultatov sklepati na učinkovitost in
vivo.
7literatUra
1. Pečar S, Mravljak J. Šumi življenja ali radikali in druge reaktivne
snovi v telesu. Slovensko farmacevtsko društvo; 2015. 176–183
p. 
2. Gulcin İ. Antioxidants and antioxidant methods: an updated
overview. Vol. 94, Archives of Toxicology. Springer; 2020. p.
651–715. 
3. Murphy MP, Bayir H, Belousov V, Chang CJ, Davies KJA,
Davies MJ, et al. Guidelines for measuring reactive oxygen
species and oxidative damage in cells and in vivo. Nat Metab.
2022 Jun 27;4(6):651–62. 
4. Halliwell B, Gutteridge JMC. Free Radicals in Biology and
Medicine. Free Radicals in Biology and Medicine. Oxford
University Press; 2015. 
5. Chakraborty S, Shaik L, Gokhale JS. Subcritical Water: An
Innovative Processing Technology. In: Innovative Food
Processing Technologies. Elsevier; 2021. p. 552–66. 
6. Knez Ž, Pantić M, Cör D, Novak Z, Knez Hrnčič M. Are
supercritical fluids solvents for the future? Vol. 141, Chemical
Engineering and Processing - Process Intensification. Elsevier
B.V.; 2019. p. 107532. 
7. Maroun RG, Rajha HN, El Darra N, El Kantar S, Chacar S, Debs
E, et al. Emerging technologies for the extraction of polyphenols
from natural sources. In: Polyphenols: Properties, Recovery,
and Applications. Elsevier; 2018. p. 265–93. 
8. Cvjetko Bubalo M, Vidović S, Radojčić Redovniković I, Jokić S.
New perspective in extraction of plant biologically active
compounds by green solvents. Vol. 109, Food and Bioproducts
Processing. Institution of Chemical Engineers; 2018. p. 52–73. 
9. Essien SO, Young B, Baroutian S. Recent advances in
subcritical water and supercritical carbon dioxide extraction of
bioactive compounds from plant materials. Vol. 97, Trends in
Food Science and Technology. Elsevier Ltd; 2020. p. 156–69. 
37 farm vestn 2023; 74
P
R
E
g
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
10. Schoss K, Kočevar Glavač N. Ekstrakcija s subkritično vodo za
pridobivanje rastlinskih ekstraktov = Subcritical water extraction
for the production of plant extracts. Farm Vestn.
2021;72(3):167–72. 
11. Gilbert-López B, Plaza M, Mendiola JA, Ibáñez E, Herrero M.
Subcritical Water Extraction and Neoformation of Antioxidants.
Water Extr Bioact Compd From Plants to Drug Dev. 2017;109–
30. 
12. Vladić J, Jakovljević M, Molnar M, Vidović S, Tomić M, Drinić Z,
et al. Valorization of yarrow (Achillea millefolium L.) by-product
through application of subcritical water extraction. Molecules.
2020 Apr 1;25(8). 
13. Benito‐román Ó, Blanco B, Sanz MT, Beltrán S. Subcritical
water extraction of phenolic compounds from onion skin wastes
(Allium cepa cv. horcal): Effect of temperature and solvent
properties. Antioxidants. 2020 Dec 1;9(12):1–20. 
14. Cvetanović A, Zengin G, Zeković Z, Švarc-Gajić J, Ražić S,
Damjanović A, et al. Comparative in vitro studies of the
biological potential and chemical composition of stems, leaves
and berries Aronia melanocarpa’s extracts obtained by
subcritical water extraction. Food Chem Toxicol. 2018 Nov
1;121:458–66. 
15. Švarc-Gajić J, Cerdà V, Clavijo S, Suárez R, Zengin G,
Cvetanović A. Chemical and bioactivity screening of subcritical
water extracts of chokeberry (Aronia melanocarpa) stems. J
Pharm Biomed Anal. 2019 Feb 5;164:353–9. 
16. Pinto D, Vieira EF, Peixoto AF, Freire C, Freitas V, Costa P, et al.
Optimizing the extraction of phenolic antioxidants from chestnut
shells by subcritical water extraction using response surface
methodology. Food Chem. 2021 Jan 1;334. 
17. Pangestuti R, Haq M, Rahmadi P, Chun BS. Nutritional value
and biofunctionalities of two edible green seaweeds (Ulva
lactuca and caulerpa racemosa) from indonesia by subcritical
water hydrolysis. Mar Drugs. 2021 Oct 1;19(10). 
18. Getachew AT, Chun BS. Molecular modification of native coffee
polysaccharide using subcritical water treatment: Structural
characterization, antioxidant, and DNA protecting activities. Int J
Biol Macromol. 2017 Jun 1;99:555–62. 
19. Cvetanović A, Švarc-Gajić J, Zeković Z, Jerković J, Zengin G,
Gašić U, et al. The influence of the extraction temperature on
polyphenolic profiles and bioactivity of chamomile (Matricaria
chamomilla L.) subcritical water extracts. Food Chem. 2019 Jan
15;271:328–37. 
20. Cvetanović A, Švarc-Gajić J, Zeković Z, Gašić U, Tešić Ž,
Zengin G, et al. Subcritical water extraction as a cutting edge
technology for the extraction of bioactive compounds from
chamomile: Influence of pressure on chemical composition and
bioactivity of extracts. Food Chem. 2018 Nov 15;266:389–96. 
