Pomurski VESTNIK MURSKA SOBOTA, 18. marca 1965 Leto XVII. — štev. 10 Cena 20 din Danes spet d vsaki družini Tokrat v nakladi 37.500 Postanite tudi vi naročnik Dr. ANTON VRATUŠA kandidat za zvezni zbor Dr. Anton Vratuša je državni podsekretar — predsednik kabineta predsednika zvezne skupščine. Rodil se je 1915. leta v Dolnjih Slavečih v Prekmurju, stanuje v Beogradu. Leta 1941 je diplomiral in doktoriral na filozofski fakulteti na ljubljanski univerzi. Po osvboditvi je končal še 3-letni študij na Institutu za družbene vede v Beogradu. Odlikuje ga obvladanje več tujih jezikov. Že pred vojno se je udejstvoval v različnih strokovnih glasilih in tudi kot sodelavec Mladega Prekmurca. Zelo dobro je opisal položaj slovenske narodnosti v Porabju. Kmalu po razpadu bivše jugoslovanske vojske, v kateri je v tem Času služil kodrovski rok, se je povezal z NOB ter organiziral in vodil do aretacije 1942. leta skupino študentov na filozofski fakulteti v Ljubljani. Ko je bil poslan v italijansko taborišče, ni prenehal s svojim delovanjem in zaradi tega so ga premeščali v vedno zloglasnejša taborišča. Ko je prišel v taborišče na Rabu, je to bilo zanj že šesto taborišče. V tem taborišču sodeluje pri formiranju znane Rabske brigade in kot namestnik komandanta je sodeloval z brigado v več borbah, dokler ni prevzel novih dolžnosti pri Glavnem štabu NOV in POS. Na tem delu ni ostal dolgo in je kot predstavnik Glavnega štaba in OF bil poslan v Milano h komandi Korpusa prostovoljcev svobode. To je bilo dejansko vodstvo Garibaldincev — italijanskega osvobodilnega gibanja. Marca 1945 je prišel v Beograd in od leta 1953, ko je bil imenovan za državnega podsekretarja, je opravljal različne civilne in vojaške dolžnosti. Kot član naše delegacije je sodeloval na pariški mirovni konferenci, večkrat se je udeležil z našo delegacijo zasedanj OZN. Bil je tudi v več državnih delegacijah. Medtem je bil izvoljen za ljudskega poslanca ljudske skupščine LRS in za člana CK ZKS, kar je še danes. Poleg dela, ki ga opravlja kot šef kabineta, še mnogo piše. V svojih sestavkih informira inozemstvo o našem razvoju, doma pa najpogosteje obdeluje probleme s področja delavskega in družbenega samoupravljanja. Njegovi članki in razprave so objavljene v različnih revijah. Nosilec je spomenice 1941 in več visokih odlikovanj. Priprave za gradnjo šole v Lendavi O tem, kako je potrebna nova šola v Lendavi, ne bi govorili, kajti sedanji šolski prostori niso več sposobni za organizirano delo, ki ga pred nas postavlja šolska reforma. Minulo je že precej časa od začetnih razgovorov o gradnji šole do danes, ko lahko z gotovostjo trdimo, da se v letošnjem letu prične gradnja. Po predračunu naj bi novi objekt stal 600 milijonov dinarjev, investitorja pa bi bila sklad za dvojezično šolstvo SRS in občina Lendava. 29 učilnic, kolikor naj bi imela nova šola, sicer ne bo omogočilo celodnevnega bivanja otrok v šoli. V eni izmeni bo 715 učencev. Če upoštevamo dejstvo, da je v sedanjih prostorih v nekaterih učilni- cah tudi po 45 učencev, je že velika pridobitev tudi to, da bo v novi šoli v učilnici le 30 učencev. Te dni je bila določena tudi lokacija, tako da se lahko prične z gradnjo, v kolikor bo projektant končal načrt v določenem roku. Z dograditvijo nove šole bodo ukinjene podružnične šole, s tem pa bo omogočeno kvalitetnejše šolanje, ki je bilo v starih prostorih onemogočeno. Poslopji, kjer delujeta osnovni šoli v Lendavi: spodnja šola je stara nad 100 let, da o starosti gradu, ni potrebno dajati podatkov. Predvolilni sestanek Občinska vodstva političnih organizacij pripravljajo na željo volivcev za prihodnje dni vrsto srečanj poslancev in kandidatov z volivci. Tako bo imel v ljutomerski občini več sestankov kandidat za zveznega poslanca dr. Anton Vratuša, nekatere kraje iz svoje volilne enote bodo obiskali Rudi Čačinovič (Martinje, Rogašovec) inž. Viktor Kotnik ter kandidati za republiške in zvezen poslance. Predloge za taka srečanja so dali volivci na zadnjih zborih . Večja pozornost sposobnostim kandidatov Zdaj, ko so kandidacijski zbori v vseh štirih pomurskih občinah za nami in so kandidature podpisane je tu čas za oceno dosedanje samoupravne aktivnosti občanov — kot upravičeno nazivamo priprave na volitve. So nas dosedanje priprave presenetile, ali smo od njih pričakovali več? V radgonski občini priprave na volitve ocenjujejo dokaj ugodno, posebno minule kandidacijske zbore, saj je na njih domala povsod izstopala zavzetost za dober skupščinski sestav. Ko so razpravljali o analizi dela občinske skupščine, so se volivci zanimali za imena devetih odbornikov, ki na seji niso niti enkrat posegli v razpravo. Ob tem seveda ne smemo tudi prezreti dejstva, da so morali kar šest zborov zaradi slabe udeležbe začeti po enournem čakanju. Nekaj zborov so na podoben način izvedli v lendavski, soboški in ljutomerski občini. Težko bi dali odgovor, zakaj je bila ponekod tako slaba udeležba, kot na primer v Spodnji Ščavnici, Veščici pri Murski Soboti, v Radgoni II, Prosenjakovcih, v Lakošu in nekaterih drugih krajih. V lendavski občini, na primer, to pripisujejo ponekod slabi obveščenosti. V Lakošu zbor prvič ni uspel, čeprav so nalepili vabila in aktivirali bobnarje, ki so jih že opustili. Drugič pa so volivcem poslali vabila na dom ter potem zabeležili dokaj dobro udeležbo. V soboški občini pa menijo, da je bila udeležba na zborih predvsem odvisna od zavzetosti krajevnih organizacij Socialistične zveze ter pri tem kot vzgledne primere omenjajo krajevne organizacije v Šalovcih in Rogašovcih . Struktura kandidatov, ki so jo dokončno določili na kandidacijskih zborih kaže, da bodo žene in mladina imeli v občinskem zboru skupščine dve ženski. Popolnoma drugače je s kandidati za zbor delovnih skupnosti, med katerimi je 12 žensk. Tudi struktura kandidatov v ljutomerski občini se bistveno ne razlikuje od soboške, saj ženske in mladina v občinskem zboru nimajo nobenega predstavni- ka, medtem ko v zbor delovnih skupnosti kandidira sedem žensk in en mladinec. Težnja po uveljavljanju mladih in žensk v občinskih zborih torej ni uspela tako, kot smo pričakovali. Morda lahko vzroke za to iščemo deloma v njihovi sorazmerno majhni udeležbi na zborih volivcev. Posebna značilnost kandidacijskih zborov je bila v vseh občinah v dokajšnji zavzetosti volivcev za kvaliteten skupščinski sestav. Da bi to v kar največji meri dosegli, so volivci šli pkreko teženj po enojnih kandidaturah ter potrdili po dva, tri ali celo štiri kandidate za en odborniški mandat, da bi lahko ob volitvah še enkrat temeljito pretehtali. Tako bodo v občinah Murska Sobota, Ljutomer, Lendava in Gornja Radgona 115 odbornikov volili izmed okrog 200 kandidatov. Razprave na zborih volivcev so pokazale, da se bodo odborniki po bližnjih volitvah znašali v precej drugačnem položaju. Nemalokrat smo namreč slišali vprašanja, kako njihov odbornik v skupščini opravlja zaupano nalogo. Očitno bodo v bodoče volivci česteje zahtevali analize dela skupščin in to take analize, ki ne bodo navajale številk, marveč imena odbornikov. Take težnje so še posebno izstopale v radgonski občini. Ob tem lahko ugotovimo, da so nas dosedanje volilne priprave ponekod vendarle presenetile — če seveda izvzamemo ponekod slabo udeležbo na zborih in ne docela zadovoljiv sestav kandidatov za občinske zbore. V vseh občinah so po končanih kandidacijskih zborih začeli pripravljati volilne i- menike ter določati volišča, nadaljujejo pa tudi z volilnimi pripravami v krajevnih organizacijah Socialistične zveze in sindikalnih organizacijah. —js— V Ljubljani zaseda V. kongres ZKS Včeraj se je začel v Ljubljani V. kongres Zveze komunistov Slovenije, na katerem so se zbrali delegati, ki so bili izvoljeni na občinskih konferencah ZKS. Osnovna naloga pred kongresom je ta, da oceni naš družbeni, gospodarski in politični razvoj v obdobju po IV. kongresu in začrta nadaljnjo delovanje komunistov in delovnih ljudi v Sloveniji sploh. Kongresi Zveze komunistov Že od nekdaj niso bili le najvišji organ politične organizacije, temveč so vedno imeli širši značaj in tudi pomen. Na kongresih Zveze komunistov so se analizirale izkušnje iz socialistične graditve, ugotavljale slabosti smelo in kritično ter na osnovi tega sprejemali zaključki, ki niso bili le zadeva komunistov, temveč se je v teh zaključkih zrcalila Začrtana pot za nekoliko let naprej. Po sprejetju programa Zveze komunistov Jugoslavije, katerim je bila začrtana pot našega razvoja v socializem za daljše obdobje, na vsakem kongresu komunistov ugotavljamo, kako daleč smo že na tej poti, kaj nas ovira, kaj je potrebno storiti. To so vprašanja, s katerimi se srečuje vsak delovni človek v naši domovini in zato ni nič čudnega, da vzbujajo vprašanja, ki so se pojavljala v razpravi na kongresu, kakor tudi zaključki tolikšno pozornost. Kongres pa brez dvoma s svojimi zaključki nalaga največjo odgovornost prav komunistom. V obdobju med obema kongresoma se je namreč pogosto dogajalo, da komunisti v neposrednem delu niso vedno sledili smotrom, ki jih je pred nje postavljala organizacija ter da pri svojem delu tudi niso bili vedno dovolj kritični. Že občinske konference so uveljavile zahtevo po večji kritičnosti v delovanju in večji odločnosti proti negativnim pojavom. Prepričani smo lahko, da bodo delegati to kritičnost in konkretnost v razpravljanju prenesli tudi na kongres. S kolikšno pozornostjo delovni ljudje širom po Pomurju spremljajo delo kongresa, nam kažejo pozdravne brzojavke, ki so jih že poslali iz nekaterih delovnih kolektivov in ob tej priložnosti priredili tudi krajša zborovanja. Iz nekaterih delovnih kolektivov pa bodo poslali pozdravne brzojavke danes in jutru V njih bodo poslali svoje želje, da bi kongres uspešno končal delo in sprejel zaključke, za katerih uresničevanje bi se borili vsi delovni ljudje, S SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS Konkretnost v razpravah in sklepih V torek, 9. marca, se je sestal občinski komite ZKS M. Sobota, kontrolna in revizijska komisija. Na seji občinskega vodstva ZK so razpravljali o metodah in oblikah dela ter sprejeli program dejavnosti za dobo enega leta. Na seji je bilo poudarjeno, da naj komite poleg razprav na svojih sejah, ki predstavljajo osnovno obliko dela, organizira tudi razne aktive, to je posvetovanja komunistov z različnih področij dela (n. pr. zdravstva, šolstvo, industrije, kmetijskih organizacij itd.). Tako bo namreč občinski komite bolj uspešno odigral svojo najvažnejšo nalogo, ki je v tem, da politično usmerja življenje v občini, da posreduje, informira in organizira proučevanje problemov in pojavov v komuni ter da i- dejno politično analizira razne pojave in sprejema s tem v zvezi tudi stališča. Pri tem pa mora bolj kot doslej, so poudarili člani komiteja, tudi preverjati izvrševanje stališč in politike ZK. Tudi odgovornost — kolektivna in osebna — mora priti bolj do izraza. Pri tem pa bo komite vodil tako politiko, da postane problematika družbenega razvoja, družbenih odnosov in druga politična vprašanja naloga in skrb vseh organov, vodstev in posameznikov, ki delujejo v gospodarstvu, druž- benih službah, društvih in drugod. Še posebej so naglasili, da se je treba ogibati načelnosti in anonimnosti pri razpravah in sklepanju. V partijsko razpravo je treba vnesti živo, neposredno in konkretno besedo. Na zadnjih zborih volivcev so občani med drugim tudi mnogo razpravljali o problemih, ki žulijo krajevne skupnosti. V današnji številki take želje iz dveh krajev: iz Bučkovec (zgoraj posnetek z razgovora) in V. Polane. Preberite na 7. strani. Lep uspeh V Radencih so te dni z uspehom zaključili trimesečno politično šolo, ki jo je organiziral skupno z delavsko univerzo in šolskim odborom, občinski komite ZKS Gornja Radgona. Šolo je obiskovalo in uspešno končalo 34 udeležencev zaposlenih v delovnih organizacijah radenskega in radgonskega področja. Pouk so imeli dvakrat tedensko po tri ure. V sto štirih urah so predelali snov s področja družbenih služb in delavskega samoupravljanja ter družbenih ved. Predavali so strokovnjaki iz Radgone in Radenec. Namen, dati zaposlenim ljudem samoupravljalcem pogled v čim širšo družbeno stvarnost, jih usposobiti v samoupravljanju ter jim nuditi neko splošno potrebno izobrazbo, je bil v celoti dosežen. Šolo so v glavnem financirale delovne organizacije, prostore zanjo pa je dalo brezplačno na voljo zdravilišče. En oddelek te šole, ki ga obiskuje 22 zaposlenih ljudi iz delovnih organizacij apaškega področja, pa deluje v Apačah, kjer bodo šolo zaključili okrog 20. marca. Blagovnica »Potrošnik« bo sodobno urejena V začetku aprila bodo pričeli graditi moderno trgovsko stanovanjsko hišo na prostoru dosedanjega živilskega trga v Soboti. Soinvestitorja sta trgovsko podjetje Potrošnik in stanovanjski sklad pri občinski skupščini v Murski Soboti. Predračunska vrednost znaša 460 milijonov dinarjev. O gradnji modeme trgovske hiše so v Soboti razpravljali že pred tremi leti. Trgovsko podjetje »Potrošnik« iz Sobote, ki je največji interesent, je do nedavnega uspelo zbrati tehnično dokumentacijo in argumente za gradnjo. »Potrošnik« je zagotovil tudi večino sredstev, čeprav stavba ne bo samo trgovskega značaja. Med tem, ko bodo v pri- tličju in prvem nadstropju prodajni prostori, bo v nadstropjih 24 večjih in manjših stanovanj. V novi blagovnici bo 1.420 kvadratnih metrov prodajnega in 700 skladiščnega prostora. Vsi prodajni prostori so funkcionalno porazdeljeni po osnutku Centra za napredek trgovine in embalaže, ki proučuje prostorsko urejenost in prodajo sodobnih trgovin razvitih zapadnih dežel. Tako je ta Center mnenja, da sodobna blagovnica ne more biti brez oddelka za prodajo živil, bifeja in nekaterih drugih oddelkov, katerih v klasičnih trgovinah ni. Tudi v novi soboški blagovnici bo v pritličju bife in samopostrežna delikatesa z okrog 150 kvadratnimi metri prodajnega prostora. Stavba bo grajena v dveh etapah in že letos bodo vložili v gradnjo približno 205 milijonov dinarjev. Jože Šabjan PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE SLIKANICE — GPS-6 SE GLASI: Rado Pušenjak; Objekt »Agroservisa« — Murska Sobota; »Agroservis« Murska Sobota, Kroška 46. 19. NAGRADA: ročna ura v vrednosti 15.000 din; poklanja »Agroservis« Murska Sobota. OD TEDNA DO TEDNA Protesti svetovne demokratične javnosti, ki so se marsikje sprelevili v odločne demonstracije, so torej le zalegli. Zahodnonemška skupščina (bundestag in bundesrat) je namreč prejšnji teden sklenila, da bodo nacistične zločince preganjali tudi po 8. maju. To pomeni, da nacistični zločini tudi po tem datumu ne bodo zastareli. ODLOČITEV V BONNU Sama odločitev v Bonnu je brez dvoma ugodno presenetila svet. Toda v isti sapi se le-ta sprašuje, ali bodo nemške oblasti tudi zares odločnejše posegle po nacističnih zločincih, ki se skrivajo v Zahodni Nemčiji pod tujimi imeni ali pod svojimi pravimi imeni opravljajo celo zelo odgovorne funkcije. Najnovejši taki procesi pred zahodnonemškimi sodišči namreč dokazujejo, da zločince kaznujejo le simbolično, s krajšimi zapornimi kaznimi, ali pa jih oproste krivde. Ali ni odločitev skupščine samo spreten manever, s katerim naj bi pomirili svetovno javnost in predvsem žrtve nacističnega nasilja, obenem pa bi s simboličnimi kaznimi dejansko pomilostili nekdanje krvnike? Prav te dni so v Varšavi sporočili, da imajo nov seznam 12.000 nacističnih zločincev. Novi podatki prihajajo iz Vzhoda in Zahoda. V nekaterih državah, med drugim pri nas in v ČSSR, sedaj pospešeno urejajo dokazno gradivo. Znano je, da ima Vzhodna Nemčija zelo izpopolnjen register nacističnih zločincev, ki zavzemajo javne položaje v sedanji Zahodni Nemčiji. Toda kako naj reagirajo zahodnonemška sodišča tako, kot bi morala, če pa vodi pravosodno ministrstvo oseba, ki je bila sama nacist? In ta oseba se ni prav nič sramovala zahtevati v zahodnem parlamentu, da je treba preganjanje ustaviti in da so Nemci pač obsojeni »živeti skupaj z nekdanjimi zločinci«. POSVETOVANJE V MOSKVI Posvetovalni sestanek 19 komunističnih partij in delavskih strank v Moskvi je končal svoje delo brez večjega uspeha. Značilno je, da so sklepi še vedno tesno povezani z dosedanjimi posvetovanji in deklaracijami iz 1. 1960 in 1957, četudi jih je stvarnost močno ovrgla. Tudi v sedanjem poročilu poudarjajo potrebo po enotnosti komunističnega gibanja. Na posvetu so govorili tudi o nesoglasjih toda nihče se ni dovolj odločilno lotil vzrokov za takšno stanje. Predvsem bi bilo treba omiliti skrajna stališča med tistimi, ki so se povabilu na posvetovanje v Moskvi odzvali, in tistimi, ki se ga niso hoteli udeležiti, predvsem Kitajci. Brez obojestranske dobre volje je zbližanje nemogoče. To bi mogli doseči v sedanjem položaju le z temeljitimi dvostranskimi razgovori, kar seveda posebno velja za SZ in Kitajsko. Poročilo poudarja, da se je položaj po 1. 