r	številka	i.
51. številka.	Maribor, dno 19. decembra 191S.	52. Ifc-att.
t M ijmiiitnii v pouk Si* zabavo.
..»Wr	.........<«»««•	■ « iwuii.ii. »»»in a«)ibbm!wfjr»<.ww«..». ■ «.'»m - n- tt-ii i»».« . laimt; jp* h i	—1	i 1	■»■».- — —. —• , .g..—.. b	-t tw v^^UU	'»»»a" •• • - v-:
f* > A	. ^	^S^ME
86 «K iSfeiSl^ »i Si fi-A - i-"--:. iS ff? e-'- i -H« IKR «88» Bi ijft %	ffifrpfe jPBMtftfc SS®fc*8 ff iSgSMife. <£>
•V4 . ¡efiilM *kt»»-4* vi" >' «CI «¿¡¡¿«v jSfBlUPi?'	-
^ki^^^g^iaii^tri^lii'"SIS7irtliiil^Mi» .................. i —iiminiimmn * 11 ■"■m»' " »- ---------------------—---------------------------------------------------.^--.r^ma-a»,- «¿//¿SffifM**^.^f	- fllftlB'iT"*-TtTlimffl'-TeOTtfWff^>ti>W'
Praznik narodnega ujedinjenja Yr Mariboru.
Prijetno, toplo, oprav vigredno vreme je v nedeljo, dne 16. decembra sodelovale, da ee je jugoslovanski praznik v Maribora izvršil nad vse veličastno. Nemčurji so se zadnje dni prttoklega tedna že radovali, Ceš: v nedeljo bo dež in sneg preprečil jugoslovanske slavje. Toda v nedeljo je solnce sipalo tople svoje žarke na Maribor in okolico, kakor da bi se tudi ono hotelo radovati z nami Jugoslovani. Nemci in aemCurji in vsi drogi mrkogledoeži so rekali: >Tndi Bog je postal Jugoslovan, ker je dal Jugoslovanom tako krasno vre me«. Vsa slavnost se je vršila res tako sijajno in v vzornem redu, da si lepše misliti ne moremo, Maribor še ni videl toliko ljudstva, kakor ta dan.
Naši slavnosti je prisostvovalo okoli 88.000 ljudi. Okoli 30 okinčanih vozov se je iz okolice pripeljalo ta dan v Maribor. Mnogo hiš je imelo trobojne zastave, še več bi jih bilo, ko bi se bilo moglo dobiti blago za zastave. Neštevilno oken) je bilo okrašenih z zastavicami, s cvetjem in zelenjem, Maribor je naenkrat spiemenil svoje lice. Na ulicah sami slovenski ljudje, slovenska govo rica, slovensko petje. Prav nič ni bilo tistega divjanja, ki smo ga bili navajeni ob pril ki nem ških prireditev. Naši ljudje niso ne izzivali, ne rogovilili, temveč so se obnašali tako, kakor se obnašajo olikani narodi, a ne germanski divjaki. Poseben sijaj so dale slavnosti: bakljsda v soboto zvečer, cerkvena slavnost v baziliki Matere Milosti, slavnostni obhod in ljudski tabor pred Narodnim domom.
Bakljada.
V soboto, dne 14. dec., ob 6. uri zveCer, je godba mariborskega pešpolka «tvorila bakljado. Nad 150 lučic je žarelo v vrsti, v zrak so švigale rakete, godba je svirala slovanske koračnice, vojaštvo in občinstvo je proslavljalo ustanovitev svobodne Jugoslavije. Nad 10.000 Ijadi je slavilo predvečer našega narodnega praznika na ulici. Pred e krajnim glavarstvom je sprevod napravil sijajno podoknico poveljniku obmejne jugoslovanske armade generalu Maistru. Nemški Mariborčani so se čudili, kako je mogoče Slovencem prirediti v Mariboru kaj tako sijajnega, Kdor je bil priča slovesnosti v soboto večer, si jo bo zapisal v spomin kot eno izmed najlepših in najprisrčnejiih prireditev v Mariboru.