21. Zakaria SM, Kamal SMM, Harun MR, Omar R, Siajam SI.
Subcritical water technology for extraction of phenolic
compounds from Chlorella sp. microalgae and assessment on
its antioxidant activity. Molecules. 2017 Jul 1;22(7). 
22. Kim DS, Lim S Bin. Semi-continuous subcritical water
extraction of flavonoids from citrus unshiu peel: Their
antioxidant and enzyme inhibitory activities. Antioxidants. 2020
Apr 1;9(5). 
23. Kim DS, Kim MB, Lim S Bin. Enhancement of Phenolic
Production and Antioxidant Activity from Buckwheat Leaves by
Subcritical Water Extraction. Prev Nutr Food Sci. 2017 Dec
1;22(4):345–52. 
24. Dzah CS, Duan Y, Zhang H, Ma H. Effects of pretreatment and
type of hydrolysis on the composition, antioxidant potential and
HepG2 cytotoxicity of bound polyphenols from Tartary
buckwheat (Fagopyrum tataricum L. Gaerth) hulls. Food Res
Int. 2021 Apr 1;142. 
25. Dzah CS, Duan Y, Zhang H, Authur DA, Ma H. Ultrasound-,
subcritical water- and ultrasound assisted subcritical water-
derived Tartary buckwheat polyphenols show superior
antioxidant activity and cytotoxicity in human liver carcinoma
cells. Food Res Int. 2020 Nov 1;137. 
26. Mašković PZ, Veličković V, Đurović S, Zeković Z, Radojković M,
Cvetanović A, et al. Biological activity and chemical profile of
Lavatera thuringiaca L. extracts obtained by different extraction
approaches. Phytomedicine. 2018 Jan 15;38:118–24. 
27. Wang Y, Luan G, Zhou W, Meng J, Wang H, Hu N, et al.
Subcritical water extraction, UPLC-Triple-TOF/MS analysis and
antioxidant activity of anthocyanins from Lycium ruthenicum
Murr. Food Chem. 2018 May 30;249:119–26. 
28. Ko MJ, Nam HH, Chung MS. Subcritical water extraction of
bioactive compounds from Orostachys japonicus A. Berger
(Crassulaceae). Sci Rep. 2020 Dec 1;10(1). 
29. Erşan S, Güçlü Üstündağ Ö, Carle R, Schweiggert RM.
Subcritical water extraction of phenolic and antioxidant
constituents from pistachio (Pistacia vera L.) hulls. Food Chem.
2018 Jul 1;253:46–54. 
30. Bodoira R, Velez A, Rovetto L, Ribotta P, Maestri D, Martínez M.
Subcritical Fluid Extraction of Antioxidant Phenolic Compounds
from Pistachio (Pistacia vera L.) Nuts: Experiments, Modeling,
and Optimization. J Food Sci. 2019 May 1;84(5):963–70. 
31. Ho TC, Chun BS. Extraction of Bioactive Compounds from
Pseuderanthemum palatiferum (Nees) Radlk. Using Subcritical
Water and Conventional Solvents: A Comparison Study. J Food
Sci. 2019 May 1;84(5):1201–7. 
32. Cunha M, Lourenço A, Barreiros S, Paiva A, Simões P.
Valorization of cork using subcritical water. Molecules. 2020 Oct
1;25(20). 
33. Zhang J, Wen C, Chen M, Gu J, Zhou J, Duan Y, et al.
Antioxidant activities of Sagittaria sagittifolia L. polysaccharides
with subcritical water extraction. Int J Biol Macromol. 2019 Aug
1;134:172–9. 
34. Bodoira R, Velez A, Andreatta AE, Martínez M, Maestri D.
Extraction of bioactive compounds from sesame (Sesamum
indicum L.) defatted seeds using water and ethanol under sub-
critical conditions. Food Chem. 2017 Dec 15;237:114–20. 
35. Luo X, Cui J, Zhang H, Duan Y. Subcritical water extraction of
polyphenolic compounds from sorghum (Sorghum bicolor L.)
bran and their biological activities. Food Chem. 2018 Oct
1;262:14–20. 
36. Vladic J, Nastic N, Stanojkovic T, Zizak Z, Cakarevic J, Popovic
L, et al. Subcritical water for recovery of polyphenols from
comfrey root and biological activities of extracts. Acta Chim
Slov. 2019;66(2):473–83. 
37. Jokić S, Gagić T, Knez E, Ubarić D, Kerget M. Separation of
active compounds from food by-product (Cocoa Shell) using
subcritical water extraction. Molecules. 2018;23(6). 
38. Dorosh O, Moreira MM, Pinto D, Peixoto AF, Freire C, Costa P,
et al. Polyphenolic Profiles of Vine-Canes (Vitis vinifera)
SubcriticalWater Extracts. Foods. 2020 Jul 1;9(7). 
39. Nile SH, Nile A, Gansukh E, Baskar V, Kai G. Subcritical water
extraction of withanosides and withanolides from ashwagandha
(Withania somnifera L) and their biological activities. Food Chem
Toxicol. 2019 Oct 1;132. 
38
A
N
TI
O
K
S
ID
AT
IV
N
I P
O
TE
N
C
IA
L 
R
A
S
TL
IN
S
K
IH
 IZ
V
LE
Č
K
O
V,
 P
R
ID
O
B
LJ
E
N
IH
 S
 S
U
B
K
R
IT
IČ
N
O
 V
O
D
O
farm vestn 2023; 74