1960 spremenil, medtem ko se konkretne akcije za prihodnje še opirajo na staro resolucijo, menda v želji, da bi se približali Kitajcem, ki prav vztrajajo na teh resolucijah. Na koncu poročila je rečeno, naj bi partije v prihodnje opustile javno polemiko, ki je žaljiva, in se raje pomenkovale med seboj. To pa sta tudi dva sklepa, ki imata največji pomen. V razpravi so se posebno predstavnik KP Italije upirali nekaterim formulacijam in navajali svoje pridržke, vendar ti pozneje niso vplivali na končno besedilo. JOHNSON ODGOVARJA Predsednik ZDA Johnson je v soboto odgovoril na poslanico predsednika Tita v zvezi z dogodki v Vietnamu. V njej med drugim poudarja, da zelo ceni zanimanje jugoslovanskega predsednika za položaj v tem delu sveta in predloge za mimo rešitev. Vendar opozarja, da Severni Vietnam oskrbuje upornike v Južnem Vietnamu z orožjem, opremo in ljudmi in da je severnovietnamska vlada zato »poglavitni razlog za težak sedanji položaj«. Predsednik ZDA tudi omenja, da so ameriške čete prišle v Južni Vietnam na prošnjo sajgonske vlade. Omenja, da bodo Američani bombardirali oporišča in pota v Severnem Vietnamu, le če bodo to »vsiljevale akcije Severnega Vietnama« . V nedeljo je sledil nov ameriško-južnovietnamski napad na Severni Vietnam, četrti doslej. In spet se nam vsiljuje misel, ki smo jo na tem mestu že izrekli. Če bi osvobodilnega gibanja v Južnem Vietnamu, ki je oličeno v Vietkongu, ne podpirala ogromna večina južnovietnamskega ljudstva, bi naravnost odlično oborožena ameriška in južno-vietnamska vojska upor že zdavnaj zadušile. Če pa gre za voljo in hotenje večine prebivalstva, potem so vsi argumenti o »tujem vmešavanju« tako odveč. Koliko pa so vredne vlade in njihovo povabilo za pomoč ZDA, pa govore redni prevrati in pa odpor meščanske opozicije v samem glavnem mestu proti prelivanju krvi... v Čigavo korist? Ministrski svet Organizacije afriške enotnosti (OAE), najvišje afriške politične organizacije, je na svojem zasedanju pokazal, da ni sposoben rešiti kongovsko vprašanje v duhu ustanovne listine same organizacije. Zgodilo se je, da so sprejeli kongovskega premiera Čombeja dokaj prijazno, niso pa mogli izglasovati z zadostno večino sudanskega predloga, naj bi na konferenco povabili tudi še predstavnike kongovskega osvobodilnega gibanja, oziroma zastopnike revolucionarne vlade. Čombe je triumfiral. Pozneje je obljubil, da bo po sklepu OAE odpustil tuje najemnike, vendar samo v primeru, če bodo afriške dežele dale svoje čete — za boj proti upornikom. In pri tem je skorajda odkrito izjavil, da seveda ne misli alžirskih, egiptovskih, gvinejskih in sudanskih čet, tj. čet dežel, ki so zahtevale odkrit obračun s Čombejevim režimom! Z RAZŠIRJENE SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZM Mladina v sedanjih pogojih Na razširjeni seji občinskega komiteja ZM v Murski Soboti, ki je bila minulo nedeljo, so v osrednji točki dnevnega reda razpravljali o vlogi in vsebini dela mladinske organizacije v sedanjih pogojih. V novih pogojih dela bi naj vsebina dela mladinske organizacije bila v okviru samoupravnega sistema. Tako so udeleženci seje poudarili pomembnost delovanja organizacije v aktivih kot osnovnih enotah Zveze mladine. Pred kratkim so bile na najrazličnejših forumih, tudi mladinskih, ugotovitve, da sedanja oblika organizacije ne ustreza danim pogojem delovanja, člani ZM pa menijo, da je vsebina tista, ki ne ustreza zaradi svoje preživelosti. V kolikor izhaja delo ZM iz potreb in teženj članstva, ne more biti govora o nezainteresiranosti mladih, ki se največkrat poraja tam, kjer so vodstva odvojena od organizacije, zaradi česar prihaja tudi do abstraktnih programov dela aktivov in na koncu do nedelavnosti. Dejstvo, ki večkrat iztiri mlade v njihovi organizaciji, so tudi pavšalne ocene funkcionarjev in vodstev drugih družbeno političnih organizacij, ki nemalokrat zviška gledajo na mlade, čeprav so jim dolžne pomagati in usmerjati delovanje. V sedanjih pogojih se spreminja tudi vloga in pomen občinske organizacije, ki ne more biti seštevek vseh aktivov, ampak je le koordinator in izvrševalec želja in potreb aktivov. Take spremembe v občinski organizaciji zahtevajo tudi vse večjo angažiranost občinskega komiteja in en kot doslej, ko večino dela opravlja sekretariat komiteja. V nadaljevanju seje so govorili še o sprejemu pionirjev v ZM in bil mnenja, da je sprejem v organizacijo za vsakega mladega človeka enkratno doživetje, na katero je potrebno pionirje pripraviti. Tudi letos bodo sprejemi v mesecu mladosti, zato pa naj bi mentorji na osemletkah, aktivih in člani komiteja dobro izkoristili čas do sprejemov in pionirje seznanili z organizacijo, z dolžnostmi in pravicami, ki jih ima mlad človek kot član ZM. To je tudi čas, v katerem mora ZM posvetiti pozornost članom, ki končujejo osemletke. Potrebno je, da jih seznani z nadaljnjim šolanjem oziroma izučevanjem in jim pomaga pri iskanju družbene pomoči za dokončanje šolanja. problematika OBRTNIŠTVA v SOBOŠKI OBČINI Stanje v obrtništvu se zboljšuje Z uveljavitvijo novega republiškega zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov, se stanje obrtništva v občini Murska Sobota postopoma izboljšuje. V tem času je odpovedalo obrtništvo 9 obrtnikov, medtem ko je zaprosilo nova dovoljenja 28 obrtnikov. Na izboljšanje stanja obrtništva vplivajo predvsem določila, da obrtno delavnico lahko ustanovi vsak, kdor ima priznano kvalifikacijo. Med prošnjami je okrog polovica takih, ki izpolnjujejo te pogoje, medtem ko se občani v manjši meri poslužujejo možnosti, ki jo daje zakon, da lahko ustanovijo obrtno delavnico tudi v primeru, če nimajo priznane kvalifikacije in strokovno usposobljenost dokažejo pred posebno komisijo. Tak primer je bil v lanskem letu samo eden, medtem ko so bila štiri dovoljenja izdana za opravljanje obrti kot postranskega poklica osebam, ki so v delovnem razmerju. Koncem lanskega leta je bilo na področju občine M. Sobota skupno 617 obrtnih delavnic, vendar manj, kakor leta 1961, ko je bilo 687 obrtnih delavnic. Največji padec v zasebnem sektorju obrti je zabeležen leta 1962, ko je obrt odpovedalo 54 obrtnikov, na novo pa prijavilo le 10. Najbolj problematične obrtne dejavnosti na področju občine Murska Sobota so lončarstvo, kjer znaša število obrtnih delavnic le 21, kjer pa ni zaposlenega niti enega pomočnika niti vajenca. Občuten padec je opaziti tudi v kovaštvu, kjer beležimo le 50 obrtnikov, ki so večinoma starejši in nimajo zaposlene tuje delovne sile in le v uku 5 vajencev. Med kritične obrtne dejavnosti spadajo še kolarstvo in sodarstvo s po 14 o- brtniki brez pomočnikov in vajencev ter moško krojaštvo in šiviljstvo. V zvezi s problematiko obrtništva v občini Murska Sobota je koncem lanskega leta razpravljal tudi svet za industrijo in obrt ter sprejel priporočilo, ki je bilo posredovano vsem krajevnim skupnostim. ki naj bi skrbele za izboljšanje problematike obrtništva. Ker pa priporočilo sveta kljub obrazložitvam in navedbi pogojev, ki so po novih predpisih zelo poenostavljeni, ni prineslo zaželjenega uspeha, bo potrebno iskati drugi način, ki bo izboljšal trenutno nezadovoljivo stanje obrtništva v občini. Kljub dejstvu, da je bilo koncem lanskega leta v občini Murska Sobota le 50 kovaških, 27, krojaških, 18 čevljarskih in po 14 kolarskih in sodarskih obrtnih delavnic, je ugotovljeno, da se tovrstne obrtne storitve v mnogo večjem obsegu opravljajo prikrito. to je s »šušmarstvom«. To »šušmarstvo« opravljajo gospodarske organizacije po rednem delovnem času in obrtniki, ki so svojo obrtno dejavnost iz različnih razlogov odpovedali. Poseben problem predstavlja »šušmarstvo«, ki ga opravljajo delavci, zaposleni v gospodarskih organizacijah, ter se velikokrat poslužujejo tudi produkcijskega materiala in orodja od podjetja, v podjetju pa zaradi tega dosegajo manjšo produktivnost ter slabšo kvaliteto. Zato bo potrebno v akcijo za preprečevanje šušmarstva vključiti krajevne skupnosti ter čim širši krog občanov, predvsem pa legalne zasebne obrtnike. Seveda pa morajo temu vprašanju posvetiti več pozornosti tudi delovne organizacije. Na področju občine Murska Sobota so tri gradbena podjetja: Graditelj Beltinci, Remont Petrovci in Temelj Cankova ter sedem storitvenih obrtnih podjetij: Agroservis, Blisk, Kroj, Ledava in Obrtnik v Murski Soboti ter Dimnikar in Komuna v Beltincih. Za gradbena obrtna podjetja je značilno, da se število zaposlenih postopoma znižuje, medtem ko se je število zaposlenih v storitvenih obrtnih dejavnostih od leta 1962 napram letu 1964 zvišalo za 103 delavce. Ker družbena in zasebna obrt nista zadovoljili potreb, so bili na območju občine pri petih krajevnih skupnostih ustanovljeni šiviljski, frizerski, zidarski in kovaški servisi, pri stanovanjski skupnosti Murska Sobota pa naslednji servisi: čevljarstvo, kemična čistilnica, brivski, zidarski, pleskarski, vodoinštalaterski in mizarski servis ter šivalnica krpalnica in dom pionirjev. Servisi podeželjskih krajevnih skupnosti so bili svoječasno že ukinjeni, obstojajo pa še servisi krajevne skupnosti v Murski Soboti. Gostinsko podjetje »Zvezda« je pri avtobusni postaji v M. Soboti postavilo zelo priročen kiosk z bufetom. Stare tržnice, ki je že kazila izgled M. Sobote ni več. Tudi ruševine so odstranjene in na tem mestu bo zrasla moderna trgovska hiša KOMU LAHKO OPRAVLJA GOSTINSKE USLUGE LOVSKO-RIBIŠKI DOM Eden izmed redkih turističnih objektov v občini je pravgotovo lovsko-ribiški dom v Lendavi. Ni še dolgo, odkar je dom začel obratovati in opravljati gostinske usluge, pa so se že začele širiti govorice o tem, da je dom zaprtega tipa in opravlja usluge samo svojim članom. Na zadnji seji občinske skupščine je bilo postavljeno o tem tudi vprašanje, odgovor pa je bil, da je dom odprtega tipa, torej dostopen vsem. V mesečni informaciji, ki jo izdaja služba družbenega knjigovodstva, o tem dobesedno piše sledeče: Lovska družina Petišovci je dobila od občinske skupščine odločbo, da lahko od 1. januarja 1965 opravlja gostinske storitve svojim članom v gostišču zaprtega tipa v novozgrajenem lovsko-ribiškem domu v Lendavi. Gostinske storitve lahko opravlja samo članom lovske družine Petišovci in ribiške družine Lendava. Obiskovalci doma so vsaj doslej imeli dostop neglede na članstvo in bili z uslugami zadovoljni. Kaj je torej prav? ŠIVILJSKI TEČAJ V TURNIŠČU Turniške žene so si že dolgo želele, da bi se organiziral šiviljski tečaj. Letos je na njihovo pobudo krajevna skupnost v Turnišču v sodelovanju s tovarno šivalnih strojev BAGAT organizirala tečaj, ki ga obiskuje 48 žena. Zanimanje za ta tečaj je bilo seveda še večje, žal pa pretesen prostor ni mogel sprejeti več obiskovalk. Tečaj bo v kratkem končan, žene pa bodo tako pridobile znanje, ki ga bodo v praktičnem življenju pridno uporabljale. VREME od 18. do 28. marca 1965 Okrog 18. in 26. marca lepo vreme. V ostalem nestalno s pogostimi padavinami, včasih sneg do nižin. DRUŠTVENE OBJAVE REDNI OBČNI ZBOR Planinskega društva M. Sobota bo v petek, 26. marca 1965 ob 17. uri v učilnici Srednje šole za telesno vzgojo — v Domu »Partizana« v Murski Soboti. Člani planinskega društva in prijatelji planin — vabljeni! Francoska »gospodarska ofenziva« in socialistične dežele Odprta vrata proti Vzhodu Francosko glavno mesto Pariz gosti zadnje čase številne državne, politične in gospodarske voditelje iz socialističnih dežel, francoski ministri, poslovni ljudje, kulturni in javni delavci pa vse pogosteje obiskujejo Moskvo, Bukarešto, Prago, vzhodni Berlin in druge prestolnice Vzhodne Evrope. Sledili so različni sporazumi in dogovori med Francijo in vzhodnoevropskimi socialističnimi deželami. V ospredje silijo gospodarski dogovori in kulturni sporazumi. O želji po tesnejšem gospodarskem sodelovanju govore trgovinski sporazumi s Sovjetsko zvezo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Nemško demokratično republiko. Francoska vlada je zavrnila zahteve nekaterih zahodnih držav, naj socialističnim deželam ne da dolgoročnih posojil. Nasprotno, svojim bodo- čim trgovinskim partnerjem je ponudila taka posojila ali jim obljubila, da jih bo odobrila. Pariz se tudi ni prestrašil spopada z velikimi mednarodnimi petrolejskimi družinami zaradi tega, ker se je odločil za uvoz precejšnje količine sovjetske in romunske nafte. Francija se torej želi preusmeriti na Vzhod. To terjajo od nje predvsem domači interesi. Francoska industrija je sicer zabeležila lepe uspehe v modernizaciji, vendar še vedno zaostaja za industrija- mi Združenih držav Amerike, Zvezne republike Nemčije in Japonske, ki so trenutno v največjem vzponu. Kot taka seveda ne more tekmovati z njimi. Na domačih tleh se francosko gospodarstvo upira njihovi konkurenci s skupnim zahodnoevropskim tržiščem, s tako imenovanimi obrambnimi ukrepi, in sicer precej uspešno. Toda za širše mednarodne stike obrambni ukrepi ne zadoščajo, potrebni so »napadalnejši«. Socialistične dežele Vzhodne Evrope in SZ nudijo no svoji gospodarski strukturi in gibčnosti gospodarskega razvoja izredno velike možnosti dolgoročne narave. Te dežele potrebujejo velike količine investicijskih dobrin in drugega industrijskega blaga. Hkrati pa morejo pošiljati Franciji zanjo tako pomembne surovine, polizdelke in končne izdelke. Interesi se torej medsebojno pokrivajo, zato so francoska gospodarska prizadevanja naletela na ugoden odmev na Vzhodu. Francija tudi ne želi zamuditi, saj se za vzhodnoevropska tržišča zanimajo tudi druge industrijsko zelo razvite dežele. V Parizu si prizadevajo, da bi tu odigrali ugodno vlogo, saj gre za tržišče, ki je praktično neomejeno. Edini pogoj pri tem je seveda, da se odrečejo vsega, kar bi spominjalo na nekdanjo hladno vojno. To z drugimi besedami pomeni, da mo ra tako imenovano »francosko gospodarsko ofenzivo proti Vzhodu« spremljati sprememba celotne francoske politike do tega velikega območja, posebno kar zadeva reševanje otipljivih mednarodnih vprašanj v Evropi. Vse kaže, da se tudi tu marsikaj spreminja in da v francoski tekoči politiki vse bolj prevladujejo realistične težnje in ocene. O tem govore najnovejše izjave predsednika de Gaulla na tiskovnih konferencah, francosko stališče do evropske varnosti in reševanja nemškega vprašanja, predsednikova prizadevanja. da nadaljuje »razgovor z Moskvo«, in ocene o pozitivnih spremembah na vzhodu. K temu še dodajmo francosko stališče do vietnamske krize, ki je omogočilo skupno sovjetsko-francosko pobudo za miroljubno rešitev, tj. rešitev s pogajanji vseh zamotanih vprašanj v Jugovzhodni Aziji. V Moskvi niso kar tako pozdravili mnogih sedanjih francoskih gledišč. Tak razvoj pa ni samo v interesu Francije in vzhodnoevropskih partnerjev, temveč tudi v korist miru in mednarodnega sodelovanja. Francoska »odprta vrata proti Vzhodu«, ki sloni na načelih miroljubnega sožitja, odpirajo novo obdobje. POMURSKI VESTNIK, 18. MARCA 1965 2 S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V MURSKI SOBOTI Največ prošenj in pritožb poslanih sekretariatu predsednika republike Skupščina občine Murska Sobota je včeraj med drugim obravnavala poročilo komisije in službe za prošnje in pritožbe, ki je od izvolitve na seji obeh zborov junija 1963 imela šest sej. Največkrat so se občani obračali na to komisijo s prošnjami ali pritožbami na račun zaposlitve. Te vloge so se v letu 1964 v primerjavi z letom 1963 trikrat povečale. So to tudi najteže rešljive zadeve, saj je komisija lahko dajala le priporočila in zahtevke občanov posredovala Zavodu za zaposlovanje ter delovnim organizacijam. Po številu so na drugem mestu zadeve s področja financ, obveznosti občanov do družbe in prošnje za dodelitev kreditov. Starejši obrtniki in kmetje niso zmogli davčnih obveznosti, pri čemer je komisija ob upoštevanju predpisov, veliko prošenj ugodno rešila, premalo pa je upoštevala socialno stanje in okolje v katerem pritožnik živi. Nekaj manj je bilo vlog s področja socialne zaščite. Onemogli, stari ljudje, ki nimajo pravice do pokojnine so tu na prvem mestu. Večina teh prošenj je bila upravičena in jim je komisija izposlovala denarne podpore, ki so pa največkrat tako nizko določene (dva do tri tisoč dinarjev), da si prejemnik za ta denar ne more oskrbeti za življenje skoro ničesar. Vsako povišanje pomoči pa se vedno znova sreča z občinskim proračunom, oziroma z njegovim okvirom. Zato ostaja problem družbene pomoči še naprej nerešen. Tudi pri reševanju vlog s področja stanovanjskih zadev nastopajo objektivne težave. ki jih občutijo najbolj občani brez stanovanj in po- gosto nepravilno razdeljevanje stanovanj. Stanovanjske hiše na vaseh ostajajo prazne, ker se prebivalstvo zaradi čedalje večjih možnosti zaposlitve preseljuje v mesto, kjer pa živi mnogokrat v neprimernih in zdravju škodljivih prostorih. Zaradi težkih stanovanjskih razmer postaja marsikje stanje družine kritično,.posebno je ogroženo zdravje otrok. Čeprav je občina v zadnjih letih investirala v stanovanjsko izgradnjo blizu milijardo dinarjev, je še vedno najbolj pereče vprašanje stanovanj zaposlenih v manjših podjetjih, zavodih ali obrtnih delavnicah, katere zaradi nedovoljne akumulacije ne morejo sodelovati v stanovanjski izgradnji, oziroma nakupu stanovanj. Komisija je obravnavala tudi nekaj pritožb s področja arondacije. Modernizacija kmetijstva zadeva ob razdrobljeno zasebno lastnino in s tem na različne interese posameznikov. Te pritožbe je komisija v sporazumu s prizadetimi ugodno rešila. Ob koncu poglejmo, kam vse se občani zatekajo po pomoč, če so njihove pravice kršene ali pa se jim zdi, da so kršene. Večina prošenj in pritožb je bila naslovljenih na kabinet predsednika republike, oziroma na njegov Generalni sekretariat, potem na Urad za prošnje in pritožbe pri Izvršnem svetu SRS, kar kaže, da občani ne zaupajo preveč občinskim organom, čeprav so to zadeve iz pristojnosti le-teh. Pritožbe letijo tudi na nevljuden odnos uslužbencev in funkcionarjev v upravi in gospodarskih organizacijah, kar postavlja vprašanje, če ni to nezaupanje upravičeno. J. Šabjan Dobre priprave na volitve V radgonski občini so končani kandidacijski zbori. Ob tej priložnosti je predsednica občinske skupščine tovarišica Marija Levarjeva našemu dopisniku izjavila: »Povsod so razen o kandidatih na zborih volivcev razpravljali tudi o delu občinske skupščine ter o domačih problemih in težavah. Zlasti so se ustavili okrog nizko odmerjenih finančnih sredstev krajevnim skupnostim in tudi vprašanje vzdrževanja cest je bilo skoraj na vseh zborih na dnevnem redu. Mehanizacija uničuje ceste, vrača pa se zanje premalo. Tu bi morale prispevati svoje tudi gospodarske organizacije, zlasti kmetijski kombinat in vinogradniško gospodarstvo. V Vidmu ob Ščavnici si želijo vodovod in urejeno kanalizacijo, medtem ko so se na vseh zborih apaške kotline zavzeli za nadaljevanje asfaltiranja ceste do Cmureka, na Kapeli za gradnjo nove osnovne šole itd. V splošnem so predlagali in določili za vsako volilno enoto po dva kandidata, na treh zborih celo tri, edino volilna enota kultura in prosveta je predlagala enega kandidata. Vsi zbori so bili dobro obiskani, kar velja zlasti še posebej poudariti za Apaško kotlino, čemur se je zahvaliti dobro organizirani obveščevalni službi in prizadevnosti in angažiranosti občinskih odbornikov.