Cerkvena slovesnost.
Bazilika Matere Milosti je bila v nedeljo dopoldne nabito polna vojaštva in vernikov. Zunaj cerkve pa so ogromne množice vojaštva in ljudstva prisostvovale sluibi božji. Kar stoji veličastna cerkev, še ni bilo zbranih krog nje toliko ljudstva in sicer v najvzornejšem redu. Sredi med stolpoma je plapola slovenska trobojnica. Ob pol 10. uri je stopil na pridižnice vejaški žopnik, g. Rant, ki je na kratko opisal trpljenje Jugoslovanov v dolgi dobi 1100 let. Sedaj smo rešeni. Slovenci, Hrvati in Srbi smo rjedinjeni ped srbskim kraljestvom. Vsegamogočni n*j ščiti nalo kraljevino ter naj s svojo očetovsko roko rosi na njo svoj obilni blagoslov. Sv. mašo je služil tudi g. Rant. Na keru je sodelovala vojaška gedba in pevski zbor dramatičnega druStva. Po sv. maši se je zapela naša veličastna himna. Nato pa je č. gosp, Rant na cerkvenem pragu dal blagoslov vojaštvu in ob činstvu.
Slavnostni obhod»
Po
sv. maši se je pričel slavnostni obhod po ulicah. Na čelu sprehoda so jahali 3 jezdeci s pra-
pori SH3, njim so sledili konjeniki, general Maister, gsdba 32 mož, zopet četa kenjenikov, infanterija, topništvo in go enci vojaške realke. Vojaštva je bilo v sprevodu m d 1000. Na občinstvo je na pravil nastop vojaštva, vzoren red in disciplina ter navdušenja, ki je vladalo med vojaškimi vrstami, utis, k&koršnega še ni napravilo nobeno slavje v Mariboru — Ialanterija je imela okrašene svoje puške z bršljanom in zastavicami; strojne peške, topovi in konji, vge je bilo v zelenja in trobojnicsh. Zastara celj .kega pešpolka in drugi vojaški prapori so bili sijajno okrašeni. Vojaštvu je sledil Nar dni svet, zastopniki uradov, častniški zbor, dekleta v narodni nsši, društva, med njimi nad 70 Orlov in Sokolov v kroju, šolska mladiaa, ki je navdušeno klicala »Živijo Jag :slavija« ter je pahljala z zastavicami Nedolžna mladina je bila v velikPKi sprevodu ena najlepših točk vsega sprevoda. Mladini je sledilo na tisoče in tisoče občinstva. Ob konca sprevoda pa cela vrsta okinčanih vozov iz bližnje in daljne okolice. Vse se je uvrstilo in V3e se izvršilo v najlepšem redu. Za red so skrbeli dobreorganizirani reditelji. Sprevod se je pomikal po že poprej določenih ulicah. Med sprevodom je krož;l nad nami aeroplan, ki je bil okinčan s slovenskimi trobojnicami. Občinstvo ga je viharno pozdravljalo. Ves sprevod se je vršil tako veličastno, da si tega prej ni nihče niti v duhu predstavljal. Občinstvo, ki se ni uvrstilo v sprevod, je stalo cb ulicah, kjer smo korakali, in je pozdravljalo z živijo klici in vsklikanjem vojake, mladino, društva ia vse udeležence. Godba je igrala in glasile so se lepe narodne pesmi. Maribor je postal slevensko mesto. Nikjer ni bilo opaziti tistih, ki so nam grtzili. Poskrili so se v svojt brloge. Omenimo še, da je vrlo sodelovala pri slavnosti godba iz Št. Patra nife Maribora. Po slavnostnem obhodu se j« ljudilvo razvrstilo na obširnem prostoru prad Narodnim domom, kjer ae je vršilo veliko ljudske zborovaeje.
Ljudsko zborovanje,
V ulicah pred Narodnim domom j« bilo raz vrščeno vojaštvo, druitva in ljudske množice, ge-teve čez 20.00® ljuii. Ljudsko zborovanje je pred Narodnim domom etvoril z navda šeni» pozdravom načelnik mariborske posojilnice dr. Rosina, ki je med dragim rekel: Današnji daa je dan, ki ga je Bog naredil. Govorniki so ljuditvu govorili z balkona Narodnega doma.
General Maister je v vznesenih beaedah proslavljal uresničenje naših starih želj in izpolnitev našega upanja in hrepenenja po samostojni Jugoslaviji. Zahvalil jo vsem, ki ao k tomu pripomogli, zlasti vrlim slovenskim vojakom, njih očetom, materam in sastram.
Dr. Verstovšek kot poverjenik Narodne vlade v Ljubljani prinesel je zbranemu ljudstvu pozdrave vlade, izrazil zahvalo junaškim Srbom, ki so prišli v naše ozemlja kot bratje, da nas branijo pred grabežljivo roko Lahov, da nam pomagajo se rešiti iz tlačanstva, ter da izvedejo uje-dinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Končno predlaga, da se odpošlje na regenta Aleksandra sle deča brzojavka: Regent Aleksander, Belgrad ! Ne-brojne množi Se obmejnih Slovencev, zbrane v Mariboru o priliki manifestacije ob ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev, iskreno pozdravljajo junaške Srbe ter izražajo vladarstvu ujedinjene kraljevine neomejeno zvestobo in udanost.
Dr. Lnjnšic, okrajni mariborski glavar po zdravlja zbrani slovenski narod ne morda kot
špicelj s sablo ob strani in s svinčnikom v žepu kakor nekdanji komisarji, ki so skrbao porolafi neprijazni vladi vsako važnejšo basedo, ampak kot član naroda in zastopnik Narodne vlade. Glavarstvo bo delalo za blagor ljudstva.
Dr Hohnjec omsaja, da je vstal naš narod iz groba narodne smrti kot zmagovalec. Zbudila ga je svetovna vojna, ki je bila m^d nemštvom in slovanstvom. V tej borbi je bil na strani slovan-stva ves omikani svet. V tej odloč lni borbi je zmagal Slovan. Z naga Slovencev, Hrvatov i a Srbov ie naša Jagoslavija vir našega narodnega življenja, naše sreče in našega napredka. V medsebojni slogi si izgradimo hišo naše nove, ujedinjene jugoslovanske domovine.
Dr. Leskova r je pozival zbrani narod, da se s hvaležnostjo spominja našega jugoslovanskega voditelja in prvoboritelja dr. Korošca.
Evald Vrač ko, župnik od Št. Ilja v Slov. goricah je govoril v imenu obmejnih Slovencev, v imenu predtrdnjave in predstražs Maribora, v imenu obmejnega Št. Ilja, katerega so obmejni Slovenci trdno branili in čuvali skozi trideset let. Tudi med svetovno vojno sovražniki niso mogli zrušiti te trdnjave, čeprav so po nedolžiem vtaknili v zapor njene voditelje. Nemci so obračali, a Bog je obrnil. Prišlo je leto 1918 in most, ki so ga zidali do Adrije in ki bi naj imel v Št. Ilja glavne stebre, se je z velikim ropotom podrl. S čim so Nemci grešili, s tem jih 'e Bog kaznoval. Leta 1.^14 so šentiljskega župnika zaprli kot srbo-fila, ker je bila baje srbska zastava v zvoniku šentiljske cerkve, kar pa ni bilo res. Toda, ker so Nsmci hoteli take, jih je Bog vslišal: 29. novembra 1918 smo obhajali v Št. Ilju Jugoslavijo in rea je vihrala naša zastava v obliki srbske zastave raz stolpa. In ker so nam leta 1914 očitali, da imamo pri sebi skrite Srbe, so se mi po slavnosti peklonili srbski častniki. Držali smo zvesto Št. Ilj. Če bi ga pa ne bili držali, Bog ve, kaj bi bilo z Mariborom.	?
