Obisk pri mladini tovarne v Strnišču
S paijateljein sem izstapdl na maj-1 hna postaji, ki se je nepričakovano, kakor samoten otok, pojavila sredi boravega gozda Velik raven pro-stor, kjer so položeni fie neštevilni tni, moderne sdgnalne najprave. od-cep proge v tovarno. kamar nepre-nehoma vozijo vlaki, sedaj 5e grad-beni material in kamor bodo pozne-je, vlak za vlakorn, vozili boksit in odkodar bo pričel aluminij svojo pot v svet Vse to že na prvi pogled vzbudi vtus, da bo še tu nekoč ve-lika postaja velikega industrijskega mesta.
Na majhxiem, novozgrajenem po-stajnem poslopju je napds Strni-š č e - tovarna.
Presenetilo me je veliko število potnikov, ki so izstapili. Med n.jimi je bilo tucH precej mladincev. V Strnišče pirihajajo iz vseh krajev: iz Prelonurja, iz Medjimurja, iz Hrv. Zagorja *n iz Primorske. Ker sem rvaineraval v tovarno, sem se j1m pridružil. Toda ve&na njih je bila vajencev pri »Gradas-u«, zato so, ko smo stapdli na Siroko. tlakovano cesto, krenili po njej navzgor, tja, kjer gradijo velike dvonadstroipne stamovanjske blotke. v katerih bodo dobili delavri udobna stanovanja, tja, kjer raste popolnoma novo ¦— socialistično meeto. Jaz sem krenil z oetalimi pnoti tovatrnl PovpraŠal sem po predsedniku niihovega akti-va LMS, tov. Kristoviču,
»Lojzeta kar pri vhodu počakaj. Brž ga pokličemo, seveda če ga naj-demo — je strašno zaposlen, slttz-heno in organizarijsko,« so mi od-govtjrilL
In res. Precej  ftasa sem ga čakal
pri rhodu, pri velikem tainadstrop-nem upravnem poslopju, ki je še v gradnji in od daleč sem gledaJ to-varno. Ta tovrarna je ena izmed pe* tih največgih tovarn aluminija v Evrapi in ni v ponos samo tavar-niškemu kolektivu, temveč vsemju-goslovanskim narodonL Vsakega, ki obišče tovarno, preseneti njena ve-lika visina, ogromna hala, v katero bo lahko privozil cel vlak. Posebno pa preseneti nad srto metrov visak dimnik, ki je najvišji v Jugoslaviji vn je poseben ponos tavaroiškega kolektiva
Končno sem le pričakal Lajfceta, toda še pri razgovoru v njegovi pi-sarni naju je stalno motil telefon — trikrat me je pustil samega, a na kofficu sem vendarle nefcaj izve-del.
V mladinski orgaTitzaciji je mladina 100% včlanjena
»V septembru 1948« je pripovedo-val predsednik aktiva, »je bilo v to-varni skupno 142^mladincev tnmla-dink in od tega jih je bilo v mla-dinski organizaciji le 78, letos je število mladine naraslo na 158. Za-dali smo sa obvezo, da pritegnemo vso mladino v orgaivizacijo. To smo tudi storili. Sedaj je vsa mladina v članstvn LMS. Da so pa to zares do-bri mladinci im mladinke, je dokaz, da je 45% vse mladine v kandida-turi odnosno v članstvn Partije. Mladinskih izkaznic še nismo raz-delili, ker nam jih je šele sedaj po-slal okrajni komite LMS iz Ptuja.«
»Ali imate v tovairni mladinske brigade?« sem vprašal.
»E>a, Dosedaj smo argasniziTali 17 mladinskih brigad, in sicer so t» mi-zarske, progovnie, mantažne, kovar-Ske in staxi(jine brigade, fci imajo lepe uspehe. Skupno povprečno prekoora-Cujejo normo od 30—45%. Ostala mladina se še ne more povezati v brigade, ker §e nirna normirainega dela, tako n. pr. ekonomsko-skla-dišeni in obratno-pdsarnižiki odsek in pa mladinci pri ind. milicL. Zato so pa cmi organizirani v delovne bri-gade, ki v prostem dasu delajo na zadružnih doroovih, kjer so do sedaj npravHi 2000 prostovoljnih ut. Pri izkopu kanala v tovairni, pri popra-vilti cest in pri pospravljainju polj-skih   pridelkov   smo   apravili   prav
ako 2000 prostov. ur. Tu se je po-
»V tovarni je   najboljša   mantaž-
skanje boksita. Tu so se poleg bri-
etni PrevolSek, ki so ga zaradi odličnega dela spreiieli v mladinsko brigado.«
Najboljša  je Jurenčeva montažna brigada
» V tovarni je najboljša mooitaž-na brigada. Njen brigadir je Jure-nec Franc in njegova brigada šteje 8 člamov. Opravljajo najtežje delo, ki je nevarno zaradi velike vižine in ga starejži delavci ne morejo opravljati, a ani, mladimci prav tam prekoračujejo normo do 60%. Sedaj montirajo velike stiskalnice za sfci-skanje boksita, Tu so se, poleg bri-gadirja najbolj izkazali tovarišiKo-vačec Stanko, Zuran Janez in 29-letnH Prevolšek, ki so ga zaradi nje-govega odličnega dela sprejeli v mla dinsko brigado.«
»Imate kaj mladiincev - udarzri-kov?«                                         ^
»Pred fcratkim smo iaiieli razgla-sitev udarnikov in pohvaljeoiih.. Med drugimi sfca bila za udaimiika raz-glaSena mladinca Šegula Jože in Skok Jože. Skok je bil že drugič raz-
ažen za udarnika. Pohval^end in nagrajend so bili sledečS mladinci in mladinke: Juirenec Franc, Makuc Ana, FiTbas Ivaaa, Emeršiič Miha, Mairin Stanfco, Mavser Adolf, Frlež Milan, Vidovič Akcjzija, Klemenčič Božica, MurSic' Janez, Neoibauer Adolf, Cep Fraaic, Dodlek Drago, Kolarlč Franc, Skok Jože, Lah Te-rezija in Ldd Krisfcina. Pohvaljemi fo pa bili tovariši Toplak, Zupanič; Žitran, Krisfcovič, Bratuža tn Meško Milica.«
»Kako pa je s kultumo-pfrosvet-nim delom in predvojaško vzgojo?«
»študij se vrši redno in mladina se ga udeležuje 100%. PredelaJi smo že \res kongapesni material. Aktiv ma tri dramske skupdne, ki so do-jlej uprizoiile srtedeče igre: »Mostso-vi«, »KatjuSa«, »Zadnje sa-ečanie«, Punt«, »Pesem s ceste« »Glavni dobitek«, a pripTavljajo igro »Korak s poti«. Kar se pa tače predvojaške vzgoie, se je mladmci udele^tijejo le 80%, toda tudi tn se stanje po-pravlja.«
Ko sva kon&aia pogovar se je že zmraKlo in jaz sem odhitel na vlak prepcriičan, da bom še večkrat obi-skal to tovairno. kjer ]e eden naj-boljših mladinisikih aktivov v Dt«i-skem okraju.                    \         D. D.