« IKA Porast prestopkov pri mladoletnikih Kazniva dejanja zoper družbeno delavsko samoupravljanje, družbeno in zasebno premoženje, svoboščine in pravice človeka ter občana in mladinsko prestopništvo, so srž poročila sodišča, katero je na svoji včerajšnji seji obravnavala občinska skupščina v M. Soboti. Z dinamičnim tempom bilo največ kazenskih dejanj družbenega razvoja, ugotavljamo tudi razvoj in uspešnejše delovanje družbenih služb, ki delujejo proti negativnim, družbi škodljivim pojavom. To je pripomoglo k odstranjevanju pogojev kriminala, obstojajo pa še določeni objektivni in ne le subjektivni činitelji, ki narekujejo posege pravosodnih organov. Socialna struktura storilcev družbi škodljivih dejanj kaže, da so to v glavnem preprostejši ljudje m ljudje z nižjim življenjskim standardom. Obravnave sodišč kažejo tudi na to, da so posamezniki zašli na pot kriminala predvsem zaradi slabe kontrole njihovega poslovanja, kar velja predvsem za manjša obrtna in trgovska podjetja in nekatere kmetijske zadruge, kakor tudi zaradi nepazljivosti delovnih organizacij ob sprejemanju ljudi v delovno razmerje in postavljanje na vodilna, odgovorna delovna mesta. To terja nujno izboljšanje notranje kontrole in natančnejše pretrese preteklosti ter moralnih kvalitet ob sprejemu na delovna mesta. Med vzroki, ki pogojujejo kazenska dejanja je tudi neučinkovitost inšpekcijskih služb, nezadostno zavarovanje predmetov, nezadostna kadrovska in strokovna zasedenost varnostnih organov in pomanjkljiva vzgoja. Tako navaja poročilo, da je zoper čast in dobro ime, sledijo kazniva dejanja zoper življenje in telo. Po številu pa je najmanj deliktov zoper zasebno in družbeno premoženje. Med tem, ko ugotavljamo pri kriminaliteti polnoletnih storilcev zadnja leta padec, od leta 1960 nevarno raste mladinski kriminal, predvsem v Murski Soboti. Med mladimi prestopniki je vse več mlajših mladoletnikov in deklet. Vzroke za to je iskati v njihovih družinah, njihovi družbi in šoli. Največ mladih delikventov je iz popolnih družin, ki so v težkih socialnih razmerah z neurejenimi odnosi staršev, kar negativno vpliva na mladega človeka. Take primere skoraj vedno spremlja zanemarjena skrb za otroke, ki so vse bolj prepuščeni ulici, izogibajoč se domačega neprijetnega vzdušja. Sodišče izreka mladoletnikom najčešče ukrep strožjega nadzorstva skrbniškega organa in ukore, najmanj pa zavodske ukrepe. Taka politika izrekanja kazni terja kadrovsko ukrepitev skrbstvenih organov in ustanovitev disciplinskega centra. J. Š. S POSVETOVANJA KOMUNISTOV V ČRENSOVCIH Večjo priznanje kulturi in prosveti V ponedeljek se je sestal v Črensovcih aktiv članov ZK, ki delujejo v prosveti. Predhodno so člani dobili teze za razpravo o idejnih problemih in problematiki na področju idejno kulturnega delovanja komunistov. Uvodoma je bilo ugotovljeno, da je v občini sorazmerno mnogo prosvetnih delavcev vključenih v ZKJ, da pa se to ni dovolj občutilo pri samem delu. Osnovni namen sestanka je bil, da se naj razčistijo nekateri problemi, ki v zadnjem času zavirajo nadaljnji razvoj kulturne dejavnosti. Spremembe v strukturi naše družbe pogojujejo protislovja v našem razvoju in ta protislovja se čutijo seveda tudi na področju kulturne dejavnosti tembolj, ker je bilo to področje smatrano kot področje, kjer se samo troši denar, ne pa kot področje, ki aktivno sodeluje v družbeno eko- nomskem razvoju. Tako gledanje je seveda povzročilo tudi v vrstah prosvetnih delavcev določena nesoglasja, ki so v marsikaterem kolektivu vplivala na porajanja nezdravih odnosov. Čestokrat je šola izpostavljena vsem mogočim kritikam, ne da bi se pri tem upošteval položaj šolstva in kulture. Poleg šol so za družbeno vzgojo odgovorne tudi, ustanove in organizacije, ki se sistematično ukvarjajo z družbeno vzgojo. To pa so delavske univerze, kulturna društva in prav gotovo množična komunikacijska sredstva. Udeleženci sestanka so med drugim ugotavljali, da so naloge šole rastle hitreje kot njihova gmotna osnova. Šola seveda ni mogla vplivati na svoj položaj. Ker je še vedno odvisna od občinskega proračuna, je torej še vedno dotirana, ne pa plačana po svojem programu. Letos bodo sicer šole za svojo dejavnost dobile 45 % več sredstev kot v preteklem letu, pa vendar s tem še ne bo rešen osnovni problem, ki zadeva odnos med družbo in šolo. Kopičenje težav, ki jih povzročajo protislovja, ob tem pa pomanjkanje znanstveno raziskovalnega dela na področju pedagoške znanosti so dejstva, ki zavirajo nadaljnji razvoj kulture in prosvete. Poglobljena diskusija o šolstvu in kulturi je navrgla še vrsto vprašanj, kot so: ustanovitev posebne šole, pomanjkanje kadra in druga, ki jih bo v bodoče potrebno intenzivneje reševati, v kolikor želimo (o tem ni dvoma) hitreje uveljaviti šolsko reformo. Težav je veliko, toda večje družbeno priznanje kulturi, posebno pa novi odnosi do tega področja družbene dejavnosti, bodo prav gotovo pospešili nadaljnji razvoj in ustvarili boljše pogoje za ta razvoj. Člani aktiva ZK so se ob koncu dogovorili, da bodo na prihodnji seji razpravljali o programiranju v šolah. Med pomembnejšimi kulturnimi dogodki v Murski Soboti je potrebno vsekakor omeniti dve razstavi v študijski knjižnici. Na sliki je posnetek z razstave o razvoju poti knjige, sedaj pa je odprta tudi razstava del dr. Bratka Krefta, ki je imel v torek v klubu DPD »Svoboda« razgovor z bralci ter jim prebral tudi nekaj odlomkov iz svojih del. Razstava je posvečena 60-letnici dr. Bratka Krefta V nedeljo je bila v Murski Soboti odprta likovna razstava akademskega slikarja Jožeta Zrima KANDIDATI ZVEZNA SKUPŠČINA GOSPODARSKI ZBOR KANDIDAT: ŠUMAN FRANC Šuman Franc je rojen leta 1938 v Lenartu. Po poklicu je kmetijski tehnik, zaposlen v KZ Lenart, kot vodja delovne enote. Že kot mladinec je aktivno deloval v mladinskem aktivu ter bil nekaj časa tudi sekretar občinskega komiteja ZMS v Lenartu. Sedaj je član občinskega odbora SZDL in odbornik občinske skupščine Lenart ter odbornik okrajne skupščine. Na svojem delovnem mestu je zelo prizadeven ter je kot vodja delovne enote dosegel vidne gospodarske uspehe. Na zadnji občinski konferenci ZKS je bil izvoljen za delegata V. Kongresa ZKS. KANDIDAT: INŽ. SMAGAJ STANE Ing. Smagaj Stane je rojen leta 1932 v Vakufu, v Bosni, Slovenec. Je sin kmečkih staršev. Po opravljeni gimnaziji je bil eno leto knjigovodja v podjetju »Trepča«. Diplomiral je na agronomski fakulteti v Beogradu. V letu 1961 je po predlogu fakultetnega odbora Zveze študentov nastopil službo v Glavnem štabu mladinskih delovnih brigad v Kumanovu kot inštruktor na tečajih za poljedelce in traktoriste. V avgustu 1962 se je zaposlil pri Kmetijskem kombinatu v Gornji Radgoni kot delovodja obrata v Črncih. Sedaj je vodja obrata KK Gornja Radgona v Vidmu ob Ščavnici. Je član ZK, član občinskega komiteja, predsednik Krajevne skupnosti v Vidmu in v sredini, v kateri živi, uživa ugled dobrega družbeno-političnega delavca in dobrega strokovnjaka. SOCIALNO ZDRAVSTVENI ZBOR KANDIDAT: DR. TALANYI LEA Dr. Talanyi Lea je rojena 11. januarja 1927 v Vidmu ob Ščavnici, občina Gornja Radgona, stanuje v Murski Soboti. Izhaja iz obrtniške družine. Gimnazijo je obiskovala in končala v Murski Soboti. Okupacija je zatekla družino na Kapeli. Da jih ne bi nemški okupator izselil, so se maja 1941 preselili v Prekmurje. Za narodnoosvobodilno gibanje so delovali člani družine že od leta 1941. dalje zlasti na radgonskem področju. Sama je začela delati za NOB v začetku leta 1943. Brat Talanyi Jože-Janez je bil sekretar SKOJ-a za Ijutomersko-radgonsko okrožje leta 1944. in je padel malo pred koncem vojne v Prekmurju. Po osvoboditvi je bila sekretar okrajnega komiteja SKOJ v Murski Soboti. Nato se je vpisala na medicinsko fakulteto v Ljubljani, diplomirala ter po opravljenem zdravniškem stažu specializirala za očesnega zdravnika. Od leta 1960 dalje je zaposlena v Splošni bolnišnici v Murski Soboti, kot šef očesnega oddelka. V tem času je organizirala delovanje očesnega odelka, specialistične ambulante in ponovno tudi protitrahomsko službo. Kot priznana družbena delavka je delovala v Okrajnem svetu za zdravstvo, je predsednica šolskega odbora srednje medicinske šole in članica občinskega komiteja ZKS. V delovni organizaciji so jo izvolili za člana upravnega odbora. ORGANIZACIJSKO POLITIČNI ZBOR KANDIDAT: LUGARIČ DRAGO LUGERIČ Drago se je rodil 1928 v Spodnjem Bregu pri Ptuju. Vojna v letu 1941 ga je zatekla v domačem kraju v Ptuju, kjer se je leta 1942 povezal z NOB. Od takrat dalje je bil aktiven udeleženec NOB in sicer v Cankarjevi brigadi. V letu 1945 je bil demobiliziran iz JLA ter se je po končanem učiteljskem tečaju zaposlil kot učitelj na osnovni šoli na Bregu pri Ptuju. V letih 1950—1951 je končal Višjo pedagoško šolo v Ljubljani. Po končanem študiju je služboval na področju občine Lendava kot upravitelj osnovne šole, nato kot vzgojitelj v dijaškem domu in ponovno kot učitelj na šoli. V času svojega službovanja je deloval kot dober družbeno političen delavec in je bil tudi leta 1960 izvoljen za sekretarja občinskega komiteja ZKS Lendava. Na lastno željo se je leta 1962 vpisal na Šolo za družbeno politične vede II. stopnje v Ljubljani, katero je tudi uspešno končal v letu 1964. Sedaj je ponovno izvoljen za sekretarja občinskega komiteja ZKS Lendava. KULTURNO PROSVETNI ZBOR KANDIDAT: ŠKOBERNE FRANC TANCER MLADEN Škoberne Franc je rojen leta 1923 v Črenšovcih, občina Lendava, stanuje v Murski Soboti. Rojen je v kmečki družini. Gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti. Študij je prekinil zaradi okupacije. Leta 1941 je odšel v partizane. Bil je v Kalniškem odredu pri Varaždinu in pozneje v Slavonskih brigadah kot borec, politični komisar čete in bataljona. Je nosilec partizanske spomenice. Po osvoboditvi je delal v Lendavi, Beogradu in Ljubljani v notranji upravi. Po demobilizacij je nadaljeval študij na filozofsko-prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani. Končal je visoko šolo za politične vede v Beogradu. Kot družbeno politični delavec je bil organizacijski sekretar okrajnega komiteja v Murski Soboti in predsednik Okrajnega odbora SZDL v Murski Soboti. Je član Glavnega odbora SZDL Slovenije in dela kot predsednik sklada za časopisno založniško dejavnost. Predlog temelji na družbeni aktivnosti na področju kulture in prosvete v Pomurju in v zadnjem času v Sloveniji. Tancer Mladen se je rodil 1930. leta. Sedaj stanuje v Murski Soboti. Osnovno šolo je začel obiskovati 1938. leta in jo zaradi neurejenih družinskih vojnih razmer končal leta 1945. Nižjo gimnazijo je končal v Brežicah, učiteljišče pa v Mariboru. Že kot dijak se je zelo aktivno udejstvoval v političnem življenju. Kot učitelj je služboval v raznih krajih Pomurja. Po svojem delu zelo aktiven, prizadeven in priljubljen. Nadaljeval šolanje in v preteklem letu diplomiral na filozofski fakulteti. Sedaj je direktor gimnazije in učiteljišča. V političnem delu zelo aktiven. Član občinskega komiteja ZK Murska Sobota. Mala kronika ROJSTVA Rodile so: Dragušič Marija iz Lendave — dečka, Jerebic Terezija iz Melinec — Sraka Irena iz Hodoša — deklico, Lapornik Alojzija iz Logarovec — deklico, Mesarič Marija iz Beltinec — dečka, Svetec Marija iz Dolenec — deklico. Kolenko Ana iz Dolge vasi — dečka, Kerčmar Vida iz Andrejec — deklico, Vogrin Marija iz Murske Sobote — dečka, Horvat Marija iz Beltinec — dečka, Jung Marija iz Beltinec — deklico, Helec Marija iz Črenjševec — dečka, Flanjšaker Marija iz Pertoče — dečka, Gojnc Marija iz Gaborja — dečka. Stranšak Milena iz Gornje Radgone — deklico, Gjorek Helena iz Kobilja — dečka, Suman Terezija iz Lomanoš — deklico, Mesarič Marija iz Lipovec — dečka, Hanko Erna iz Petanjec — deklico. POROKE Poročili so se: Vadnal Branko, uslužbenec iz Murske Sobote, in Taljan roj. Luco Ida. uslužbenka iz Murske Sobote, Morčič Geza, tapetnik iz Zenkovec, in Benko Hermina, kmetovalka iz Zenkovec, Šarkanj Jože, mesar iz Murske Sobote, in Celec Ana, šivilja iz Polane, Šiftar Koloman, knjigovez iz Murske Sobote, in Doma Ana. medicinska sestra iz M. Sobote, Sever Bela, prof. geografije iz Murske Sobote, in Fajdiga Petja iz Murske Sobote. SMRTI Umrli so: Mencinger rojena Pol Ana, kmetovalka iz Veščice. stara 54 let, Baranja, otrok iz Doline, star 5 dni, Mesarič Jože, otrok star 1 dan, Parizek roj. Seme Antonija, družinska upokojenka iz Murske Sobote, DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI MURSKA SOBOTA od 1. do 6. marca 1965 Marija Balažič, Marija Balajc, Irena Koltaji — drugič, Vilma Kerčmar. Jolanka Balažič. Irena Koudila, Neža Brunar, Emilija Balajc, Matilda Briščak, Marija Balajc, Jolanka Balajc, Marjeta Taljan. Aleksander Čarni, Franc Brunar, Jože Pocak, vsi iz Sela. Evgen Jakiša, Karolina Janot, Terezija Počič, Irena Öri, Albina Albert, vsi iz Fokovec. Helena Slavic — devetič iz Predanovec, Aleksander Barbarič — petič, Terezija Berke — šestič, oba iz Vaneča. Janez Nemec — tretjič, iz Mačkovec, Jože Fartelj — tretjič, Ivan Horvat — tretjič, Janez Farič — šestič, vsi iz Murske Sobote. DAROVALCI KRVI od 8. 3. 1965 do 13. 3. 1965 Frančiška šiško, Matilda Petovar obe iz Dobrave, Franc Nemec — petič iz Turnišča. Anton Vreča — tretjič iz Stavešinskega vrha. Manja Majcon — šestič iz Rankovec. Rozalija Damiš, Frančiška Žabota obe iz Starenove vasi. Verona Lončar iz Nemčavec. Ludvik Kuplen — sedemnajstič iz Prosečke vasi; Helena Flisar — štirinajstič iz Šalamenec. Jože Čerpnjak — tretjič, Marija Huber — drugič, Roza Hajndler Mihael Grečl — drugič, Ema Žohar — tretjič, Emilija Žohar — tretjič, Ana Forjanič, Inga Huber, Karel Fartek, Anton Flegar — četrtič, Jože Fartek, Adolf Hašaj, Ferdinand Fartek, Janez Jug, Viljem Pelcer vsi iz Kuzme. Karolina Klement. Herman Klement Terezija Bunderla, Neža Haindler, Marija Rogan, Kristina Cotar vsi iz Matjaševec. TRANSFUZIJSKA POSTAJA MURSKA SOBOTA ŠE O PRAZNOVANJU DNEVA ŽENA Svečanost ob Dnevu žena so letos prvič pripravile žene Bokreče in Doline, ki so na zakusko po bogatem kulturnem programu povabile tudi ostale vaščane. Prvič so letos praznovali Dan žena tudi v Suhem vrhu pri Tešanovcih, kjer so žene in pionirji pripravili kulturni program ter pogostitev. Ker v vasi ni primerne dvorane, Je bila proslava v kmečki hiši. SPOROČILO UREDNIŠTVA Bralce prosimo, da nam oprostijo, ker nismo mogli v to številko uvrstiti sestavka o Krajevni skupnosti V. Polana, ki smo ga napovedali na 1. strani. Uredništvo POMURSKI VESTNIK, 18. MARCA 1965 3 Kandidati za poslance skupščine SRS in odbornike občinske skupščine Murska Sobota 1. REPUBLIŠKI ZBOR 103. volilna enota KOREN Ivanka, M. Sobota Koren Ivanka je rojena 1934. leta. Po poklicu je prosvetna delavka, zaposlena kot pedagoška svetovalka pri pedagoškem zavodu v Murski Soboti. Imenovana aktivno dela v nekaterih družbeno političnih organizacijah in samoupravnih organih. V letu 1963 je bila izvoljena za odbornika občinske skupščine Murska Sobota. LEŠNIK Lojzka, Bratonci 15; Lešnik Lojzka je rojena 1931. leta v Bratoncih. Končala je srednjo ekonomsko šolo in je zaposlena v podjetju »Fazan« v Beltincih kot računovodja. Leta 1963 je bila izvoljena za odbornika občinske skupščine Murska Sobota. Je član sveta za občo upravo in notranje zadeve pri skupščini občine Murska Sobota. Imenovana je aktivna družbeno politična delavka v domačem kraju. 105. volilna enota PERHAVEC ing. Edvard, M. Sobota; Perhavec ing. Edo je rojen 1923. leta. Takoj po osvoboditvi je opravljal razne odgovorne naloge v občinski in okrajni državni upravi. Pozneje je nadaljeval študij in je diplomiral na agronomski fakulteti. Leta 1963 je bil izvoljen za odbornika občinske skupščine Murska Sobota in za podpredsednika. Je aktiven družbeno politični delavec ter član I0 ObO SZDL M. Sobota. V sredini, v kateri živi, uživa ugled dobrega družbeno političnega delavca. 107. volilna enota ROS Ivan, M. Sobota; Ros Ivan je rojen leta 1913 v Veržeju v kmečki družini. Po poklicu je železniški prometnik. Med vojno je sodeloval z NOB od 1941 dalje, od 1944 v NOV aktivno. Bil je sekretar OF za ljutomersko okrožje — po osvoboditvi pa prvi poverjenik za notranje zadeve okraja Ljutomer. Od 1945 do 1958 je bil ves čas zaposlen v notranji upravi kot načelnik oddelka v Dravogradu, Postojni, Mariboru in Murski Soboti. Od 1958 do 1962 je bil sekretar OK ZKS Murska Sobota in v letu 1963 organizacijski sekretar OK ZKS Maribor. Zadnji dve leti je uspešno deloval kot zvezni ljudski poslanec. GOSPODARSKI ZBOR 61. volilna enota CIPOT Ludvik, M. Sobota; Cipot Ludvik je rojen 1924. leta v Veščici. Zaposlen je pri Zavarovalnici v Murski Soboti kot direktor. Od leta 1943 dalje je sodeloval z NOB, bil zaprt in interniran. Opravljal je vrsto pomembnih družbeno-političnih funkcij v občini in okraju. Bil je član OK ZKS. Sodeloval je tudi pri graditvi mladinske proge Brčko—Banoviči. Sedaj je predsednik krajevne skupnosti v Murski Soboti. Izredno študira na višji politični šoli. OŠLAJ Štefan, M. Sobota; Ošlaj Štefan je rojen 23. II. 1938. leta v Bukovnici. Po poklicu je tekstilni tehnik. Po končani osnovni šoli se je izučil za krojača. Pozneje se je zaposlil v tovarni perila »Mura«, ta ga je poslala v Tekstilno šolo v Zagreb. V šoli se je udejstvoval aktivno v mladinski organizaciji in bil tudi sprejet v ZK. Tudi v »Muri« je aktivno delal v sindikatu in mladinski organizaciji. Bil je predsednik obratnega DS, sedaj je direktor obrata lahke konfekcije »Mura«. KULTURNO PROSVETNI ZBOR 61. volilna enota ŠELA Alojz, Rogašovci; Šela Alojz je rojen 1934 in je po poklicu učitelj. Sedaj je upravitelj osemletne šole v Rogašovcih. V času šolanja na učiteljišču je bil aktiven mladinec. Kot prosvetni delavec je opravljal vrsto političnih funkcij in tudi sedaj je član Občinskega komiteja ZKS in predsednik krajevne organizacije SZDL Rogaševci. SOCIALNO ZDRAVSTVENI ZBOR 60. volilna enota BOROVŠAK Mima; Borovšak Mima je rojena 1920. leta. Po poklicu je medicinski tehnik in zaposlena kot laborantka v bolnici v M. Soboti. Po osvoboditvi aktivno deluje v družbeno političnih organizacijah, zlasti v sindikatih in organih samoupravljanja v bolnici. Sedaj je član UO bolnice. 