Dr. Ravnik slavi praznik narodnega ujedinjenja, praznik zmage pravice na krivico, bratske «lego med Čehi in Jugoslovani.
Dr. A. Medved povdarja, da naj ta naš narodni praznik s posebnim veseljem navdaja slovensko mladino, ki ima v Jugoslaviji lepo, veselo in srečno bodočnost pred seboj; nadalje slovenske žene in dekleta, ki so rabile ogeaj plamenečega oduševljenja za veliko narodno vprašanj«, za zje-dinjeno Jugoslavijo; zlasti pa naj navdaja z veseljem naše hrabre vojake, ki naj še v bodoče ščitijo našo ljubo domovino.
Profesor Favaijev imenu jugoslovanskega delavstva izrazil veselje nad nalim napredkom in narodnim njedinjenjem. Slovensko delavstvo bo tudi v bodoče zvesto stalo na strani svobodne Jugoslavije.
General Maister je zaključil prelepo uspelo zborovanje s pozivom, naj slovensko ljudstvo vselej in povsod vzdržuje rsd in mir v čast jugoslovanskemu imenu.
Nedeljska slavnost v Mariboru, ki je bila tako veličastna, kakršne šo Maribor ni videl, in je tudi ne bo v bližni bodočnosti, je bila za nas obmejne Slovence kot stražarje severne slovenske meje, dan zadoščenja za vsa krivice in preganjanj i, dan zmagoslavnega veselja in dan vstajenja k novemu življenju. Za naše stoletne tlačitelje ohole Nemce pa je bil ta sijajni jugoslovauski praznik dau zasluženega plačila. Živel siovenski Maribor! Živela ujedinjeaa Jugoslavija !

Ii rfESÜfiu
Hojstni dan princa Aleksandra se obhaja danes v sredo zvečer v Mariboru. Ob pol 5 ih bakljada od domobranske vojašnice pred okrajno glavarstvo, kjer bo godba zasvirala srbsko narodno pesem, „Lepo našo domovino" in „Hej Slovani!" — V nedeljo ob pol 9 ih v frančiškanski cerkvi vojaška služba božja. Slovenci, Slovenke, udeležite se v velikem številu!
Prvo
jugoslovansko ministrstvo.
Dan 15 dec. je bil za ms Jugoslovane vele-važen zgodovinski dan, zakaj dosežen je bil sporazum med vsemi strankami v Jugoslaviji. Nosa jugoslovanska vlada je sestavljena iz vseh strank. V t jej je 11 Srbov, 4 Hrvati, 2 Slovenca in 1 bosanski mchairiedanec. Novo skupno jugoslovansko ministrstvo je sestavljeno sledeče:
Za ministrskega predsednika je imenovan Srb Nikolaj Pašič, za njegovega namestnika Slovenec dr. Anton Korošec. Člani ministrstva so: Mini ster za zunanje zadeve Hrvat dr. Ante Trumbič; minister za notranje zadeve Srb iz Hrvatske Sve tezar Pribičevič; vojni minister Srb general Rakič; finančni minister Srb Stojan Protič; minister za nk Srb Ljuba Davidovič; pravosodni minister Srb dr. Driskovič; minister za bogočastje katoliški Hrvat dr. Jožo Sunarič; minister za poljedelstvo Hrvat dr. Živko Petričič; minister za trgovino in o brt Srb dr. Veja Veljkovič; minister z& socijalno politiko Hrvat Vitomir Korsč; minister za železni ce Srb Vnlovič; minister za javna dela Srb Miloš Kapetanovič; minister za pošto in brzojav Srb dr. Lukinič; minister za prehrano in prenodno gospodarstvo Srb Jovanovič; minister za ustavo in iz enačenje zakonov Slovenec dr. Albert Kramer; za ministra za narodno zdravje bo pa pozneje ime novan mohamedanec.
Pripomni se, da bodo v ministrstvu za bego častje tiije oddelki s tremi glavnimi veroizpoveda-mi, in sicer oddelek za katoliške, za pravoslavne in za mohamedanske zadeve Vsakemu teh oddel kov bo načeloval pripadnik dotičnega veroizpove-danja.