62. volilna enota Ni urejeno! SREŠ Štefan, M. Sobota; Sreš Štefan se je rodil 1926. leta v Bratoncih, sedaj stanuje v Murski Soboti in je zaposlen kot pomočnik direktorja Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Sodeloval je tudi v narodnoosvobodilni borbi od leta 1944. Sedaj je tajnik občinske organizacije Zveze borcev ter član delavskega sveta »Ločilke«, poleg tega pa aktivno dela tudi v sindikatu. ORG. POLITIČNI ZBOR 60. volilna enota BAČIČ Geza, Tišina 4; Bačič Geza se je rodil 1942. leta, obiskoval učiteljišče v Mariboru in je sedaj učitelj na Tišini. Po končanem učiteljišču je najprej delal kot predsednik okrajnega komiteja Zveze mladine v Murski Soboti in je to dolžnost opravljal do odhoda v JLA. Po vrnit vi iz JLA se je zaposlil kot učitelj na Tišini, hkrati pa opravlja dolžnost predsednika občinskega komiteja Zveze mladine. MAUČEC Edvard, Beltinci; Maučec Edvard je rojen leta 1940 v Beltincih. Je kvalificirani delavec, zaposlen v pletiljstvu »Beltinka« Beltinci. Aktivno dela v mladinski organizaciji in raznih društvih ter je sekretar osnovne organizacije ZKS v podjetju in član občinskega komiteja ZKS Murska Sobota. Na občinski konferenci ZKS je bil izvoljen za delegata V. kongresa ZKS. 62. volilna enota ŠIFTAR Vanek, Maribor; Šiftar Vanek je rojen leta 1919 v Petanjcih. Končal je pravno fakulteto. Sedaj je zaposlen pri okrajnem sindikalnem svetu v Mariboru kot predsednik komisije za delavsko samoupravljanje. Končuje podiplomski študij iz sociologije. Od osvoboditve dalje je Šiftar Vanek opravljal razne odgovorne družbeno-politične funkcije. Bil je sekretar občinskega komiteja ZKS, javni tožilec, preiskovalni sodnik in ljudski poslanec. Občinska skupščina 1. Občinski zbor: volilna enota štev. 1, ki obsega del mesta M. Sobota: TOT Štefan, M. Sobota, Mladinska ulica; volilna enota štev. 4, ki obsega del mesta M. Sobota: MERKLIN Štefan, M. Sobota, Mikloš Kuzmiča 22 VERŠIČ Miha, M. Sobota, Št. Kovača 27; TITAN ANICA, M. Sobota, Štefana Kovača 35; volilna enota štev 5, naselje Rakičan: JERIČ Martin, Rakičan 6; KORAČIN Jože, Rakičan 55; volilna enota štev 8, naselja Gradišče. M. Črnci, Petanjci, Tišina, Tropovci: ČINČ Alojzij, Petanjci 12 a; BAKAN Štefan, Gradišče 33; volilna enota štev. 10, naselje Ižakovci, Melinci: PRŠA Ludvik, Ižakovci 69; KOLARIČ Franc, Melinci 12 a; ZADRAVEC Andrej, Melinci 66 volilna enota štev. 12, naselje Lipa: BUKOVEC Avgust, Lipa 104; HORVAT Jože, Lipa 38; ŽERDIN Alojz, Lipa 160; volilna enota štev. 14, naselja: Bogojina, Bukovnica, Filovci, Ivanci: BERDEN Jože, Bogojina 134 b; volilna enota štev. 17, naselja: Fokovci, Ivanovci, Selo: KOLTAJ Jože, Selo 57; KERČMAR Vilma, Selo 91; LANŠČAK Ernest, Fokovci 52; volilna enota štev. 19, naselja: Gederovci, Krajna, M. Petrovci, Rankovci, Sodišinci. Vanča vas: ŠOŠTAREC Ludvik, Krajina 30; OMAR Alojzij, Rankovci 37; KERČMAR Evgen, Vanča vas 51; volilna enota štev. 21, naselja: Bodonci, Radovci, Kruplivnik, Vadarci: KOVAČ Tibor, Bodonci; GRAH Franc Kruplivnik 36; volilna enota štev. 23. naselja: Bokreči, Dolina, Košarovci, Moščanci, Pečarovci, Vaneča: FILO Štefan, Moščanci 69; volilna enota štev. 25, naselja: Cankova, Domajinci, Gerlinci, G. črnci, Korovci, Skakovci, Topolovci: FLEGAR Franc, Gerlinci 15; KUČAN Zoltan, Cankova 27; ROJKO Janez, Korovci 2; v volilni enoti št. 27, naselja: Jurij. Nuskova, Rogašovci: KIKEC Franc, Jurij 52; KISILAK Gega, Rogašovci 6; ROGAN Jože, Nuskova 74; volilna enota štev. 29. naselja: D. Slaveči, Grad, Kovačevci, Motovilci, Vidonci: FLEGAR Alojz, Grad 50; RECEK Alojz, Dol. Slaveči 43; volilna enota štev. 30, naselja: Dolič, G. Slaveči, Kuzma, Matjaševci, Trdkova: FLEGAR Anton, Kuzma 20; KERČMAR Aleksander, G. Petrovci; volilna enota štev. 32, naselja: Domanjševci, Kukeč, Križevci, Panovci: KURONJA Josip, Križevci 61; volilna enota štev. 35, naselja: Budinci, Dolenci, Hodoš, Krplivnik, Šalovci: HORVAT Anton, Dolenci 20; ORBAN Ludvik, Hodoš 30; A. SKUPINA GOSPODARSTVA v volilni enoti štev. 1 ŠIFTAR Ludvik, M. Sobota Štefana Kovača 35; MERICA Rudi, M. Sobota Trstenjakova 34; v volilni enoti štev. 3 SUKIČ Terezija, M. Sobota Štefana Kovača 19; NOVAK Štefan, M. Sobota, Partizanska ul. 1; KUŠAR Šarika, M. Sobota, Klavniška ul. 3: KUZMIČ Rozalija, M. Sobota, Štefana Kovača 5; v volilni enoti štev. 4 FERENCEK Štefan, M. Sobota, Lendavska 10/b; POJBIČ Jože, Moščanci 33; KUZMIČ Jože, M. Sobota, Kroška ul. 6; ing. JALŠOVEC Franc. Murska Sobota, Kopališka ul. 1; volilna enota štev. 6 HORVAT Stanko, M. Sobota, Trstenjakova ul. 31; FICKO Karel, M. Sobota, Miklošičeva ul. 15; volilna enota štev. 8 KOVAČIČ Stanko. M. Sobota, Kidričeva ul. 30; KLEMENČIČ Jože, M. Sobota, Kidričeva ulica; B. PODSKUPINA KMETIJSTVA volilna enota štev. 14 CIGUT ing. Koloman, Murska Sobota, Lendavska ul. 27; ŠAFARIČ Alojz, Petanjci 68; MAKOVEC Jože, Murski Črnci 61; ŠADL Štefan, Tišina 32; v volilni enoti štev. 15 LANŠČAK Franc, M. Sobota Kidričeva 59; v volilni enoti štev. 16 RITLOP Janez, Beltinci 89; BOJNEC Jože, Lipa 121; v volilni enoti štev. 18 MENCINGER Alojz, Pertoča 188; LANJŠČEK Štefan, Rogašovci 15; GIDER Alojz, Korovci 11; v volilni enoti štev. 19 GJERGJEK ing. Rudi Vidon- ci 16; POREDOŠ Štefan, Bodonci 131; SOLAR Alojzij, Dolnji Slaveči 43; v volilni enoti št. 21 ŠEBEK Štefan, Šalovci 48; OSTRIC Vendel, 80; c. skupina kult IN PROSVETE v volilni enoti štev. ci KARDOŠ šarika, TEMLIN Zlata, v volilni enoti št 4 MORČIČ Marija, Kerenčičeva 8 RUŽIČ Anica, M. Lendavska 4/a; D. SKUPINA ZDRAV SOCIALNEGA V v volilni enoti št 2 APŠNER Marija. M Št. Kovača 17; KOLOŠA Kristina, ta, J. Kramarja 12; E. SKUPINA DRŽAV ORGANOV v volilni enoti št. 1 ERJAVEC Zinka, ta, Št. Kovača 9; BERGLEZ Štefka ta, Trg Zmage 1: NADOMESTNE VOL 1. SKUPINA GOSPOD PODSKUPINA KMETIJSTVA v volilni enoti št 11 VLAJ Ludvik Vido GRAH Franc, Gori 2. SKUPINA DRŽAV ORGANOV v volilni enoti št 2 ŠERUGA Štefan, ta, št. Kovača 5; ŽIŽEK Angela, M Zvezna ul. 5; Tako izgleda področje med tremi potoki spomladi Tako kot na soboški ulici, je marsikje drugod. Cestni delavci morajo hiteti s popravilom cest, da ne nastane še večja škoda, kot jo je povzročila zima. Že vrsto let občani na zborih volivcev postavljajo vprašanje, kdaj bo urejeno vodno vozlišče pri Lendavi. Znano je namreč, da se vode Kobiljskega potoka, Ledave in Črnca združijo v lendavskem kotu in tu spomladi in v jeseni zaradi vodnega režima poplavijo nekaj tisoč hektarjev zemlje. Družbeni plan za leto 1965 predvideva povišanje družbenega produkta v kmetijstvu za 42%. Pri takem povečanju pa se verjetno upošteva tudi ureditev vodnega vozlišča. V letu 1963 in 64 je vodna skupnost iz M. Sobote začela delati prekopa med Lendavo in Kobiljskim potokom, ki v slučaju močnega naraščanja voda služi kot razbremenilnik. Težka konfekcija »Mura« je najuspešnejši izvoznik Kako bo letos s prodajo plemenske živ Pomanjkanje govejega mesa na svetovnem tržišču je povzročilo, da se je tudi naša živinoreja v preteklem obdobju usmerjala na večje proizvodnjo govejega mesa za domače tržišče, predvsem pa za izvoz. Ob tem stremljenju za čim večjo proizvodnjo govejega mesa pa se je zapostavljaja proizvodnja mleka in reja krav molznic. V zadnjih letih je to neskladje v ekonomskih pogojih reje privedlo našo živinorejo tako daleč, da so individualni rejci pa tudi družbena posestva začela občutno zmanjševati stalež krav oziroma niso obnavljala osnovne črede, kar je povzročilo visoko povprečno starost krav v proizvodnji in s tem seveda nižjo proizvodnjo mleka po kravi. To zmanjšanje staleža krav v zasebnem sektorju pa bo direktno vplivalo na proizvodnjo mesa, saj bo manjše število krav dalo manj telet, manj telet tudi za proizvodnjo mesa. Posledice takih tendenc v naši živinoreji se jasno kažejo v praznih stojiščih na farmah družbenega sektorja. V ilustracijo navajamo podatke o starostnem stanju plamenic na področju Pomurja za leto 1962 in 1963: STAROSTNO STANJE PLEMENIC NA PODROČJU ŽVZ MURSKA SOBOTA V LETU 1962, 1963 in 1964 Občina Štev. osemenitev % telic % krav 3-5 let 6-9 let 10 in nad 10 let brez star. 1962 1963 1964 62 63 64 62 63 64 62 63 64 62 63 64 62 63 64 Lendava 5018 6642 6321 10,9 7,1 10,6 38,3 33,1 30,9 36,2 35,2 43,9 12,8 13,6 14,3 0,4 0,4 0 Ljutomer 3580 4089 4078 11,8 9,0 12,0 32,3 35,0 29,0 41,2 41,1 42,9 13,4 14,3 15,9 0,6 0,3 0.7 M. Sobota 15522 15355 15752 11,9 8,6 12,2 30,3 33,4 28,2 42,4 42,6 44,3 16,4 14,7 16,4 0,6 0,3 0 Radgona 4542 4443 4660 9,8 7,5 9,9 33,4 24,8 28,8 38,4 44,6 42,1 16,5 18,7 18,9 0,7 0,7 0,3 Ob manjšem interesu rejcev za proizvodnjo mleka in rejo krav molznic se je seveda zmanjšal tudi interes za selekcijo in kontrolo proizvodnosti v govedoreji. Strokovna služba zavoda je storila vse, da bi v tem kritičnem obdobju zadržala število živali v kontroli proizvodnosti, kljub temu da je bil promet s plemensko živino slabši. Zaradi nezainteresiranosti nekaterih kmetijskih organizacij (celo področje Goričkega), ki niso bile pripravljene finansirati del strokovne službe v selekciji (kontrolorje), je moral zavod zaradi slabe finančne situacije, v kakršni se je nahajal. opustiti kontrolo proizvodnosti na skoraj celotnem področju Goričkega, zmanjšati obseg kontrole v lendavskem področju ter opustiti kontrolo proizvodnje mleka in selekcijo na področju radgonske občine. Število živali v kontroli proizvodnosti se je zato iz leta v leto zmanjševalo. Tako imamo v letu 1961 še 1530 krav v kontroli proizvodnosti, medtem ko se je v letu 1963 zmanjšalo ža na 653 krav. V letu 1964 se je zaradi ponovne poživitve prometa s plemensko živino in zaradi razumevanja nekaterih kmetijskih organizacij, ki so bile pripravljene finansirati kontrolorje, število živali v kontroli proizvodnosti spet nekoliko dvignilo. Velik del krivde, da ima- mo v Pomurju od skupnega števila krav v zasebnem sektorju le 2,1 % živali v kontroli proizvodnosti, nosi vsekakor strokovna služba pri tistih kmetijskih organizacijah, ki niso razumele, da je pravzaprav kontrola proizvodnosti in selekcija ukrep, ki se bogato rentira za daljše obdobje, ne daje pa seveda takojšnjega finančnega učinka. Z ozirom na slabo ekonomsko stimulacijo reje krav molznic in plemenske živine, je promet s plemensko živino pravzaprav edini ukrep, ki vpliva na večje zanimanje rejcev za rejo plemenske živine in vodenja selekcije pri njej. Zato Živinorejsko veterinarski zavod, ki vodi promet z ro- dovniško plemensko živino, stremi za tem, da tudi plemenski material, ki ga vzrejajo rejci in ga nudijo v prodajo, čim boljše plasira. Tako je tudi letos Živinorejsko veterinarski zavod 18., 22. in 23 februarja organiziral prve sejme za plemenske telice in krave v M. Soboti, Turnišču in Križevcih. Za potrebe KIK »Pomurka«, obrata za kooperacijo ter obrata za kmetijstvo, pa je organiziral prodajo plemenskih telic in krav na dogonskih mestih v Puževcih, Brezovcih in Černelavcih. Za prvi sejem v letošnjem letu je bilo izbranih 130 plem. telic in 7 krav. Od te odbrane živine se je prodajalo na sejmih 112 plem. telic in krav, medtem ko so 15 plem. telic rejci zadržali za lastno obnovo črede oz. jih je bilo nekaj prodanih izven sejmov, ker niso bile dovolj breje. Na sejmu se je tokrat pojavilo sorazmerno veliko kupcev glede na malo število živali namenjenih za prodajo. Na letošnjem prvem plemenskem sejmu so kupovali naslednji kupci: KIK »Pomurka«, obrat za koop. in obrat za kmetijstvo, KZ Škofja Loka, KZ Konjice in kmetijske organizacije iz Vojvodine. Od 122 plem. telic in krav, kolikor jih je bilo na sejmu, je bilo prodanih 116. Kupci iz Pomurja (KIK »Pomurka«) so kupili 38 plem. telic in krav. Živali, ki jih jeza: za sejem, so v glavn niškega porekla, to da se pri njih vod proizvodnosti mleka število odbranih tel le s poznanim por očetu. Telice s pozn poreklom smo odb vsem iz razloga, k na eni strani pran niških telic in krat jo, na drugi strani daja plemenskih te tipu in telesnih obli varjajo rejski sme imajo poznano le očetu, ukrep, b budno vpliva na raz vila živali v kontroli 4 POMURSKI VESTNIK. 18. MARCA 1965 Kandidati za poslance skupščine SRS in odbornike občinske skupščine Lendava V 89. volilni enoti za republiškega poslanca SABO ing. JOŽE Sabo ing. Jože je rojen 1927. leta v Čentibi. Po narodnosti Madžar. Član ZKJ od I. 1948. Kot rudarski inženir je zaposlen pri Proizvodnji nafte v Lendavi in se ukvarja z znanstveno-raziskovalnim delom. Poleg tega pa aktivno deluje v družbeno političnih organizacijah. V 51. volilni enoti, ki obsega gospodarske organizacije je kandidat za poslanca gospodarskega zbora republiške skupščine VARGA JOŽE. Varga Jože je rojen 1925. leta v Strehovcih. Aktivno je sodeloval v NOB od leta 1944. Član ZKJ od leta 1947. V letih 1955—1957 in 1962—1965 profesionalni sekretar občinskega komiteja ZKS Lendava. Sedaj zaposlen pri Proizvodnji nafte kot vodja oddelka skupnih služb. V 51. volilni enoti, ki obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture sta kandidata za poslanca kulturno prosvetnega zbora republiške skupščine LAKETA KATARINA in PAL MARJETA. Laketa Katarina, učiteljica rojena 1932. leta v Kotu, po narodnosti madžarka, član ZKJ od leta 1958. Udeležila se je več delovnih akcij, aktivno dela v SZDL in drugih družbeno političnih organizacijah. Zaposlena kot učiteljica na šoli v Gaberju. Pal Marjeta je rojena 1928. leta v Čentibi, član ZKJ od leta 1948. Zaposlena kot pedagoški svetnik pri pedagoškem zavodu v Murski Soboti. Po narodnosti madžarka, v sedanji mandatni dobi bila poslanka kulturno-prosvetnega zbora republiške skupščine. KANDIDATI ZA ODBORNIKA OBČINSKE SKUPŠČINE 1. V volilni enoti Mala Polana — Brezovica: Vuk Jože — kmetovalec iz M. Polane; Ternar Štefan — kmetovalec iz Brezovice; Škalič Irena — delavka iz M. Polane; 2. V volilni enoti Dolina, Pince Marof, Pince, Benica: Gerenčer Franc — delavec iz Doline; Rudaš Janez — delavec iz Pinc; 3. V volilni enoti Petišovci — Trimlini: Uračnjek Štefan — delavec iz Petišovec; Radovan Anton — delavec iz Petišovec; 4. V volilni enoti Srednja Bistrica: Kolarič Jože — kmetijski tehnik iz Beltinec; 5. V volilni enoti Dolga vas: Banutai Janez — kmetovalec; Banutai Jožef mehanik; Vöroš Jožef — kmetovalec; 6. V volilni enoti Lendava I: Varga Aleksander — uslužbenec; Meričnjek Štefan — delavec; 7. V volilni enoti Trnje Žižki: Kramar Ivan — kmetovalec iz Trnja; Prša Martin — kmetovalec iz Žižkov; 8. V volilni enoti Renkovci: Matjašec Štefan — kmetovalec; Režonja Jožef — kmetovalec; 9. V volilni enoti Gaberje: Smej Štefan — delavec; Lebar Jožef — kmetovalec; 10. V volilni enoti Strehovci — Žitkovci: Zadravec Jožef — delavec iz Strehovec; Vegi Štefan — delavec iz Žitkovec; 11. V volilni enoti Mostje — Banuta: Kolenko Jože — delavec iz Mostja; Gazdag Ludvik — delavec iz Banute; 12. V volilni enoti Kobilje: Miholič Štefan — kmetijski tehnik; Berden Franc — delavec; Šabjan Peter — kmetovalec; 13. V volilni enoti Hotiza: Lebar Martin — strojni teh- nik; Balažič Jože — kmetovalec; Bratkovič Ludvik — kmetijski tehnik; 14. V volilni enoti Odranci od 171. št. naprej: Balažič Jože — obrtnik; Zver Martin — šofer; Kavaš Ivan — delavec; 15. V volilni enoti Gomilice: Balažic Martin — kmetovalec; Tkalec Jože — kmetovalec; ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI Volilna enota: Nafta — Metanol PERŠ Peter, Lendava FERFOLJA DRAGO, Petišovci 22 PEVEC Robert, Dolga vas 36 Volilna enota: Nafta — Strojni KRPAN Slavko, Benica PEČULIN Cvetko, Petišovci Volilna enota: Nafta — Uprava BERDEN Anica Lendava DRAŠKOVIČ Jožica, Lendava Volilna enota: KZ Lendava DO Dobrovnik HORVAT Jože, Kobilje 50 Volilna enota: KZ Lendava DO Lendava DRAGOŠIČ ing. Stefan, Lendava Volilna enota: šole Polana, Turnišče, Kobilje ANTOLIN Marica, Polana Volilna enota: ZD Lendava GJERKEŠ Gizela, Lendava DONKO Marija, Dolga vas Volilna enota: »INDIP« Lendava KOPINJA Elizabeta, Lendavske gorice HORVAT Anica, Lendava Volilna enota: NB in obrtniki TOKA Anka, Lendava Volilna enota: Trg. podjetje »Univerzal« in ostale poslovalnice GERENČER Andrej, Lendava KRAMPAČ Rozalija, Velika Polana Volilna enota: šola Lendava I., Genterovci, Dobrovnik, TSŠ, Vrtec KEPE Irma, Lendava Volilna enota: KZ Črenšovci — DO Bistrice KRESLIN Ignac, D. Bistrica KRAMPAČ Štefan, G. Bistrica Volilna enota: KZ Lendava DO Hotiza ŠPILAK Štefan. V. Polana PRŠA Ivan, V. Polana 114 Volilna enota: »Planika« obrat Turnišče VEKONJA Janez, Turnišče JANŽA Avgust, Turnišče 12 LEBAR Franc, Turnišče 240 Volilna enota: Sodišče Lendava in družb. pol. org. ČASAR Amalija, Dolga vas BALANTIČ Franci, Lendava Prejšnji teden so se na Cankovi ponovno zbrali predstvaniki kmetijskih zadrug in tovarne mlečnega prahu, da bi proučili kako v bodoče odkupovati mleko Pred soboškim hotelom urejujejo kanalizacijo Kandidati za poslance skupščine SRS in odbornike občinske skupščine Gornja Radgona REPUBLIŠKA SKUPŠČINA SPLOŠNI ZBOR KANDIDAT: KLEMENČIČ MILAN Klemenčič Milan je rojen v Beltincih, stanuje v Gor. Radgoni. Rojen je v obrtniški družini. Z narodnoosvobodilnim gibanjem je pričel sodelovati leta 1941 ter postal junija 1941 član SKOJ. Bil je učenec Jožeta KERENČIČA, ki ga je z narodnoosvobodilnim gibanjem povezal. Starši so bili v zaporih, Za časa okupacije je aktivno delal v mladinski organizaciji. Pomladi leta 1943 je postal sekretar okraj, odbora ZMS za radgonsko območje. Od marca 1944 pa sekretar aktiva SKOJ v Gornji Radgoni. Kot mladinski politični delavec je delal na terenu ljutomersko-radgonskega okrožja vse do osvoboditve. Do leta 1947 je bil sekretar okrajnega komiteja SKOJ v Radgoni. 1947. je odšel na progo Šamac — Sarajevo, kjer je bil kot inštruktor štaba mladinskih delovnih brigad. Nato je delal kot sekretar Agitprop komisije pri okrajnem komiteju ZKS v Radgoni, kot sekretar okrajnega odbora OF, tajnik ljudskega odbora mestne občine Gornja Radgona, načelnik oddelka za družbene službe pri občinski skupščini, sedaj pa kot predsednik občinskega odbora SZDL. Leta 1959 je diplomiral na Višji upravni šoli v Ljubljani. RUGOLE JOŽE Rugole Jože je rojen leta 1921 v Bosljivi Loki, Kočevnje, sedaj stanuje v Gornji Radgoni. Izhaja iz obrtniško kmečke družine. Končal je osnovno šolo, srednjo in oficirsko šolo pa v JLA. Kapitulacija bivše Jugoslavije ga je zatekla v rojstnem kraju, kjer je ostal do vstopa v NOV. Z NOB je začel sodelovati aprila leta 1942. Od julija do oktobra 1942 je bila vsa družina izseljena v postojanko Osilnica, od koder bi morali biti internirani v Italijo. 27. julija 1943 je s prisilnega dela na cesti pobegnil v partizane v Tomšičevo brigado. Ob formiranju IX. SNOB septembra 1943 je bil postavljen za političnega delegata, takoj za tem za pomočnika komisarja in nato za komisarja čete. Julija 1944 je končal eno mesečni partijski politični tečaj pri VII. korpusu NOB in POJ. Oktobra 1944 je obiskoval šifrerski tečaj, nato pa bil razporejen v bataljon za zvezo pri Glavnem štabu Slovenije. Po osvoboditvi je kot oficir JLA služboval v raznih garnizonih vse do 1. januarja 1957, ko je bil zaradi slabega zdravja upokojen v činu kapetana I. razreda. Po izstopu iz aktivne službe v JLA je prevzel dolžnost načelnika oddelka za narodno obrambo pri Skupščini občine Radgona. Poleg tega pa je opravljal najodgovornejše politične dolžnosti v ZK in SZDL. Je dober in požrtvovalen politični delavec in član več komisij pri občinskem komiteju ZK in občinskem odboru SZDL. REPUBLIŠKA SKUPŠČINA GOSPODARSKI ZBOR KANDIDAT: ŠKRILEC ALEKSANDER Škrilec Aleksander je rojen 1928. leta v Segovcih. Sin je manjšega kmeta. Osem razredov osnovne šole je končal v Apačah. Vojna v letu 1941 ga je zatekla v domačem kraju, kjer je delal pri očetu na posestvu vse do leta 1948. Po prihodu iz JLA se je zaposlil v Kmetijski delovni zadrugi v Segovcih, kjer je delal vse do leta 1953. Po reorganizaciji kmetijskih delovnih zadrug se je zaposlil v Kmetijski zadrugi Apače, kjer je bil zaposlen do leta 1959. V tem času je opravil izpit za polkvalificiranega trgovskega delavca in bil zaposlen kot trgovski pomočnik v trgovini kmetijske zadruge. V letih 1959-1961 je končal srednjo kmetijsko šolo za odrasle v Rakičanu. Po zaključku šole se je zaposlil kot kmetijski tehnik pri Kmetijski zadrugi v Apačah. Po priključitvi kmetijske zadruge h kmetijskemu kombinatu dela na področju apaške doline kot vodja kooperacije z zasebnimi kmetovalci. Že drugič je bil izvoljen za predsednika KO SZDL v Apačah. ZA KULTURNO PROSVETNI ZBOR KANDIDAT: JAUŠOVEC RUDI Jaušovec Rudi je rojen leta 1935 v Murski Soboti. Sin bivših viničarjev na Murščaku. Osnovno šolo je obiskoval pri Vidmu ob Ščavnici, leta 1950 končal nižjo gimnazijo v Gornji Radgoni, leta 1955 pa gimnazijo v Murski Soboti. Po 2-letnem študiju na Ekonomski fakulteti v Ljubljani se je zaposlil kot novinar pri Pomurskem vestniku v Murski Soboti. Leta 1961 je postal upravnik Delavske univerze v Gornji Radgoni, kjer dela še zdaj. Je aktiven družbeno-politični delavec, član IO ObO SZDL Gornja Radgona, predsednik idejnovzgojne komisije pri ObO SZDL Gornja Radgona in predsednik radijskega sveta Radia Murska Sobota. I. SKUPINA GOSPODARSTVA — PRVA PODSKUPINA 3. volilna enota — Elrad G. Radgona SABATI Nada, uslužbenka, G. Radgona ZEMLJIČ Mirko, elektromonter G. Radgona PRELOG Janko, uslužbenec, Murska Sobota 5. volilna enota — Gradbeno podjetje G. Radgona FEKONJA Franc, delavec, G, Radgona ROUS Vinko, G. Radgona 6. volilna enota — Opekarna G. Radgona in ostali RUGOLE Marija, trg. pomočnica, G. Radgona BRUS Štefka, računovodja, Norički vrh ŠLOSER Milan, šofer PRVA SKUPINA GOSPODARSTVA — DRUGA PODSKUPINA — KMETIJSTVO 1. volilna enota — kooperanti iz naselij apaške kotline ŽALEC JULKA, gospodinja, Lutverci HORVAT Viktor, kmet, Mahovci PUHEK Anton, kmet, Zg. Konjišče 4. volilna enota — kooperanti iz naselij: Janžev vrh, Boračeva, Šratovci, Radenci, Turjanci, Rihtarovci, Hrastje Mota MLINARIČ Peter, kmet, Šratovci NEMEC Stanko, kmet, Hrastje Mota 5. volilna enota — kooperanti iz naselij: Kapela, Murščak, Okoslavci, Dragotinci in dragi KETIŠ Ludvik, kmečki delavec, Okoslavci FRAS Marjan, kmetijski tehnik, Paričjak 6. volilna enota — kooperanti z območja KU Videm LANČIČ Jože, kmet, Žihlava ŠANTL Anton, kmet, Biserjane 7. Volilna enota — kooperanti iz območja KU Ivanjci — Negova KLOBASA Frančiška, kmečka delavka, Očeslavci KLEMENČIČ Jakob, kmet Grabonoš II. SKUPINA PROSVETE IN KULTURE 1. volilna enota — vsi prosvetni delavci z območja občine JOŠT Vanda, učiteljica, G. Radgona POSAVEC Avgust, učitelj, Paričjak III. SKUPINA ZDRAVSTVA IN SOCIALNIH SLUŽB 1. volilna enota, vsi zdravstveni in socialni delavci z območja občine Dr. OSTAN Miran, zdravnik, G. Radgona MILJEVIČ Erika, zobotehnik, Radenci VODENIK Ana, G. Radgona OBČINSKI ZBOR 14. volilna enota — Radenci — zdravilišče KLANČAR Ludvik, uslužbenec, Šratovci ZMAZEK Viktor, obratovodja, Radenci 15. volilna enota — Radenci — vas, Hrastje Mota GROSIČAR Ciril, upokojenec, Radenci ŠAFARIČ Alojz, kmet Hrastje Mota 16. volilna enota Boračeva, Janžev vrh ŠKRLEC Franc, delavec, Boračeva KOROŠEC Alojz, skladiščnik, Janžev vrh 17. volilna enota — Kapelski vrh KUPLEN Ivan, kmetijski tehnik, Kapelski vrh KŠELA Franc, kmet, Radenski vrh 18. volilna enota — Rački vrh, Murščak PRAH SLAVKO, kmetijski delovodja, Murščak KOVAČIČ Alojz, tesar, Hrašenski vrh 19. volilna enota — Rožički vrh — Selišči PERŠA ŠTEFAN -uslužbenec, Rožički vrh PALDAUF Jože, kmet, Se- lišči Šoštarič Alojz, kmet, Slaptinci 20. volilna enota — Videm ob Ščavnici LAPI Feliks, kmet, Videm BEZJAK Ivan, kmetijski delovodja, Biserjane 21. volilna enota — Stara gora ČAGRAN Karel, kmet, Terbegovci ČUŠ Jože, upokojenec, Žeink 22. volilna enota — Sovjak KOCUVAN Franc, kovač, Sovjak KOCUVAN Anton, kmetijski delavec, Sovjak 23. volilna enota — Spodnji Ivanjci SATLER Franc, kmetovalec, Spodnji Ivanjci ZUPAN Alojz, kmetovalec, Očeslavci 24. volilna enota — Negova ŽURMAN Boris, logar, Kunova BRAČIČ Franc, kmet, Negova 25. volilna enota — Ivanjševci ROŠKAR Franc, kmet, Ivanjševci ob Ščavnici KAUČIČ Franc, kmet, Gornji Ivanjci V soboški »Panoniji« je med starejšimi kovinarji možno srečati tudi mnogo mladih živine nosti in selekcije v individualnem sektorju. V ta namen zavod tetovira do 28 dni stare teličke najboljših bikov iz osemenjevalnega centra v M. Soboti na osnovi pripustnice. Na osnovi izkušenj s prvega sejma, predvsem pa na osnovi dogovorov in pogodb, ki jih ima zavod že sklenjene s kupci za prodajo plem. živine v letu 1965, kaže, da nam verjetno ne bo uspelo dobiti toliko plemenske živine, kolikor bi je želeli kupiti. Povpraševanje po plem. živini v zadnjih letih ponovno narašča, kar je razumljivo, saj se je stalež krav v zadnjem času enostranske proizvodnje mesa občutno znižal. Zato so izgledi za prodajo plemenske živine v letošnjem letu pa tudi za bodoče veliki, problem bo le v tem, kako pri tako ma- lem številu živali v kontroli proizvodnosti in selekciji v individualnem sektorju zagotoviti zadostno število plem. živine. Zato hoče zavod tudi letos razširiti in poglobiti delo na kontroli proizvodnosti in selekciji s tem, da bi se v letošnjem letu ponovno vključila v kontrolo proizvodnosti tudi področja, kjer sedaj ni kontrole (radgonsko področje). V ta namen bo zavod organiziral na teh področjih sprejem krav v kontrolo proizvodnosti, obenem pa bo tetoviral čim več telic boljših bikov iz osemenjevalnega centra. Letos se so za nakup plem. živine poleg drugih kupcev prijavili tudi kupci iz Pomurja in sicer KIK »Pomurka« obrat za koop. za 200 glav, obrat za kmetijstvo za 50 glav, ZK Križevci za 30 glav, ZK Prosenjakovci za 30 glav, VG Kapela za 30 glav. Smatramo, da je akcija, ki so jo podvzele nekatere kmetijske organizacije v Pomurju s tem da povečujejo osnovno čredo krav molznic s kooperacijsko rejo, zelo pozitivna, saj je osnovna čreda kapital, na katerem temelji celotna govedorejska proizvodnja. Od 8. do 13. marca je to zavod organiziral ponovno odbiro za drugi plemenski sejem, ki bo v začetku aprila. Za ta sejem bodo odbrane živali, ki ustrezajo sledečim pogojem: — plemenski bikci, ki imajo 100% poreklo in so v starosti okrog 13 mesecev, — plemenske krave, ki imajo 100 ali 50% poreklo v starosti do 5 let s poznano lastno proizvodnjo, tetovirane plemenske telice s 100 ali 50% poreklom, ki bodo na dan odbire breje več kot 2 meseca, ■ breje plemenske telice v področjih, kjer se v zadnjih letih ni vršila kontrola proizvodnosti in za katere bodo lastniki predložili potrdila o pripustu njihovih mater s tem, da se bodo na teh dvorcih vršili tudi sprejemi krav v rodovnik. Take telice se bodo odbirale v nasled. področjih: ZK Cankova, ZK Grad, ZK Petrovci, KZ Šalovci, ZK Prosenjakovci, KZ Črenšovci, na področju obrata za koop. KK G. Radgona, na področju KZ Lendava in delno na področjih KIK »Pomurka«, obrat za koop. KZ M. Sobota (področja zodrug Tišina in Beltinci). Na navedenih področjih se bo odbira živali izvršila le v primeru, če bodo lastniki poleg predložitve pripustnic mater pripeljali na odbiro matere takih telic ter vse krave in nad 8 mesecev stare telice. Komisija bo namreč te krave, kolikor bodo odgovarjale po fenotipu, sprejela v kontrolo proizvodnosti ter določila, katere telice imajo pogoje, da se jih tetovira, ing. Erjavec Milan Danes niso vsi hlevi tako polni, kot na sliki POMURSKI VESTNIK, 18. MARCA 1965 5 NAS MALI INTERVJU Jože Vild: Ne "veliki" načrti-marveč resno delo Po večletnih prizadevanjih je pred kratkim vendarle bil ustanovljen v Murski Soboti atletski klub Pomurje, o čemer smo že poročali v enem izmed prejšnjih številk lista. Naš današnji mali intervju smo namenili novoustanovljenemu atletskemu klubu. Uvodoma — vprašanje predsedniku AK_ Pomurje, tov. Jožetu Vildu: osebni podatki, športni življenjepis? Po poklicu novinar; 41, doslej več na kulturnem področju — s »prekvalifikacijo« pa v prihodnje tudi na športnem. Sicer pa že doslej vedno naklonjen atletiki, v športnem življenjepisu pa nekaj poskusov v atletiki, seveda v živahnejših letih. Kaj lahko pričakujemo od novoustanovljenega kluba in čemu namerava klub posvetiti posebno skrb? Najprej pričakuje klub razumevanje vseh športnih organizacij in družbeno-političnih činiteljev, ter vseh, ki so naklonjeni atletiki. Vsako, še toliko pričakovano rojstvo, je povezano tudi s težavami. In preden otrok shodi, mu je potrebno posvetiti mnogo nege, skrbi in razumevanja. To velja tudi za AK Pomurje. Atletom v pokrajini ob Muri — in teh ni ravno malo — se je uresničila osnovna želja: enotna atletska organizacija, da se na raznih tekmovanjih široma Slovenije ne bodo več pojavljali kot brezdomci in brezimci. Nimamo »velikih« načrtov — imamo pa resne namene. Predvsem: na široko odpreti klubska vrata vsem, ki se želijo pošteno ukvarjati in uveljaviti v atletiki. Skratka množičnos na prvem mestu, če bomo uspeli v tem, smo prepričani, da dosežki mladih pomurskih atletov ne bodo slučajni, o atletskem klubu Pomurje pa bomo lahko govorili še kdaj in ne le ob ustanovitvi. Brez težav seveda ne bo šlo, saj v začetku, praktično, razen dobre volje, nimamo ničesar. Zato le še toliko bolj računamo na sodelovanje in razumevanje vseh, ki nam lahko kakorkoli pomagajo, bodisi kot trenerji, svetovalci, lastniki ali upravljalci športnih objektov. Morda še kaj iz letošnjega kole- darja atletskih športnih prireditev? Že na ustanovnem zboru smo sprejeli okvirni koledar letošnjih atletskih prireditev, tekmovanj v organizaciji atletskega kluba Pomurje in sodelovanj naših atletov na tekmovanjih drugod. Neposredno pred nami pa je prva večja preizkušnja: organizacija in izvedba republiškega tekmovanja v krosu, predvidoma 4. aprila v Murski Soboti. In še osebni hobby? Poleg knjig — delo v atletskem klubu (to oljenem kot pojasnilo vsem, ki me vprašujejo, če sem se skregal s kulturo). Posebna želja? Kot predsednik atletskega kluba Pomurje: da pri urejanju športnih objektov NK Mure ne bi prešli želja in potreb pomurskih atletov. JOŽE VILD Novo strelišče v Radencih Strelska družina v Radencih spada poleg Vidma med najboljše strelske družine v občini. Kljub težavam, s katerimi so se borili v minulem letu, so dosegli zadovoljive uspehe. S pomočjo nekaterih društev in ob pomoči sklada za telesno kulturo so uspeli dograditi strelišče za malokalibrsko puško tako daleč, da bo že letos lahko služilo svojemu namenu. Pri tem so opravili okrog 178 prostovoljnih delavnih ur. Za dokončno ureditev strelišča, ki ga nameravajo odpreti v času proslave 20-obletnice osvoboditve potrebujejo še dober milijon dinarjev. Z novim streliščem bodo Radenci dobili še en lepo urejen športni objekt, ki bo lahko služil ostalim strelskim družinam Pomurja, kakor tudi v turistične in rekreacijske namene. Radenski strelci pa so tudi v tehnem pogledu zelo aktivni, saj so se udeležili vseh predvidenih strelskih tekmovanj ter dosegli zadovoljive uspehe. Na tekmova- nju za občinsko »zlato puščico« je v lanskem letu sodelovalo kar šest strelcev iz Radenec, med katerimi je osvojil občinsko »zlato puščico« njihov strelec Polde Činč. Prvo mesto pa so zasedli tudi ekipno. Z dograditvijo strelišča se bo strelstvo v Radencih še bolj razvilo, zaradi česar tudi lahko pričakujemo boljše rezultate. Ob tej priložnosti je treba pohvaliti tudi večletno prizadevno delo tajnika strelske družine Radenci tov. Antona Matekoviča, za kar mu je domača družina podelila tudi zračno puško. Posebno priznanje pa je prejel tudi od okrajnega strelskega odbora. IKA ŠAHOVSKI BRZOTURNIR KŠP BOGDAN HARI NAJBOLJŠI V nedeljo je bil v Ljubljani šahovski brzoturnir Kluba študentov Prekmurja, na katerem je sodelovalo 11 šahistov. Najboljši med njimi je bil Bogdan Hari, ki je zbral 9,5 točke od desetih partij ter zasedel prvo mesto. Sledijo: Lonec 8, Matjašec 7, Tkalec 6, Kumin 5, Klemen in Režonja po 4,5 točke itd. Predsednik Kluba študentov Prekmurja je ob tej priložnosti podelil zmagovalcu Bogdanu Hariju pokal v trajno last. JUGOSLOVANSKE ŠPORTNE IGRE Zadovoljiva udeležba V nedeljo je bilo v Murski Soboti občinsko prvenstvo v namiznem tenisu v okviru JŠI za pionirje, mladince, mladinke in člane. Udeležba je bila zelo dobra, saj se je tekmovanja udeležilo skupno 21 ekip, od tega 7 pionirskih, 6 mladinskih, 6 članskih in 2 ekipi mladink. V konkurenci pionirjev so imeli največ uspeha tekmovalci iz Grada, ki so v finalu premagali Beltince I. z rezultatom 5:2. V borbi za tretje mesto so Beltinci II. premagali Tišino I. s 5:0. Vrstni red pionirskih ekip je naslednji: Grad, Beltinci I, Beltinci II, Tišina I. itd. Pri mladincih so imeli največ uspeha tekmovalci Gojenca, saj so se vse tri ekipe uvrstile v finale. V odločilni tekmi je prva ekipa Gojenca premagala drugo ekipo z rezultatom 5:2. Vrstni red mladinskih ekip je naslednji: Gojenec I, Gojenec II, Gojenec III, Tišina itd. Med mladinkami sta nastopili le ekipi Gojenca. V medsebojnem srečanju je zmagala druga ekipa s 3:2. Tudi v konkurenci članov so bili najboljši tekmovalci Gojenca, ki so v finalu premagali Enotnost s 5:1 ter ESŠ s 5:0. Ekipa Enotnosti pa je premagala ESš s 5:3. Vrstni red članskih ekip; Gojenec, Enotnost, ESŠ itd. Vse zmagovalne ekipe so prejele pokale ObZTP M. Sobota, po tri prvoplasirane ekipe pa diplome. Razveseljivo je zlasti dejstvo, da se je tekmovanja udeležilo več ekip izven M. Sobote. Posebno pohvalo zaslužijo osnovna šola Beltinci in Tišina, ki sta poslali kar po tri ekipe. Žal pa se tekmovanja niso udeležile ekipe iz osnovnih šol v Murski Soboti. SREDNJEŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGA Visoka zmaga gimnazije V devetem kolu srednješolske košarkarske lige za mladince je ekipa Gimanazije visoko premagala SKŠ Rakičan, medtem ko je bila SŠTV tokrat prosta, čeprav je tabela po odigranem devetem kolu nepopolna, ker je bilo nekaj tekem preloženih, je vendarle zanimiva ugotovitev, da bosta vodeči ekipi ESŠ in Gimnazije po vsej verjetnosti končali prvenstvo z enakim številom točk, zaradi česar bosta morali odigrati še tretjo tekmo. Kakor smo zvedeli bo tretja tek- ma odigrana na nevtralnem igrišču v Radencih za naslov srednješolskega prvaka. Rezultata: 9. kola: ESŠ : Učiteljišče 69:41 Gimnazija : SKŠ Rakičan 167:55 Tabela 1. ESŠ 8 7 1 505:341 14 2. Gimnazija 7 6 1 573:301 12 3. SŠTV 6 2 4 283:357 4 4. SKŠ Rakičan 7 2 5 334:531 4 5. Učiteljišče 6 0 6 236:401 0 POMURSKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA Gojenec že tretjič pomurski prvak Predzadnjo nedeljo je bil v M. Soboti na sporedu zadnji del prvenstva v pomurski namiznoteniški ligi. Tokrat so bila odigrana zadnja štiri kola, ki so tudi odločala o naslovu pomurskega prvaka. Pred tem so imele namreč kar tri ekipe Gojenec, Mura in Lendava možnost, da se potegujejo za najvišji naslov. Ker pa ekipa Lendave iz neznanih vzrokov v zaključnem delu ni nastopila, je o pomurskem prvaku odločilo le srečanje med Gojencem I. in Muro, ki se je končalo z visoko zmago Gojenca I. s 5:1. Zanimivi sta bili tudi srečanji med Gojencem II. in Elanom ter med Muro in ESŠ, čeprav ni prišlo do presenečenj. Naslov pomurskega prvaka za leto 1964/65 je tako že tretjič zapored osvojila ekipa Gojenca iz Murske Sobote pred ekipo Mure in Elanom. Letošnje prvenstvo v pomurski namiznoteniški ligi pomeni korak naprej, zlasti kar se tiče kvalitete. Poleg Gojenca sta zlasti napredovali ekipi Lendave in Elana, razveseljivo pa je tudi uspešno nastopanje novinca Bistrice. Precej pa sta popustili ekipi Radenec in Poleta, ki sta pristali tik na dnu tabele. Tudi lahko trdimo, da je zanimanje za namizni tenis v Pomurju vedno večje. Škoda le, da ne posvečajo večje pozornosti temu športu v občini Radgona in Ljutomer. Poudariti tudi kaže, da delajo nekatere ekipe pod zelo težkimi pogoji, saj nimajo na razpolago niti miz niti prostorov za redno vadbo. To velja zlasti za soboške ekipe Elan, ESŠ in Polet. Zelo zaželjeno bi bilo, da bi vsaka šola nabavila vsaj eno mizo, kar prav gotovo ni tako velik izdatek. Pri tem pa gre pohvala šolskemu centru za blagovni promet v Murski Soboti, ki je pokazal veliko razumevanje in vedno dal na razpolago telovadnico. Najuspešnejši letošnji tekmovalec pomurske namiznoteniške lige je bil Žižek (Gojenec) pred Klemenčičem (Lendava), Sinicem (Mura), Ungerjem in Geričer (Gojenec) itd. REZULTATI: 16. kolo: ESŠ : Polet 5:0 Lendava : Elan 0:5 Bastrica : Radenci 5:0 Gojenec I : Mura 5:1 17. kolo: Gojenec II : Elan 3:5 ESŠ : Radenci 5:0 Lendava : Mura 0:5 Bistrica : Gojenec I. 0:5 18. kolo: Gojenec I. : Lendava 5:0 Mura : ESŠ 5:3 Radenci : Gojenec II. 0:5 Elan : Polet 5:0 19. kolo: Polet : Radenci 0:5 Gojenec II. : Mura 1:5 ESŠ : Gojenec I. 0:5 Lendava : Bistrica 0:5 Končna tabela 1. Gojenec I. 16 15 1 79:15 30 2. Mura 16 14 2 75:29 28 3. Elan 16 11 5 63:35 22 4. Lendava 16 10 6 57:35 20 5. Gojenec II. 16 9 7 56:44 18 6. ESŠ 16 6 10 39:53 12 7. Bistrica 16 5 11 35:55 10 8. Radenci 16 2 14 12:72 4 9. Polet 16 0 16 2:80 0 Mirko Unger PIONIRSKO STRELSKO TEKMOVANJE Osnovna šola II. in Miholič zmagovalca V nedeljo je bilo v Murski Soboti občinsko strelsko tekmovanje pionirjev v okviru Jugoslovanskih športnih iger in v počastitev 20. obletnice osvoboditve. Tekmovanja se je udeležilo 5 ekip z 25 tekmovalci. Ekipno je zmagala osnovna šola II iz Murske Sobote z 562 krogi pred osnovno šolo III iz Murske Sobote 520, osnovno šolo Gederovci 448, osnovno šolo I. iz Murske Sobote 405 ter osnovno šolo Bakovci 363 krogi. Med posamezniki je bil najboljši Miholič (osnovna šola I) s 151 krogi pred Lončarom (osn. šola III) 135, Kološo (osn. šola II) 130 krogi itd. To je bilo prvo strelsko tekmovanje pionirjev v okviru občine in je uspelo. Po programu občinskega strelskega odbora v Murski Soboti pa bodo že letos uvedli kontrolna tekmovanja tudi za pionirje. ESŠ BREZ PORAZA V osmem kolu srednješolske košarkarske lige za mladinke je ESŠ brez težav premagala Učiteljišče ter tako brez poraza osvojila naslov srednješolskega prvaka. Ostala neodigrana tekma med Učiteljiščem in Gimnazijo pa ne bo vplivala na razvrstitev na tabeli. Rezultat: ESŠ : Učiteljišče 43:22 Tabela 1. ESŠ 6 6 0 199:96 12 2.Učiteljišče 5 3 2 165:124 6 .3 Gimnazija 5 1 4 115:164 2 4. SKŠ Rakičan 6 1 5 47:142 0 V nedeljo v Murski Soboti Mura: Celje Prihodnjo nedeljo se bo pričel spomladanski del tekmovanja v SNL. Tokrat se bodo nogometaši Mure pomerili z enajstorico Celja na domačem igrišču. PRIJATELJSKI NOGOMET V okviru priprav za spomladanski del tekmovanj v okviru SNL, SCL in PNL je bilo odigranih nekaj prijateljskih nogometnih tekem. Dosojeni so bili naslednji rezultati: MURA : ŽELEZNIČAR 3:5 ŽELEŽNICAR : MURA 3:1 KOVINAR : GRAFIČAR 2:0 BELTINCI : MURA (ml.) 1:2 TURNIŠČE : BRAZDA 1:3 ZIMSKA KOŠARKARSKA LIGA Odigrana le ena tekma V zadnjem kolu zimske košarkarske lige je bila odigrana le tekma med Sobota A in Rakičanom, ki se je končala z zmago Sobote A. Preostali dve tekmi med Old boysem in Soboto B ter Puconci in Radenci pa sta se končali brez borbe v korist Sobote B oziroma Radenec, ker ekipi Old boysa in Puconec nista nastopili. S tem je bilo letošnje tekmovanje v zimski košarkarski ligi končano. Ostala je 1 neodigrana tekma med Old boysem in Radencami, ki pa bo na sporedu še ta teden. Rezultati zadnjega kola: Sobota A : Rakičan 99:72 Puconci : Radenci 0:20 Old boys : Sobota B 0:20 Tabela 1. Sobota A 10 10 0 873:465 20 2. Sobota B 10 7 3 425:445 14 3. Rakičan 10 5 5 587:710 10 4. Old boys 9 5 4 504:490 9 5. Radenci 9 1 8 411:467 2 6. Puconci 10 1 9 230:453 0 Prodamo Avto-moto društvo »Štefan Kovač« Murska Sobota Lendavska 54/a razpisuje prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 2 osebna avtomobila Zastava, 600.750 2 motorni kolesi Panonija, 250 ccm 1 motorno kolo Jawa, 250 ccm Licitacija bo na dvorišču AMD 21. marca 1965 s pričetkom ob 9. uri dopoldne. Navedena sredstva bodo na ogled interesantom na dan licitacije od 7. ure naprej; na razpolago bodo tehnični podatki AMD Murska Sobota DRAŽBENI OKLIC Dne 29. aprila 1965 ob 8 .uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 17 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Rakičan, vi. št. 919. Cenilna vrednost 2,165.938 din. Najmanjši ponudek 1,443.958 din. Občinsko sodišče M. Sobota dne 12. marca 1965. Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE »ŠTEFANA KOVAČA« V TURNIŠČU razpisuje delovno mesto SNAŽILCA-KE Osebni prejemki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov šole. Nastop službe s 1. aprilom 1965 ali po dogovoru. — Pismene ponudbe poslati delovni skupnosti šole. — Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Kmetijsko-industrijski kombinat »Pomurka« — OBRAT TOVARNA MLEČNEGA PRAHU MURSKA SOBOTA razpisuje delovno mesto TEHNIČNEGA DIREKTORJA Pogoji: dipl. inženir agronomije ali kemije z najmanj 5-letno prakso. Osebni dohodki po pravilniku. Ponudbe je dostaviti upravi Tovarne mlečnega prahu v M. Soboti. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. RTV Ljubljana NEDELJA, 21. marca 8.00 Mladinska radijska igra, Berislav Mrkšič: O medvedu Tipku in zlatem zobku; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.; 10.30 Pesmi borbe in dela; 11.40 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 13.30 Za našo vas; 13.50 Pred domačo hišo; 14.00 V svetu opernih melodij; 10.05— 18.00 športno popoldne; 18.30 Pol ure z Lisztom, Brahmsom in Dubussyjem; 20.00 Naš nedeljski sestanek; 22.10 V plesnem ritmu. PONEDELJEK, 22. marca 8.55 Za mlade radovedneže. Mlada leta velikih skladateljev; 10.15 Pisan orkestralni intermezzo; 10.35 Naš podlistek, V. Mariconi: Preprosta aritmetika; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Ciril Remic: Aktualni problemi gozdarstva in lesne industrije; 14.05 Odlomki iz Corneliusove opere Bagdadski brivec; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Zabavni zbori; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbena križanka Št. 12; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Zvočni razgledi; 18.45 Svet tehnike, Ing. Vlado Zupan: Vloga avtomatike v gospodarstvu; 20.00 Izbrali smo za vas; 20.40 Pianistka Gina Bachauer; 22.10 S popevkami po svetu. TOREK, 23. marca 8.25 Od melodije do melodije; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo, Na eni strani Gorjancev; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti; 12.05 Kmetijski nasveti — Valentin Benedičič: Razširjajmo medovite rastline; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo, O slovenski povojni književnosti — III.; 14.35 Pet minut za novo pesmico; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Pol ure s plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.45 Na mednarodnih križ potjih; 20.00 Majhen recital violinista Slavka Zimška; 20.20 Radijska igra, Moma Kaper: In spet noč; 21.15 Serenadni večer; 22.15 Naši ansambli zabavne glasbe.- SREDA, 24. marca 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb; Jeus Sigsgaard: Katinka in voziček za punčke; 9.25 Domače pesmi in napevi; 10.15 Melodije za razvedrilo; 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Nimaš prednosti; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Tone Zorc: Pogoji za večjo mlečnost krav; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, Na oni strani Gorjancev; 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 O življenju in delu Johanessa Brahmsa; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Iz fonoteke radia Koper; 18.45 Naš razgovor; 20.00 Poje akademski pevski zbor; 20.20 Tako pojo in igrajo v Budimpešti; 20.40 Alban Berg: Woz-zeck (opera); 22.10 Plesni zvoki. ČETRTEK, 25. marca 8.05 Jutranji zabavni zvoki- 9.36 Igrajo in pojo vam Logarski fantje; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Julija Smole: Problemi pridelovanja češenj v Sloveniji; 14.05 Slovenski pevci v operah; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Igra vam kmečka godba; 15.40 Literarni sprehod, E. Zamjatin: Znamenja 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Jezikovni pogovori; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Večer umetniške besede, Vladoša Simčič; 21.30 Glasbeni nokturno; 22.10 Nočni akordi. PETEK, 26. marca 8.55 Pionirski tednik; 9.35 Pet minut za novo pesmico; 10.35 Novosti na knjižni polici; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Jelka Hočevar: Pri nas dosegljivi herbicidi za žito in koruzo; 12.30 Uverture in arije iz oper Gioacchina Rossinija; 14.05 Radijska šola za nažjo stopnjo, Pojte z nami; 15.30 Japonska narodna glasba; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Petkov simfonični koncert; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; Revija naših pevcev zabavne glasbe; 18.45 Kulturna kronika; 20.00 Zvočni mozaik; 20.30 Tedenski zunanje politični pregled; 20.40 Slovenska klaivrska glasba; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.10 Za ljubitelje jazza. SOBOTA, 27. marca 8.25 Zabavne melodije; 9.45 Četrt s pevcem Dušanom Jakšičem; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Rade Kalinovič: Krojenje listav- v zasebni gozdni proizvodnji; 12.15; Domače viže za sobotno popoldne; 14.05 Reinhold Gliere: Rdeči mak — baletna suita; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Tekmovanje jugoslovanskih zborov; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 18.00 Poročila aktualnosti doma m v svetu; 18.15 Zoltan Kodaly: Pri Szerkeleyskih predicah; 18.45 S knjižnega trga; 20.00 V soboto zvečer; 21.00 Zaplešite z nami; 22.10 Oddaja za naše izseljence. TVD Partizan Murska Sobota Telesno-vzgojno društvo Partizan v Murski Soboti je eno izmed najmočnejših tovrstnih društev v Pomurju. V društvu imajo zlasti dobro razvito splošno telesno vzgojo, katero obiskuje nad 350 aktivnih članov od cicibanov do članic, kar prav večina naših TVD Partizan zanemarja. Pri tem gre tudi posebno priznanje za prizadevno večletno delo načelniku Francu Flegarju in načelnici Dragici Berlot. Poleg splošne vadbe imajo v društvu tudi nekaj zelo delavnih športnih sekcij, med katerimi naj omenimo plavanje, košarko, judo, atletiko in orodno telovadbo. Ponovno je v lanskem letu zaživela plavalna sekcija ter pod vodstvom tov. Ringbauerja dosegla nekaj vidnih uspehov. Organizirali so plavalno šolo, ki je bila dobro obiskana in uspela. Soboški plavalci so se udeležili tudi raznih tekmovanj ter poželi več priznanj. Med drugim so na o- krajnem prvenstvu zasedli dve prvi mesti med ekipami ter pet prvih, tri druga in eno tretje mesto med posamezniki. Košarkarska sekcija pod vodstvom tov. Juteršnika že nekaj let aktivno deluje in tudi dosega zadovoljive rezultate. V tem času jim je uspelo vzgojiti več mladih košarkarjev, ki se tudi trenutno nahajajo na prvem mestu v pomurski košarkarski ligi. Nastopali pa so že tudi v drugi republiški ligi. Tudi judo sekcija, ki šteje 28 članov se udeležuje tekmovanj v republiški judo ligi, čeprav še kvalitetno ni povsem dorasla, kar pa je tudi razumljivo, saj je ta športna panoga v Pomurju šele v razvoju. Za uspešno vodenje te sekcije gre priznanje tov. Kosu. Poseben podvig so v lanskem letu napravili atleti in atletinje, ki so na različnih tekmovanjih, občinskih, okrajnih in republiških dosegli vidne uspehe. To velja zlasti za okrajno tekmovanje, ker so zasedli nekaj prvih mest. Atletsko sekcijo je požrtvovalno vodil tov. Šeruga. Prvič po 10 letih so se na vidno mesto povzpeli v orodni telovadbi, saj je članska vrsta na okrajnem in republiškem tekmovanju dosegla prvo mesto v svojem III. razredu. Za tak uspeh gre priznanje tov. Babiču. V okviru društva Partizan v Murski Soboti delujejo še nekatere druge športne panoge, s katerimi skrbijo za rekreacijo svojega članstva. Seveda pa se društvo bori tudi s finančnimi težavami, ki so največja ovira za uspešnejši razvoj telesno-vzgojnega življenja. Društvo Partizan v M. Soboti prireja vsako leto tudi telovadne akademije oziroma telovadne večere, na katerih prikažejo dejavnost društva. Že sedaj se pripravljajo na veliki manifestacijski nastop ob praznovanju 20. obletnice osvoboditve, kjer bodo nastopili z vsemi oddelki. OBČANI! Z varčevanjem koristite sebi in skupnosti! POMURSKI VESTNIK, 18. MARCA 1965 6 NASI KRAJI IN LJUDJE Bučkovski žulji Pod Moravskim bregom so se ceste sumljivo nabreknile. Prometni znaki »cesta zaprta za vsa motorna vozila« sicer nenavadno, toda zgovorno dokazujejo, da bo prišla pomlad. Avtobusni promet med Mariborom in Ljutomerom preko Bučkovec je preusmerjen. Ta čas, ko se leto nagiba v pomlad, pomeni ja Bučovce nekakšno karanteno. To traja že leta in nekaj let bo še tako . Zato ni čudno, da Bučkovčani v svojem sedemletnem programu predvidevajo, da bodo v prvi vrsti urejevali ceste. Na območju krajevne skupnosti imajo okrog 40 km vaških cest, cesto med Radoslavci in Moravskim bregom (2,5 km) pa naj bi tlakovali. Potrebo po tem so predočili tudi upravnemu odboru cestnega sklada pri občinski skupščini. Ostalih 6 km te ceste pa bo potrebno temeljito nasipati z gramozom, saj so jo strokovnjaki lendavske Nafte pošteno zdelali. Kakršno koli popravljanje ceste v bučkovski okolici pa stane veliko več kot drugje. Letos bodo morali pripeljati iz 15 km oddaljenih Križevec GOO kub. metrov gramoza. Polovico stroškov (1 milijon 800 tisoč) bodo krili iz sredstev proračuna, drugo polovico pa bo nanesel krajevni samoprispevek. V Bučkovcih in okolici se že dalj časa potegujejo za rekonstrukcijo gozdne ceste med Radoslavci in Koračicami, v načrtu pa imajo tudi ureditev nekaj sto metrov cestišča med Moravskim bregom in Trnovci. Letos so v Bučkovcih postavili pod streho mladinski dom, v katerem naj bi bila tudi klubska soba in telovadnica. Mladina je spočetka s precejšnjo vnemo pričela z delom pri gradnji doma, toda ker je v Bučkovcih malo mladine, je še tem upadel pogum. V lanskem letu je odšlo iz Bučkovec 24 mladih ljudi v mesta. To pa se ponavlja že več let. — Deca so doma preveč obremenjena z delom, — je sodil tov. Karl Stropnik, ko je ocenjeval šolske uspehe in sodelovanje staršev s šolo. Čeprav so uvedli dodatni pouk za one, ki v šoli težko shajajo, starši za tako obliko dela otrok v šoli ne kažejo dovolj zanimanja. Kakor je delo učiteljskega kadra na vaških šolah mnogo težavnejše nasploh, imajo v Bučkovcih še prav veliko problemov, ki izvirajo iz socialnih razmer otrok. Zato je popolnoma razumljivo, da se v Bučkovcih ogrevajo za ustanovitev zdravstvenega centra v Ljutomeru, toda tako, da bodo ljudje iz tega centra čimveč tudi v Bučkovcih in okoliških krajih. Takega mnenja je tudi socialno varstvena komisija pri krajevni skupnosti. KRAJEVNA SKUPNOST POSTAJA SAMOUPRAVNI ORGAN OBČANOV — Včasih je bilo v krajevnem odboru 23 članov, — je naredil primerjavo predsednik KS Franc Štuhec, — danes soodloča v organih krajevne skupnosti okrog 60 ljudi. Ne bi se mogli pritoževati, da krajevna skupnost nima širokih pooblastil, nekoliko premalo pa je vedno sredstev. — Večje sodelovanje občanov pa verjetno vpliva tudi na večjo udeležbo ljudi na zborih volivcev. Včasih se je v Bučkovcih zbralo po 70 do 80 ljudi, na zadnjem zboru volivcev pa jih je bilo skoraj enkrat več. Če se sama krajevna skupnost ubada največ s komunalnimi vprašanji, je razumljivo, da se tudi na zborih volivcev v Bučkovcih in okolici ljudje pogostokrat vprašujejo čemu taksa na kmečke vozove, od katerih večji del dobi republika. Morda nekoliko poenostavljeno v zapletenem sistemu zbiranja proračunskih sredstev, toda za prebivalce takih krajev kot so Bučkovci, Je to vprašanje važno. — Kdaj le, bomo mi z našimi konjskimi in kravjimi vpregami vozili po cesti prvega reda na pr. med Mariborom in Ljubljano!? — pravijo. RESNIČNI BUČKOVSKI ŽULJI Bučkovski okoliš šteje 2360 prebivalcev. v kraju imajo urejeno ambulanto, toda zdravnik prihaja v kraj samo enkrat tedensko in še to samo popoldne. Zato morajo iskati občani zdravniško pomoč v sosednjih Juršincih, kjer imajo že dalj časa stalnega zdravnika. Rabili bi tudi zobozdravnika. In babico, ki »nosi« sedaj deco v Buč- kovce iz Križevec. V novem stanovanjskem bloku je tako ostalo stanovanje, ki so ga predvideli za zdravnika, še vedno prazno. Bučkovski gasilci bi rabiil okrog 100 metrov dobrih cevi, dobili pa so jih samo 30 m, kar je za bučkovske razmere veliko premalo. Kljub temu, da je bilo že veliko kritik na račun dimnikarskih storitev, so še primeri, ko dimnikarja ni k hiši itd. ŽE MAJA »MLADA« BUČKOVSKA GODBA? Kar zadeva kulturnoprosvetno življenje imajo Bučkovci tradicijo. Prosvetno društvo je tudi letošnjo sezono pripravilo program, o katerem sodijo, da je realen. Pomlajena bučkovska godba, ki šteje 14 članov, predvsem šolske in pošolske mladine naj bi nastopila letos maja ob priliki proslave 20-letnice osvoboditve. Takrat nameravajo odkriti tudi spominsko ploščo dolgoletnemu predsedniku prosvetnega društva Slavku Senčarju. Februarja je prvič nastopil tudi novi pevski zbor. Bučkovčani so v zadnjih letih zelo prizadevno urejali kino, ki beleži zadovoljiv obisk. Končno je kino bučkovčanom edino razvedrilo. Ko bo urejen v mladinskem domu klubski prostor bodo nekoliko lažje gledali tudi televizijo . To, o čemer je tukaj zapisano, so žulji, ki Bučkovčane še žulijo (nekateri med žulji so — kot pravijo — precej krvavi). Lahko pa se postavijo v Bučkovcih tudi z drugimi žulji: vodovod, novi stanovanjski blok, pošta. V vsem tem so zares žulji občanov iz Bučkovec in drugih krajev v okolici, ki so pomagali pri gradnji. —jm ŽENE SO PROSLAVILE Za praznik dneva žena je mladina v Selu priredila proslavo, katera je uspela in so jo vaščani polnoštevilno obiskali. Žene iz Stogovec so praznovale 8. marec na izletu po Pomurju, katerega je organiziral KO SZDL Stogovci. Obiskale so Videm ob Ščavnici, kjer so si ogledale nekatere zgradbe, ki so namenjene skupnemu koriščenju vseh vaščanov. Pri Kapeli so se ustavili v znani vinski kleti in nato so nadaljevali pot proti Murski Soboti, kjer so si ogledale tovarno mlečnega prahu. Tudi žene iz Gorice so svoj praznik 8. marec nadvse svečano proslavile z bogatim kulturnim programom. Na gostovanje so povabile žene iz Puconec. POPRAVKI Med tiskom smo opazili, da so se nam vrinile nekatere neljube napake in sicer: Na strani 4 se je v objavo kandidatur pri 62. volilni enoti pomotoma iz drugega sestavka vrinila vrstica »Ni urejeno!« Vrstica je odveč, ker je kandidatura v tej volilni enoti potrjena. Na 2. strani je zamenjan v nekaterih izvodih naslov vesti o šiviljskem tečaju v Turnišču. Na 5. strani je v seznamu kandidatur v občini G. Radgona izostal v nekaterih izvodih naslov OBČINSKI ZBOR (pred 14. volilno enoto v zadnjem stolpcu). Prosimo bralce, da te popravke upoštevajo in oprostijo Uredništvo Petje je moj konjiček Tako je dejal pred kratkim Lojze Obrez (po rodu Celjan, že dve leti v M. Soboti, po poklicu obrtnik) našemu sodelavcu. Če le ima kaj časa, se priključi orkestru Miške Baranje, ki igra v soboški kavarni, in zapoje. — Rad pojem popevke, vleče pa me tudi k resni glasbi. Med našimi pevci cenim najbolj Iva Robiča in Lolo Novakovič ... Zame imata izrazit glasovni občutek ... Sem tudi navdušen zbiralec plošč... Od tujih pevcev poslušam najraje Freddyja Ouinna in Pat Boona. Rad zapojem pesmico »Savinjska dolina«, potem »Fant, pridi kmalu« ali pa, »Še enkrat pusti me v daljavo«. Za obe popevki sem sam pripravil prevod iz nemščine. Z orkestrom sem zelo zadovoljen (enako meni o pevcu tudi Miška). Pojem večinoma na pamet. Tako sem se navadil... Želel bi se glasbeno izpopolnjevati. Tako pevec Lojze Obrez kot orkester M. Baranje imajo načrte. Želijo, da bi posneli tudi ploščo, predvsem domače napeve, po katerih je predvsem med našimi izseljenci veliko povpraševanje. Nenavadni primer: krava na delovišču v M. Soboti (KIK Pomurka) je skotila tri teleta, ki se vsa dobro razvijajo Kandidati za poslance skupščine SRS in odbornike občinske skupščine Ljutomer REPUBLIŠKA SKUPŠČINA REPUBLIŠKI ZBOR FERENC VLADO RADO PUŠENJAK, Ferenc Vlado se je rodil 1929. leta v Veržeju. Izhaja iz kmečke družine. Po končani osnovni šoli je do leta 1948 delal na kmetijskem posestvu svojih staršev. V letu 1948 se je zaposlil pri Okrajnem magazinu Ljutomer. V tem letu je sodeloval v frontni brigadi prt sečnji lesa za gradnjo zadružnih domov na Pohorju. V letu 1949 je bil do odhoda na odsluženje kadrovskega roka v JLA zaposlen pri Kmetijsko obdelovalni zadrugi Veržej. Po odsluženju kadrovskega roka se je leta 1951. ponovno zaposlil v Kmetijsko obdelovalni zadrugi Veržej in bil izvoljen za predsednika zadruge. To funkcijo je opravljal do leta 1954, to je do združitve zadruge s kmetijskim gospodarstvom »Muropolje« Mota. Od leta 1958 Je bil zaposlen v Kmetijski zadrugi Veržej kot upravnik. Po združitvi veržejske zadruge z križevsko v letu 1960 je prevzel dolžnost upravnika KZ »Mursko polje« Križevci. To dolžnost je opravljal do junija 1963, ko je bil izvoljen za odbornika in podpredsednika skupščine občine Ljutomer. V družbeno-političnih organizacijah je začel aktivno delati takoj po osvoboditvi. Leta 1947 je postal član SKOJ, član ZK pa leta 1948. Več let je aktivno delal v ZMS, SZDL, prosvetnem društvu, gasilskem društvu in kot predsednik teh organizacij oz. društev. Rado Pušenjak, rojen 1907. leta v Cezanjevcih, sedaj di rektor združenja »Marles« v Mariboru, kjer tudi stanuje. Širom po Prlekiji je znan kot partizanski borec, ki se je v začetku boril na Dolenjskem, nato pa tudi na področju ljutomerske občine ter bil med skupino borcev, ki je prva vkorakala v Ljutomer. Po osvoboditvi je' opravljal vrsto odgovornih družbenih in političnih funkcij. Bil je predsednik občinskega ljudskega odbora, član okrajnega ljudskega odbora, itd. Njegovo delo- vanje je bilo zlasti vidno na gospodarskem področju. SOCIALNO ZDRAVSTVENI ZBOR ZENKOVIČ JUSTINA Zenkovič Justina je socialna delavka Ljutomer, rojena leta 1926, v Sovičah, stanuje v Ljutomeru. Izhaja iz delavske družine. Med okupacijo je bila aktivist v mladinski organiziciji Videm pri Ptuju. Septembra 1944 je odšla v ilegalo kot mladinski aktivist za okraj Ptuj, kjer je ostala do osvoboditve. Od osvoboditve do avgusta 1948 je opravljala dolžnost profesionalnega mladinskega aktivista pri takratnem Okrajnem odboru LMS Ptuj, Ljutomer in Maribor-okolica. V času svojega bivanja v Ljutomeru je aktivno delala v političnih in družbenih organizacijah. Bila je član okrajnega in občinskega komiteja ZKS. Sedaj Je član izvršnega odbora obč. odbora SZDL Ljutomer in član okrajnega odbora SZDL Maribor. Opravlja tudi funkcijo predsednice Konference za družbeno aktivnost že na pri obč. odboru SZDL. Zraven tega dela aktivno v komisijah krajevne skupnosti Ljutomer in v šolskem odboru posebne šole Ljutomer. ORGANIZACIJSKO-POLITIČNI ZBOR VOLILNA ENOTA 52 LJUTOMER RIHTARIČ DUŠAN Rihtaršič Dušan se je rodil leta 1924 v Velenju, stanuje v Ljutomeru. Izhaja iz napredne delavske družine. V bivši Jugoslaviji je obiskoval in končal 5 razredov gimnazije v Ljubljani. V času Šolanja je sodeloval v raznih študentskih demonstracijah zoper reakcionarni režim. Julija 1942 je bil zaradi simpatizerstva in sodelovanja z OF interniran v Italiji. Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Ljubljano. Zaposlil se je kot priložnostni delavec in sodeloval z OF in v akcijah, ki jih je ta izvajala. V aprilu 1945 je pobegnil s prisilnega dela in se priključil enotam NOV na Dolenjskem. V tem času je postal član SKOJ. V decembru 1945 je bil demobiliziran in se naselil v Ljubljani. V letu 1950 se je zaposlil na Javnem tožilstvu v Ljutomeru, od 1954 leta opravlja dolžnost jav- nega tožilca. Od leta 1955 do 1963 je izredno študiral na pravni fakulteti v Ljubljani in v letu 1964 diplomiral. V Ljutomeru je poznan kot aktivni družbeno-politični delavec. Od leta 1950 do 1965 je bil član obč. komiteja ZKS Ljutomer in član oz. predsednik kadrovske komisije. Opravljal je tudi razne funkcije v društvih in organizicija, organih družbenega upravljanja in v svetih in komisijah občinske skupščine. OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKI ZBOR Volilna enota št. 1 — Cezanjevci BABIC Janez, Cezanjevci Volilna enota št. 2 — Stara cesta ŠIŠKO Roman, Stara cesta MAGDIČ Miha, Desnjak Volilna enota št. 5 — Kuršinci, Sitarovci, Precetinci, Drakovci KOŠTI Mirko, Precetinci HOZJAN Štefan, Drakovci KOLARIČ Anton, Kuršinci Volilna enota št. 8 — Stara nova vas, Bunčani ŠPINDLER Alojz, Bunčani Volilna enota št. 9 — Lukavci SAGAJ Franc, Lukavci VRBNJAK Ivan, Ključarovci Volilna enota št. 11 — Križevci ŠERC Pavel, Boreči LOVRENČIČ Slavko, Križevci Volilna enota št. 14 — Nor- šinci MAVRIN Rudi, Babinci Volilna enota št. 16 — Cven KOLBL Franc, Cven KOSI Franc, Cven Volilna enota št. 17 — Razkrižje ROŽMARIČ Janko, Šafarsko Volilna enota št. 19 — Stročja vas PUKLAVEC Stanko, Stročja vas TRSTENJAK Ivo, Stročja vas Volilna enota št. 21 — Jeruzalem, Žel. dveri RAKOVEC Stanko, Jeruzalem ŽLICAR Franc, Ljutomer Volilna enota št. 23 — Ljutomer VINKOVIC Andrej, Ljutomer CIMERMAN Drago, Ljutomer ZBOR DELOVNE SKUPNOSTI: Volilna enota št. 1 — »Imgrad« KMETIC Slavko, Ljutomer HEBAR Jakob, Ljutomer Volilna enota št. 2 — MTT MAJCEN Anica, Slamnjak OPAKA Cilka, Stara cesta Volilna enota št. 3 — »Tehnostroj« PINTARIČ Edo, Cven Volilna enota št. 5 — Indopol, Mizarstvo, Konus HUSJAK Alojz, Ljutomer BABIC Franc, Ljutomer Volilna enota št. 8 — Premogovnik Presika, Gradis POTRČ Stanko, Ljutomer Volilna enota št. 10 — KS in obrtniki MARKOVIČ Alojz, Ključarovci KODBA Jožef, Veščica Volilna enota št. 2/II KZ Križevci — del LEBAR Štefan, Berkovci SLAVIC Janko, Vučja vas SLANA Jože, Bolehnečici Volilna enota št. 5/II — KZ Ljutomer — del VRBNJAK Vinko, Moravci Skup. prosv. in kult. Volilna enota št. 2 — šola I. Cankarja NOVAK Anica, Ljutomer Skup. zdravstva soc. v. Volilna enota št. 1 — ZD in Lekarna Ljutomer KOROŠEC Mimica, Ljutomer STERŽAJ Cvetka, Ljutomer Volilna enota t. 2 — Dom počitka, Otroški vrtec MULER Marjan, Ljutomer Volilna enota štev. 1 — Skupina drž. organi, obč. sodišče PRELOG Dana, Ljutomer UREDNIŠTVO IN UPRAVA »POMURSKEGA VESTNIKA« V MURSKI SOBOTI SE JAVNO ZAHVALJUJETA PODJETJU ZA PTT PROMET V MURSKI SOBOTI IN VSEM NJEGOVIM USLUŽBENCEM — PISMONOŠEM ZA NJIHOV PRISPEVEK IN TRUD PRI DVAKRATNI DOSTAVI POMURSKEGA VESTNIKA VSEM GOSPODINJSTVOM V POMURJU. PRI TEM NAMREČ NI ŠLO ZGOLJ ZA OPRAVLJANJE SLUŽBENE DOLŽNOSTI, MARVEČ SE JE TAKO POŠTNA SLUŽBA POMURJA Z RAZUMEVANJEM USPEŠNO VKLJUČILA TUDI V PREDVOLILNE PRIPRAVE IN PRISPEVALA POMEMBEN DELEŽ K TEMELJITEMU OBVEŠČANJU NAŠIH OBČANOV. MILAN FILIPČIČ : REICHSTAG V PLAMENIH »Dimitrov ne odgovarja na vprašanja, on napada.« S svojo metodo obrambe je Dimitrov res prevzel vodstvo procesa. Svet je ostrmel, nacisti so vztrepetali. Vloge na sodišču so bile zamenjane. Po pravilu so morali Dimitrova vprašati za podatke. To se je zgodilo, toda Dimitrov ponosno dodaja: »Sem proletarski revolucionar. Jaz ne pripadam tisti vrsti socialistov, katerim, pripada nemški kronprinc. Jaz sem revolucionar iz prepričanja. Sem član Centralnega komiteja bolgarske komunistične partije in član Izvršnega komiteja komunistične internacionale. Torej sem eden izmed voditeljev komunističnega gibanja in kot tak vedno prevzemam polno odgovornost za vse odločbe, za vse dokumente in za vse delo Komunistične partije Bolgarije in Komunistične internacionale. Toda prav zaradi tega moram izjaviti, da nisem teroristični avanturist. Sem strasten pristaš proletarske revolucije, kajti v njej vidim edini izhod iz krize« Nihče v dvorani ni pričakoval te izjave, nihče ni pričakoval take obrambe. Dimitrov je nastopil kot voditelj, kot človek, ki ima za seboj že 30 let borbe v vrstah proletariata. Ali ni Lenin učil komuniste, kako se naj vedejo pred sodiščem: »Najbolje je na sodišču na prva vprašanja izjaviti: jaz sem socialdemokrat in v svojem govoru vam bom povedal, kaj to pomeni « Podobno je spregovoril Dimitrov v sodni dvorani »tretjega Reicha«. In te besede niso ostale samo v dvorani. Sodišče skuša narediti vtis s pripombo, da je bil Dimitrov že v Bolgariji obsojen na smrt. Dimitrov odgovarja: »Slišal sem, da sem v Bolgariji obsojen na smrt Iz tega ne delam nobenih zaključkov, kajti to me ne zanima.« Nacisti so razširjali vesti, da komunisti pripravljajo v Nemčiji zokol. Tu, pred sodiščem pa stoji mož, ki prevzema nase odgovornost za komunistično gibanje, mož, ki izpričuje strastno in ponosno. Zgodil se je čudež. Svet strmi. Komunistični borci dokazujejo v Leipzigu, da so pravljice zmedene buržoazije o krvavem sadističnem komunizmu smešne. Nacistične laži, ki jih je varil Goebbelsov propagandni aparat od februarja do septembra, podira Dimitrov kot hišice iz kart. V peti vrsti med poslušalci na procesu sedi stara žena. Oblečena je v črnino. Vsako jutro prihaja četrt ure pred procesom v sodno dvorano v spremstvu dveh drugih žensk. Tiha je in mirna, samo dvoje temnih oči izdaja, da budno spremlja vse dogodke v dvorani. Tudi Dimitrov ima prav take oči, prav tako prodorne. Starka je Paraškeva Dimitrova — mati Dimitrova. Prišla je iz Bolgarije. Stara je dvainosemdeset let in prvič v življenju se je peljala z železnico. Dimitrovi so revni. Delavci v Sofiji so zbrali potreben denar za njeno pot v Nemčijo v četrt ure. Pripeljala jo je ljubezen do lastne krvi. V Parizu jo je sprejelo na postaji deset tisoč delavcev. V Leipzigu in Berlinu sprejema dnevno stotine pisem. Nemški delavci ji v njih izražajo svojo solidarnost z njenim velikim sinom. Nemščine ne razume, toda dojema vse, kar se v dvorani dogaja. K nji se ozira Georgij in sporazumevata se s pogledi. Dimitrov je imel težko življenje. Oče je bil makedonski delavec in je zbežal pred Turki v Bolgarijo. Družina je bila številna — šest sinov in dve hčerki je rodila žena, ki danes sedi na procesu med poslušalci. Kot emigranti so v Radomiru in kasneje v Sofiji bili pod stalnim nadzorstvom policije. Preiskave v družini so bile pogostne, kajti to je bila družina revolucionarjev. Dimitrov je pričel delali v tiskarni s trinajstimi leti. Bil je najstarejši sin — družina je morala jesti. Med tiskarji je zrasel v revolucionarja. Šestnajst let star je napisal svojo prvo brošuro »O delavskih organizacijah kot bojnem orožju delavskega razreda«. Ustanovil je v tiskarski organizaciji levo krilo. Dozoreval je in postajal voditelj. Kmalu vodi štrajke, se spopada z omahljivci, piše brošure. Statuti delavskih združenj po letu 1907 so njegovo delo. Leta 1913 so bolgarski delavci izvolili Dimitrova v sofijski svet in v bolgarski parlament. Paraškeva Dimitrova je imela osem otrok. Vseh osem se je vključilo v bojne vrste proletariata. Drugi sin, Nikolaj, je odšel v Rusijo 1907. leta. Policijski vohuni so odkrili njegovo zvezo z revolucionarji in ga izgnali v Sibirijo. Oktobrske revolucije ni dočakal, kajti v začetku 1917. leta je v pregnanstvu umrl. Tretji sin. Konstantin, je bil druga žrtev, ki ga je morala mati plačati imperializmu. Padel je v Balkanski vojni. Četrti sin, Boris, železniški delavec, je še živ. Toda šele pred letom dni (1932) se je vrnil iz fašističnih zaporov, kjer je preživel več let. Peti, najmlajši sin, Teodor, je umrl v rokah policije. Aretirali so ga leta 1923 v času atentata v sofijski stolnici — na cesti. Pri njem so našli listič, ki so ga hoteli dešifrirati. Tolkli so ga tri dni in tri noči, da bi mu izsilili priznanje, kaj listič pomeni. Ni izdal ničesar. V besu so ga policisti potolkli do smrti. Hčerka Magdalena, šivilja, je imela vidno vlogo v bolgarskem krojaškem združenju. Najmlajša, Helena, je bila članica komunistične mladine in kasneje član partije. Bila je zaprta. Ko je bil Dimitrov zaprt v Berlinu, je odšla na pot po evropskih državah in sodelovala na številnih mitingih, kjer so delavci zahtevali izpustitev nedolžnih žrtev pobesnelega nacizma. Komaj 18-letni nečak Dimitrova je bil 1933. leta obsojen na dve leti ječe, ker je na predvečer spominskega dne za Karlom Marxom pisal po zidovih sofijskih hiš revolucionarna gesla. Dimitrov je zastopal v bolgarskem parlamentu bolgarske delavce celih deset let. S poslanske klopi je govoril proti imperialistični vojni. Zato so ga zaprli. V zaporu je študiral. Pod pritiskom bolgarskih delavcev ga je morala vlada 1919 izpustiti. Leta 1920 zastopa KPB na drugem kongresu Kominterne v Moskvi. Vodi oboroženo vstajo delavcev 1923. leta proti fašističnemu režimu Cankova. Ko so fašisti v krvi udušili upor, Dimitrov emigrira. V odsotnosti ga leta 1926 obsodi fašistično sodišče na smrt. Naslednjih deset let živi Dimitrov v Romuniji, na Dunaju, v Berlinu in Moskvi, od koder organizira borbo bolgarskih delavcev. Njegova žena, Srbkinja Ljuba Ivoševič, je njegov bližnji sodelavec. Z njo se je poročil 1905. leta. Tudi ona dela v delavskih organizacijah kot članica partije. Dimitrov je urednik »Rabotničeskega vjestnika«, ona urejuje časopis združenja krojačev in šivilj. Piše tudi delavske pesmi v bolgarskem, srbskem in ruskem jeziku. Izmučena v stalnih bojih ne prenese sporočila o aretaciji moža in že nekaj tednov kasneje umre. Proces v Leipzigu ni dočakala. (Nadaljevanje na 8. strani) POMURSKI VESTNIK, 18. MARCA 1965 7 naša nagradna SLIKANICA '20 LET SVOBODE IZ NOB: Navedite ime in priimek pomurskega narodnega heroja in kje je padel. IZ POVOJNE SOCIALISTIČNE GRADITVE: Za kateri objekt gre v tem primeru, kje je ta objekt in kdo ima v njem svoje poslovne prostore? IZ REKLAMNEGA ALBUMA DELOVNIH ORGANIZACIJ: Uganite, kaj predstavljata oba objekta — dejavnost neke kmetijske zadruge na Goričkem. Izrežite oznako GPS-8 in jo pošljite skupno s pravilnimi odgovori na 3 zastavljena vprašanja v tej nagradni slikanici na naslov: Uredništvo Pomurskega vestnika, Murska Sobota, Kidričeva 4. Podjetje, katerega vam predstavljamo v tej nagradni slikanici, bo nagradilo 1 reševalca in ga povabilo na obisk v svoj kolektiv. Pomurski vestnik bo nagradil reševalce, ki bodo poslali pravilne odgovore na zastavljena vprašanja v celotni seriji naše nagradne slikanice »20 let svobode«. Pomurski vestnik bo prispeval 13 nagrad v skupnem znesku 150.000.— Srečne reševalce pa bomo v prvem in drugem primeru določili z žrebanjem. Torej: Odgo- voriti je potrebno kratko na tri zastavljena vprašanja v vsaki slikanici. Razen tega bomo posebej nagradili reševalce, ki bodo poslali najboljši dopis o osebnosti ali dogodku iz NOB, katerega objavljamo v tej nagradni slikanici. Najboljši dopisi bodo tudi objavljeni v Pomurskem vestniku s podpisi avtorja. Rok za dostavo rešitev in dopisov je 10 dni — t. j. do sobote pred tednom, ko bo izšla druga številka Pomurskega vestnika. Takrat bomo tudi objavili pravilno rešitev te nagradne slikanice. Žrebanje bo opravljeno ob zaključku objavljanja celotne serije naših nagradnih slikanic. trgovsko podjetje na veliko in malo MURSKA SOBOTA Prodajalna »Tehnopromet« vam nudi: — KUHINJE — SPALNICE — KOMBINIRANE SOBE — PREPROGE — DEKORATIVNE TKANINE IN ZAVESE Priporoča se vam kolektiv »Tehnoprometa«! Kdo bo urejeval pokopališče? Prejšnji teden je turistično društvo v Radencih izvedlo občni zbor, na katerem so razpravljali o delu v minulem letu. Društvo šteje nekaj več kot 200 članov, ki so si v lanskem letu predvsem prizadevali, da bi pri zasebnikih organizirali 142 ležišč. V letošnjem letu predvidevajo, da se bo število ležišč pri zasebnikih še povečalo, kar bo omogočilo, da se bo lahko izločilo ležišča nižje kategorije, ki več ne zadovoljujejo trenutnim potrebam. Doslej je društvo s svojimi skromnimi sredstvi finansiralo še ostale organizacije, vendar se pri tem načinu postavlja resno vprašanje, če ne bi društvo ta sredstva uporabilo v svoje še tako prepotrebne namene. Na zboru so se razvile burne razprave, v čigavi pristojnosti je urejevanje pokopališča pri Kapeli, ki daje neprijetni videz okolici. Po vsej verjetnosti je v prvi vrsti to naloga krajevne skupnosti, ravno tako kot oskrbovanje spomenikov iz NOB in kulturnih spomenikov. Člani so sprejeli program dela, ki obsega: gradnjo vlečnice na Kapelo, ureditev še več zasebnih ležišč ter nenehno skrb za ureditev in ozelenitev kraja. Ugotavljali so tudi, da potrebe kažejo, da bo potrebno namestiti stalnega tajnika, ki bi skrbel za prireditve, izlete in razvedrilo gostov ter za druge dejavnosti, ki jih sedaj nihče ne opravlja redno. Mnenja so bila deljena o vzdrževanju parka in okolice v Radencih, ker je doslej to breme nosilo zdravilišče in ga je letno stalo okrog 30 milijonov dinarjev. Vprašanje se postavlja, ali je res zdravilišče dolžno pokriti vse stroške za vzdrževanje okolice v Raden- cih. Verjetno je to malo širše vprašanje, ki bi moralo zajemati širše politične skupnosti. Na koncu so tistim občanom, ki so imeli med letom najlepše urejene hiše in vrtove, podelili denarne nagrade. MORDA BI BILO TAKO BOLJE! O soboškem kinu je bilo že dosti govora, vendar bi želel ob tej priliki opozoriti na po- čutje v dvorani med predstavo, ki včasih postaja skorajda neznosna. Vpitje in obmetavanje s papirčki spravlja gledalca, ki se je prišel razvedriti, v pravo jezo; saj vendar nismo na veselici, si večkrat mislim. Če malo pomislim, se mi vse to ne zdi tako čudno, da se ga lahko v bifeju v predverju pošteno »nakrešeš«, potem res ne veš, kako se je potrebno vesti v dvorani. Moj predlog je, ne vem, kako mislite ostali, da se v tem bifeju ne bi smelo točiti alkoholnih pijač, posebno če še podkrepim, da se tu v večernih urah v prvi vrsti zadržujejo dijaki, ko hodijo iz šole domov. To in ono o turizmu Prejšnji teden se je v Pomurju mudil direktor potovalne agencije iz Graza in se zanimal za pomembnejše turistične kraje v Pomurju. Skupaj s predstavnikom Pomurske turistične zveze si je ogledal: Moravske toplice, Radence, Bobre in druge. V svojem programu ima a gencija še v letošnjem letu (okrog zadnjega maja) organizirati izlet po Pomurju. Menil je, v kolikor bo zanimanje turistov veliko, da bodo priredili še več izletov.- »RODNA GRUDA« Slovenska izseljeniška matica izdaja revijo Rodna gruda, v kateri bodo v tretji številki zbrani prispevki o razvoju Pomurja in njegovih znamenitostih. V reviji bo tudi obširni sestavek o lovnem turizmu v Pomurju. DOBER START V SEZONO V začetku letošnjega leta se je dotok turistov v Murski Soboti samo v januarju povečal za 32 %. kar bi bilo v številkah povedano za 251. Zanimiv podatek je tudi ta, da so v Radencih v januarju zabeležili kar 3964 nočitev, medtem ko lansko leto v tem času ni bilo nobene nočitve. Pri lepem vremenu in udobni vožnji se je Micki kmalu vrnila dobra volja. Pač pa je bil Arijek vsak dan bolj mrk in tih. Niti jesti ni hotel več. Mihec ga je vprašal če je bolan. »Nisem bolan,« je odvrnil Arijek. »Pač pa me preganja hud hud čapul.« »Kakšni vražji čapul?« se je razjezil Mihec. Arijek pa je trdil, da mu je namenjena skorajšnja smrt. Ko so se poslavljali od Hooda, je na pragu srečal belo kokoš, ki je prišla z leve strani. Po veri otočanov pa to pomeni gotovo smrt. Zaman sta mu Micka in Mihec dopovedovala nesmisel takega verovanja. Arijek je vztrajal v svoji neumni veri. Peti dan vožnje so pristali na obali gosto obraslega otoka. Zapluli so navzgor po neki reki ter poiskali pitno vodo, ki jim je je zmanjkalo. Na obeh straneh reke so se vzpenjali celi slapovi cvetočih lijan. »Ah, ko bi imela nekaj teh cvetov!« si je zaželela Micka. Komaj je željo izrekla, že je Arijek zaplaval k bregu. Tam je natrgal šop cvetov ter splaval nazaj k čolnu. Tedaj se je tik za njim prikazala glava velikanskega krokodila. Odprl je strašansko žrelo. Arijek je kakor puščica šinil naprej. Toda krokodil je bil hitrejši. Zgrabil je Arijeka za desno nadlakt. Arijek je izpustil cvetje in zakričal na ves glas: »To je moj čapul. Zbogom Micka! Zbogom Mihec!« Tisti hip je Mihec silovito zamahnil z veslom in udaril roparja po glavi. Žival je izpustila Arijekovo roko in besno zamahnila z repom. Mihec je izrabil ugodni trenutek ter potegnil ranjenca v čoln. Bil je nezavesten zaradi strahu in izgube krvi. Micka je krčevito zajokala. »Zakaj sem si le želela to neumno cvetje!« je vzkliknila. »Zdaj se ne cmeri!« jo je zavrnil Mihec. »Pomagaj mi rajši!« Z obvezami, ki jim jih je podaril Hood, sta mu obvezala rane in ustavila krvavenje. »Umrl bom,« je dahnil Arijek, ko se je spet zavedel. »Ne!« ga je zavrnil Mihec, »živel boš kljub čapulu. In spet boš zdrav kakor riba.« MILAN FILIPČIČ: REICHSTAG V PLAMENIH Dimitrov stoji sedaj pred sodiščem kot tožilec. Ne brani se. Iz obtoženca raste v sodnika. Obtožuje nacistične voditelje provokacije, v katero hočejo zavleči komuniste. Obtožuje jih zverinskega terorja, ki se ga poslužujejo v borbi proti delavskemu razredu. Obtožuje jih barbarskega početja proti njemu in tovarišem v ječi. Obtožuje sodišče, ker mu ni dovolilo izbrati svojega branilca. Obtožuje svojega uradnega branilca Teicherta zaradi tega, ker le-ta ni storil nobenega koraka, da bi poiskal potrebni material za obrambo. Obtožuje državnega tožilca, ker je ponaredil preiskavo. Prekinja tožilca, ker navaja stvari, ki jih preiskava ni ugotovila in ki jih Dimitrov šele na procesu prvič sliši. Tako trga krinko z obraza fašističnega sodišča. NAJ GOVORI DIMITROV SAM Prvo skupino nacističnih prič tvorijo policijski uradniki. K njim moramo prišteti še preiskovalca Vrhovnega sodišča Vogta, ki je predhodno zasliševal obtožence. Te najvažnejše »priče« bi morale dokazati, da so Reichstag zažgali komunisti. To je bila skoraj nerešljiva naloga. Priče so morale dokazati, da je van der Lubbe, prijet v zažgani stavbi Reichstaga, komunist, čeprav je on sam že od prvega dneva na sodišču to odklanjal. Dokazati bi morali, da se je van der Lubbe sestajal z Dimitrovom, Torglerjem, Popovom in Tanevom; da je Dimitrov v preteklosti že bil požigalec in terorist in da je organiziral atentat v sofijski katedrali 1925. leta. Pod pritiskom neusmiljenih vprašanj Dimitrova so se rušili vsi fašistični napori. Tako policijski komisar Heisig trdi, da je van der Lubbe na svojem prvem zaslišanju izjavil in da je baje navedel še imena posameznih komunističnih poslancev v Reichstagu, s katerimi je imel zveze. Dimitrov vpade: »Kdaj je bil poklican prevajalec k zasliševanju van der Lubbeja?« Sodišče je vznemirjeno. Predsednik (sodnik Bünger) ves preplašen vprašuje Dimitrova, kakšen je namen njegovega vprašanja. »Ob mojem zasliševanju je že od samega začetka prisostvoval .tolmač, čeprav jaz zelo dobro obvladam nemški jezik.« Dimitrov nadaljuje: »Ali je Heisig pri zasliševanju van der Lubbeja vprašal tudi zame?« Heisig se že umika. Prisiljen je priznati, da je van der Lubbe, ko so mu pokazali fotografije drugih obtožencev, izjavil, da jih ne pozna. Sodnijskega preiskovalca Vogta Dimitrov obtoži, da je nepravilno sestavil protokole predhodne preiskave. Predsednik sodišča Bünger postaja vznemirjen, toda prisiljen je vprašati Vogta, kakšne so bile metode preiskave. Vogt mora izjaviti, da Dimitrov protokola o svojem zasliševanju ni podpisal. »Ali je Vogt kot preiskovalec že prvega aprila 1933. leta, to se pravi pred pričetkom predhodne sodne preiskave, objavil poročilo, v katerem je trdil, da so Dimitrov, Popov in Tanev skupno z van der Lubbejem zažgali Reichstag? Vprašujem: da ali ne?« Predsednik poziva Dimitrova k redu in mu preti, da mu bo odvzel pravico postavljati vprašanja. Prepozno. Dimitrov je že dosegel svoj cilj. Vogt je prisiljen priznati, da je dal tisku tako poročilo. Povrh se še zaplete, ko doda, da je bil v tem poročilu govor tudi o udeležbi zaprtih Bolgarov pri atentatu na sofijsko katedralo. POMURSKI VESTNIK, 18. MARCA 1965 8 LJUBITELJI DOBRE KNJIGE Pomurska založba v Murski Soboti, Kidričeva 4 vam posreduje kvalitetne knjige domačih in tujih avtorjev Priporočamo vam predvsem naslednje knjige: Tone Seliškar: NOČ IN SVITANJE, roman; celo platno 2.750 din, pol usnje 2.950 din Bratko Kreft: KALVARIJA ZA VASJO, novele; pol platno 1.000 din, celo platno 1.100 din Miško Kranjec: RDEČI GARDIST, prva knjiga, roman; pol platno 2.700 din, celo platno 2.900 din, pol usnje 3.250 din Ferdo Godina: BELE TULPIKE, roman, pol platno 1.280 din, celo platno 1.480 din in pol usnje 1.620 din Miško Kranjec: MLADOST V MOČVIRJU, roman (Prešernova nagrada 1964); celo platno 2.150 din, pol usnje 2.400 din Drago Grah: KONEC PRAVLJICE, noveli; celo platno 1.700 din, pol usnje 1.900 din Vicki Baum: LJUBEZEN IN SMRT NA BALIJU, roman; celo platno 2.750 din, pol usnje 2.950 din. Oskar Hudales: MED DVEMA SVETOVOMA, I. in II. del, roman; pol platno 3.030 din, celo platno 3.350 din France Bevk: IN SONCE JE OBSTALO, roman; p. platno 1.600 din, c.platno 1700 din Jara Ribnikar: ZMAGA IN PORAZ, roman; broširana 200 din, celo platno 300 din Iljés Gyula: LJUDSTVO S PUSTE, roman; pol platno 1.000 din, celo platno 1.100 din, pol usnje 1.300 din Nigel Balchin: SAM SEBI RABELJ, roman; pol platno 1.700 din, celo platno 1.900 din, pol usnje 2.200 din Louis Bromfield: MR. SMITH, roman: pol platno 1.800 din, celo platno 1.900 din, pol usnje 2.200 din Arturo D. Hernandez: SANGAMA, roman; pol platno 1.800 din, celo platno 1.950 din, pol usnje 2.200 din ZLATO ČRNIH DLANI, anatologija afriške proze; pol platno 1.300 din, celo platno 1.580 din, pol usnje 1.800 din. Harper Lee: NE UBIJAJ SLAVCA, roman; celo platno 2.400 din, pol usnje 2.600 din Edvard Kardelj: POTOVANJE SKOZI ČAS; kartonirano 450 din Regent-Kreft-Pleterski: PROGRESIVNA SLOVENIJA, TRST IN KOROŠKA; kartonirano 2.000 din V madžarskem jeziku: Ivan Cankar: EGY ISÉSZE FEHETE, črtice in povesti, kartonirano 500 din. Fran Levstik: MARTIN KRPAN, ilustrirana povest; kartonirano 600 din Ela Peroci: A KOCKAHAZIKO, slikanica; kartonirano 250 din V LETU 1965 BODO IZŠLA PRI ZALOŽBI ŠE NASLEDNJA DELA: Miško Kranjec: RDEČI GARDIST, druga knjiga, roman L. P. Hartley: POPOLNA ZENSKA, roman Jókai Mór: ZLATI ČLOVEK, roman Fejes Andre: POKOPALIŠČE RJE, roman Arman Lanoux: KO MORJE UPADE, roman Moldova György: TEMNI ANGEL, roman Jetta Charieton: CVET DIVJE TRTE, roman Zadravec-Kmecl-Skaza-Glušič: Lirika, epika, dramatika, študije iz novejše slovenske književnosti Zoran Kržišnik: JOŽA HORVAT-JAKI, monografija in reprodukcije PANONSKI ZBORNIK ETNOGRAFSKI ZBORNIK NOB V PRLEKIJI NOB V PREKMURJU KNJIGE LAHKO KUPITE V VSEH KNJIGARNAH V SLOVENIJI V »Dobri knjigi« Murska Sobota, v »Vesni« Lendava, v Knjigarni in papirnici v Ljutomeru, v Knjigarni in papirnici Gornja Radgona. VAŠA NAROČILA LAHKO IZROČITE TUDI NAŠIM POVERJENIKOM V POMURJU: — ŠTEFAN MARIČNJAK, Lendava, Gregorčičeva 9 — FRANC KURBUS, upokojenec, Gornja Radgona, Lackova 16 — MIRO POTOČNIK, Ljutomer — JOŽE MONDA, Beltinci — FRANC ŠRIMPF, Murska Sobota, Kocljeva ulica ALI PA JIH POŠLJITE ZALOŽBI Vsem ljubiteljem lepih knjig se priporoča POMURSKA ZALOŽBA Murska Sobota Kidričeva 4 SLIKAR Ludvik Merklin Murska Sobota, Kocljeva 4 — pleskanje oken, vrat in pohištva vseh vrst — Slikanje stanovanj, dvoran, fasad in kulis v raznih modernih barvah in tehniki — Napisne table: na les, na steklo, na pločevino, na zid, na kamen — Dobra firma — dober napis! — Vsa dela opravlja hitro in po konkurenčnih cenah — Na terenu, v Lendavi, Ljutomeru, na Goričkem in v Murski Soboti — S kvalitetnimi storitvami se priporoča KOLEKTIV Opel Rekord 1488 ccm, 2 VRATA, 3 BRZINE GENA 5700 DM + carina, davek in transportni stroški v dinarjih cca 1,050.000. DODATNO PO ŽELJI KUPCA NAROČIMO: Vozilo s 4 vrati, motor 1,7 I, menjalnik s 4 brzinami, dvobarvno lakiranje, diskaste zavore in ostalo opremo. INFORMACIJE IN PISMENE PONUDBE NUDI AVTOTEHNA LJUBLJANA, Celovška 38 Predstavništva: Beograd, Brankova 14 Zagreb, Iliča 13 Sarajevo, Šenoina 4/a Rijeka, R. Končara 44 SODOBNO UREJENI SERVISI IN SKLADIŠČA REZERVNIH DELOV LENDAVSKA MEHANIKA: ČVRSTA PROIZVODNJA Industrijsko podjetje za predelavo kovin in plastičnih mas »Mehanika« v Lendavi je lani uspešno gospodarilo. S svojimi obrati — kovinska galanterija, plastika in mehanična delavnica — je ustvarilo 525,644.000 din celotnega dohodka, kar pomeni, da je letni proizvodni plan preseglo po vrednosti za 17,73%. V podjetju si prizadevajo, da bi proizvodnjo zasnovali na kar najbolj čvrstih proizvodnih dogovorih z naročniki, zato se nameravajo včlaniti v nekatera strokovna združenja in vsaj za določen del proizvodnih zmogljivosti zagotoviti plasman izdelkov z dolgoročnimi kooperacijskimi pogodbami. Letos planirajo proizvodnjo v vrednosti 650,000.000 dinarjev, kar bodo tudi dosegli, če jim bo uspelo omiliti trenutne težave pri nabavi reprodukcijskega materiala, zaradi česar je že prišlo do motenj pri izpolnjevanju letnega plana. Na listi izdelkov lendavske »Mehanike« so na prvem mestu paragonske šipke in polne šipke, dalje palice za dežnike, razna ogrodja za vrtne senčnike in ostala kovinska galanterija; za temi izdelki je na tržišču veliko povpraševanje, saj komaj zmorejo zadostiti vsem potrebam naročnikov. V lendavski »Mehaniki« ugotavljajo, da bodo morali posvetiti večjo skrb in nameniti več sredstev za družbeni standard kolektiva. Predvsem želijo omogočiti članom kolektiva ceneno letovanje v času dopustov in zagotoviti potrebnim izgradnjo stanovanj. V podjetju že urejajo prostore in nabavljajo opremo za obrat družbene prehrane. Skrbijo tudi za strokovno vzgojo kadrov. V kovinski stroki imajo zaposlenih 17 vajencev, štipendije prejema 15 dijakov, pet članov kolektiva pa s pomočjo podjetja študira izredno. GPS Trgovsko podjetje »MERKUR« Murska Sobota Poslovalnica »Moda« na Titovi cesti je prejela večjo količino moških in ženskih balon plaščev. Prodaja jih po izredno ugodnih cenah — od 4.000 din naprej. Ugoden nakup balon plaščev v poslovalnici »Moda« na Titovi cesti. Trgovsko podjetje »Merkur« v Murski Soboti se toplo priporoča tudi z ostalimi poslovalnicami v Murski Soboti in na podeželju. Razpis PODJETJE ZA PTT PROMET V MURSKI SOBOTI razpisuje prosto delovno mesto PISMONOŠE pri pošti v Puconcih Reflektanti naj pošljejo prošnje do 25. marca 1965 sekretariatu podjetja. Osebni dohodki po pravilniku. Snažilko iščejo Upravni odbor DIJAŠKEGA DOMA MURSKA SOBOTA razpisuje delovno mesto SNAŽILKE Osebni dohodki po Pravilniku delitvi osebnih dohodkov Dijaškega doma Murska Sobota. — Nastop službe sl. aprilom 1965. — Prijave pošljite do 20. marca 1965. VPISOVANJE NOVINCEV bo na osnovnih šolah v Murski Soboti od 22. do 27. marca 1965, vsak dan od 8. do 10. in od 16. do 17. ure. Vpis je obvezen za otroke, rojene pred 1. marcem 1959, za mlajše, rojene v marcu in aprilu, pa pogojen. -— Starši naj predložijo ob vpisu rojstni list novinca in potrdila o cepljenju! JAVNA DRAŽBA — DODATNI RAZPIS — V PONEDELJEK, 22. MARCA 1965: Stanovanjsko hišo štev. 58 v Črncih za izklicno ceno 310.000 din in svinjaki za izklicno ceno 115.000 din. Pričetek dražbe ob 12. uri. KMETIJSKI KOMBINAT Gornja Radgona POMURSKI VESTNIK, 18. MARCA 1965 9 Rudarski šolski center Velenje bo vpisal v šolskem letu 1965/66 v prve razrede šol naslednje število učencev: 1. Triletna rudarska poklicna šola 250 učencev 2. Triletna šola za rudarje strojnike 60 učencev 3. Petletna rudarska tehnična šola 25 učencev 4. Kovinarska poklicna šola 30 učencev 5. Električarska poklicna šola 30 učencev 6. Enoletna šola za priučene rudarje 25 učencev Pogoji za vpis: Pod 1. Fizično in duševno zdravje; starost 15 do 16 let; vsaj uspešno dokončan 5. razred osnovne šole. Pod 2. Fizično in duševno zdravje; starost 15 do 16 let; uspešno dovršena osnovna šola. Pod 3. Fizično in duševno zdravje; uspešno dovršena osnovna šola; sprejemni izpit iz matematike in slovenskega jezika. Pod 4. in 5. Fizično in duševno zdravje; uspešno dokončana osnovna šola. Pod 6. Fizično in duševno zdravje; pismenost; starost 17 let. Ugodnosti v času šolanja: Pod 1. in 2. brezplačna oskrba (stanovanje, hrana, šolske potrebščine) in pridnostne nagrade. Pod 3. dobijo učenci štipendije in brezplačno šolske potrebščine, lahko stanujejo v internatu. Pod 4. in 5. dobijo učenci redne in pridnostne nagrade, brezplačno šolske potrebščine . Pod 6. brezplačna oskrba (stanovanje, hrana, šolske potrebščine) in pridnostne nagrade. Vse šole bodo začele s predvpisovanjem takoj medtem, ko bo glavni vpis od 15. junija do 15. septembra. Učenci, ki se bodo predvpisali imajo prednost pri glavnem vpisu. Prošnjo, kolkovano s 50 din, lahko pošljete Tajništvu Rudarskega šolskega centra Velenje. Sprejemni izpiti za petletno rudarsko tehnično šolo bodo od 25. do 26. junija 1965. Srečno! Delovna skupnost Splošnega gradbenega podjetja "KONSTRUKTOR" v Mariboru Sernčeva ulica 8 sprejme v delovno razmerje za stalne člane kolektiva večje število strokovno sposobnih tesarjev in železokrivcev za dela v Mariboru Poleg navedenih sprejme v delovno razmerje še: — Tehničnega vodjo za obrat »Gradivo«. — Pogoj: gradbeni inženir z nekaj let prakse. — Kurjača za kurjenje parnih kotlov. — Pogoj: strokovna sposobnost s prakso. — Kovača — modelarja. — Pogoj: Mojster s prakso. Samska stanovanja in hrana zagotovljena. Osebni dohodki in terenski dodatki po Pravilniku o delitvi osebnega dohodka podjetja. Vsi, ki imajo veselje delati pri tem podjetju, kjer je že uveden skrajšan delovni čas — tri proste sobote v mesecu so dela prosti dnevi — se naj zglasijo osebno ali pa vložijo pismeno ponudbo Kadrovsko-socialni službi pri podjetju »Konstruktor«. „SUR0VINA“ - blagajnik (čarka) TRGOVSKO PODJETJE »SUROVINA« MARIBOR razpisuje prosto delovno mesto BLAGAJNIKA (ČARKE) z nekaj let prakse na takem delovnem mestu. Sprejmejo tudi enega fizičnega delavca. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta LUDVIKA DOMA iz Lendave se prav lepo zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na njagovi zadnji poti, vsem darovalcem vencev, vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali in nam izrazili sožalje. Hvala zdravniku, ki mu je ob njegovih težkih trenutkih lajšal bolečine. Lendava, 10. marca 1965 žalujoči: žena, otroci z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni smrti naše nepozabne dobre mame, stare mame in babice Veronike Golob IZ MORAVEC V PREKMURJU se prav Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom iz Moravec, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence In jo spremljali na njeni zadnji poti na pokopališče v Mariboru. Zahvaljujemo se tudi č. duhovščini Kerčmarju in Škaliču za izrečene lepe poslovilne besede, pevskemu zboru »Svobode« Studenci, sindikalni podružnici studenških osn. šol in kolektivu Osnovne šole bratov Kamenšek. Maribor, Moravci, Apače. Žalujoče družine Golob, Žlahtič, Škalič. 0—173 TEDENSKI KOLEDAR TEDENSKI KOLEDAR Petek, 19. marca — Jože Sobota, 20. marca — Igor Nedelja, 21. marca — Benedikt Ponedeljek, 22. marca — Vasilij Torek, 23. marca — Slava Sreda, 24. marca — Simon Četrtek, 25. marca — Minka dežurna služba ZDRAVSTVENEGA DOMA M. SOBOTA 19. marca — dr. Rousova 20. marca — dr. Gregorčeva 21. marca — dr. Gregorčeva 22. marca — dr. Županjevac 23. marca — dr. Lopert 24. marca — dr. Gregorčeva 25. marca — dr. Vlajeva KINO VERŽEJ — 20. in 21. marca film: »Strelec v zelenem«. VELIKA POLANA — 20. in 21. marca italijanski film: »Prekleta slepari- MURSKA SOBOTA — 19. in 21. marca francoski barvni kinemaskopski film: »Privatno življenje«. Samo 20. marca Jugoslovanska kinoteka — ameriški film: »Morski volk«. 22. in 23. marca ruski barvni film: »Premišljena poteza«. 24. in 25. mar. ca francoski barvni kinemaskopski film: »Kodin«. LJUTOMER — 20. in 21. marca francoski film: »Svetnik vodi ples«. 24. in 25. marca ameriški kinemaskopski film: »Dnevnik Ane Frank«. ČRENSOVCI — 20. in 21. marca italijanski kinemaskopski film: »David in Golijat«. BUČKOVCI — 20. in 21. marca kinemaskopski film: »Milijonarka«. APAČE — 20. in 21. marca jugoslovanski film: »Možje«. BELTINCI — 20. in 21. marca sovjetski kinemaskopski film: »Kočubej«. PR O D A M AVTO ZASTAVA 750, prevoženih 10.000 km, prodam. Čopova 16, M. Sobota. M-167 HIŠO z vrtom, vseljivo, prodam. Ogled vsak dan Na poljanah 33, Studenci, Maribor. M-168 3 ARE VRTA oddam v najem. Vprašati: Stefana Kuzmiča 20, M. Sobota. M-169 KROMPIR, jedilni in semenski, prodam. Vprašati: Stefana Kuzmiča 20, M. Sobota. M-170 OTROŠKO POSTELJICO in otroški voziček, športni, prodam. Stefana Kuzmiča 20, M. Sobota. VOZ, vprežni, srednji, krmno peso (rabundijo), droben krompir za krmo in grahorico za seme prodam. Rakičan 57, p. M. Sobota. M-172 FIAT 600, v dobrem stanju, po zmerni ceni prodam. Ogled v Beltincih št. 25. M-175 STISKALNICO, veliko, skoraj novo, šupo, 8x6 m, krito z opeko, in nov ELEKTROMOTOR, 5.2 KS »Škofja Loka«, ugodno prodam z garancijo. Jože Benko, Gornji Črnci 29, p. Cankova. M-148 Večjo količino SENA prodam. Koloman Štivan, Gederovci, p. Tišina. M-149 SLAMO OD LJULKE, za krmo, ugodno prodam. Rakičan 54, p. Murska Sobota. M-150 ENODRUŽINSKO, STANOVANJSKO HIŠO, takoj vseljivo, dobro ohranjeno, s pritiklinami, ugodno prodam v središču Beltinec. Beltinci 40. M-000 MOTORNO KOLO NSU nemške izdelave ugodno prodam. Stefana Kuzmiča 8, M. Sobota. M-153 POHIŠTVO, sobno, novo, ugodno prodam. Marija Pojbič, Kocljeva 4, M. Sobota. M-154 STANOVANJSKO HIŠO, zidano, s 15 ari ohišnice ob glavni cesti v Rogašovcih ugodno prodam. Herman Pintarič, Rogašovci 21. M-157 AVTO »0pel-01ympia« ugodno prodam. Informacije: Poslovna enota Selo-Fokovci. M-159 SKEDENJ, skoraj nov, krit z opeko (dvorezni-Kikinda), 17 x 8 m, ugodno prodam. Franc Štotl, Domajinči 19, p. Cankova. M-161 VEČJO KOLIČINO SEMENA črne detelje ugodno prodam. Leopold Car, Sebeborci 39, p. Martjanci. M-162 AVTO »Zastava 600«, prevoženih 42.000 km, v odličnem voznem stanju, prodam. Mladinska 1, M. Sobota. M-163 MOTORNO KOLO »NSU Prima«, 150 ccm, prodam. Plačljivo tudi s čekom. Kazimir Kamničar, Štefana Kovača 15, M. Sobota. M-165 KRAVO, tri leta staro, vozno, prodam. Selo 8, p. Prosenjakovci. M-166 SADIKE ČRNEGA RIBEZA, dve in tri-letne, prodam. Beltinci 25. M-177 SENO prodam, Čopova 22 (za pokopališčem), M. Sobota. M-178 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK »TOBI« (na dve plošči) ugodno prodam. Stefana Kovača 21/1-2, M. Sobota. M-179 FIAT 600 v dobrem stanju prodam po zmerni ceni. Ogled v Beltincih štev. 25. M-175 GOSTINSKO PODJETJE »ZVEZDA« V M. SOBOTI prireja vsako nedeljo v Gostinskem obratu Šalovci ZABAVO S PLESOM Kolektiv »Zvezde« vas vljudno vabi v Šalovce, na prijetno nedeljsko razvedrilo! kupim HIŠO v Lendavi ali v neposredni bližini Lendave kupim. S. Sobočan, Mala Polana 94, p. Crenšovci. OPEL-REKORD 1964 kupim. Naslov v upravi lista »Pod 50.000 km«. M-160 HIŠO, stanovanjsko v M. Soboti ali bližnji okolici kupim. Naslov v upravi lista. M-174 zaposlitve GOSPODINJSKO POMOČNICO, pridno in pošteno, sprejmem v mehanizirano gospodinjstvo. Plača zelo ugodna — do 20.000 din. Danica Droč, Izola, Livade 4. M-181 SOBE SOBO, opremljeno, oddam moškemu, nudim tudi hrano. Otona Župančiča 9, M. Sobota. Zaposlena tovarišica išče v centru M. Sobote SAMSKO SOBO s posebnim vhodom. Naslov v upravi lista. M-176 čestitke Stanetu Čuriču iz Lendave, čestitajo za uspešno opravljeno diplomo 21. februarja 1965 na Gradbeni fakulteti v Ljubljani, starši in sestra iz Lendave. Hkrati mu želijo vse najboljše na odsluženju vojaškega roka. posredovalec želja UPOKOJENKO srednjih let, brez otrok, ali vdovo brez otrok s hišo in nekaj zemlje iščem. Poroka ni izključena. Ponudbe poslati upravi lista. M-180 Trgovsko podjetje UNIVERZAL - LENDAVA PRODAJALNA »POHIŠTVO«, LENDAVA, Partizanska ulica: — bogat asortiman (kuhinjskega, sobnega in ostalega) pohištva raznih renomiranih jugoslovanskih tovarn; — dostava blaga na dom — po želji cenjenih kupcev; — STROKOVNI NASVETI ZA OPREMO STANOVANJ. PRODAJALNA »TEHNIČNA«, LENDAVA, Partizanska ulica: — rezervni deli za FIAT 750, za mopede in motorna kolesa; — televizorji in radijski aparati; — štedilniki, dodatne peči, hladilniki in ostalo tehniško blago za vas. Kolektiv Trgovskega podjetja »Univerzal« Lendava se priporoča tudi z ostalimi poslovalnicami v mestu in na vaseh. „REM0NT“ - električar Upravni odbor OBRTNEGA GRADBENEGA PODJETJA »REMONT« IZ G. PETROVEC razpisuje prosto delovno mesto SAMOSTOJNEGA KV ELEKTRIČARJA za samostojno izvajanje elektroinstalaterskih del v raznih objektih Samsko stanovanje je zagotovljeno, družinsko po dogovoru. — Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Danes je izšel Pomurski vestnik v nakladi 31.500 izvodih. Obiskal bo torej vsako gospodinjstvo v Pomurju. Poskrbite, da bo Pomurski vestnik odslej obiskal vašo družino vsak teden. Mali in veliki oglasi v Pomurskem vestniku in Népujságu — zelo uspešni posredniki med prodajalci in kupci. Anketa je pokazala, da že vsak šesti naročnik Pomurskega vestnika oglaša v svojem listu. Torej: če kaj prodajate, kupujete, zamenjujete, posredujete itd. — mali oglasi v Pomurskem vestniku in Népujságu! Cena malim oglasom v Pomurskem vestniku od 20 do 40 din po besedi. Poslužujte se namenskih reklamnih oddaj Radia Murska Sobota. Nedeljska oddaja »Na valu 202« je še prav posebno množično poslušana. Najlepše darilo za vašega svojca, sorodnika ali prijatelja v tujini, v inozemstvu — Pomurski vestnik ali Népujság! Ne samo ta četrtek, Pomurski vestnik naj prihaja v vašo hišo vsak teden. Zato se že jutri naročite na Pomurski vestnik. Zadostuje samo to, da izrežete spodnjo naročilnico, jo skrbno izpolnite, nalepite na dopisnico in pošljete na naslov: Uprava Pomurskega vestnika, Murska Sobota, Kidričeva 4. In še to: to in prihodnjo številko boste kot novi naročnik prejeli brezplačno na vaš doni! Gospodarsko-propagandne reportaže in fotoreportaže objavljamo v Pomurskem vestniku, Népujságu in namenskih oddajah Radia Murska Sobota. Obvestila objavljamo po dostopnih cenah v namenskih oddajah Radia Murska Sobota. Pomurski vestnik že redno obiskuje nad 500 rojakov v tujini. Radi ga bero tudi naši vojaki. Imate morda v vaši družini kakšnega izseljenca, vojaka? Če ga imate, mu boste napravili največje veselje s takojšnjim naročilom Pomurskega vestnika ali Népujsága. Zaradi natančnejših pojasnil, nasvetov in vseh naročil se pismeno ali ustmeno obračajte na naslov: Gospodarsko-propagandna služba, Murska Sobota, Kidričeva 4. Tu so vam na voljo tudi ceniki za priporočane gospodarsko-propagandne storitve v domačih informacijskih sredstvih — Pomurskem vestniku, Népujságu in Radiu Murska Sobota. 1-365 POMURSKI VESTNIK, 18. MARCA 1965 10