Nova jugoslovanska vlada, ki je sestavljena iz vseh političnih strank, bo pritegnila k sodelovanju vse sloje prebivalstva, vsa plemena in verstva.
Naknadno se dne 16. decembra poroča iz Belgrada, da je ministrski predsednik Pašič od kionil poziv, naj sestavi novo vlado. Za dne 17. recembra so bili poklicani k regentu Aleksandru r ačelniki posamezrih strank. Z veliko verjetnostjo se sodi, da bo večii del ministrov Pašičeve liste prišel v novo ministrstvo. Rešitev krize se pričakuje te dni.
B| ff g| j$ ff ijg g & ¡1	______
daljšem boja je zmagala velika nemška premoč po številu in orožju. Nemci so zasedli Grabštajn ter vjel< okoli 300 Sroov. Mrtvih in ranjenih je baje 45. Ttdi na nemški strani je precejšnje število žrtev, a Nemci previdno molčijo o svojih izgubah. Nemci bi sedaj tudi radi celo zadevo olepšali, in trdijo, da njih ne zadene nikaka krivda. Pravijo, da se je zgodila »neljuba pomota v temni, megieni noči«. Seseda se ententa (četverosporazum), kateri pripadajo srbske čete. ne bo dala preslepiti po teh nt rnšžh zavijanj h ter bo gotovo koroške \ Neme tako kaznovala, da bodo svoj zahrbtni na | pad bridko obžalovali.
y
Cehoslovaki rešujejo svojo zemljo.
Čehi so dosedaj zasedli že skoro vse dele ta-kozvane Nemške Češke, razun ozkega pasa ob bavarsko saški meji. Na Odrskem so se Čehoslovaki polastili že toliko ozemtia, kakor je Moravska. Mesto Nitra j« že v čebcslovaških rokah. Čete če-feoslovaškega generala Brezine se bližajo mesta Košiee (Kaschau),
19. deeembra 181Ä,
(
naročniki hudujejo na nas, dasiravno nismo nié krivi. Letos torej si kupite denarno nakaznic© in nam po nji pošljite naročnino. Nakaznic© morate dobro izpoîaiti. Natančno napišite ob robu svoj naslov; to je: ime, kraj prebi-j vanja in pošto, da ne bode zmot. Denar j pošljite na naslov: Slov. Gospodar v Mar i boru. Obenem napišite tudi poleg svojega imena, ali ste	ali	naročnik, ker nam s tem
silno olajšate delo in preprečite zmote pri pošiljanju lista. Ker se nam okoli novega leta delo silno kupiči, zato prav uljudno prosimo cenjene naročnike, danamzaénejo naročnino takoj zdaj pošiljati, da ne pride ob novem letu vse naenkrat, kar bi ne bilo mogoče gladko opraviti. Slov. Gospodar stane za celo leto K 8*—, za pol leta K 4-—, za četrt leta K 2'—.
f.1
m § -

Odaošaji med Nemško ljudovlado in Poljsko ukiujeni.
Dne 15. decembra je v imenu poljskega ministrstva za zunanje zadeve izročil dr. Karel Bader noto grofu Kesslerju, v kateri poljska vlada z ozirom na dogodke v Gornjem Ostu izraža svoje prepričanje, da so vsa nadaljn» pogajanja z Nemci brezpomembna Vsied tega je poljska vlada prisiljena, da takoj nkine diplomatične zveze z Nemško ljudovhdo Zaprosil je nemškega zastopnika, da nemudoma z osobjem poslaništva vred zapusti lju-dovlado Poljsko. Grof Kessler je izjavil, da v bližnjih urah zapusti meje Poljske.

Wilson v Parizu.
Dce 14 cecembra je prišel Wilson v Pariz
V nemškem dunajskem listu čitamo: »Da bo rodil konec vojne brezposelnost na vseh poljih, smo prej vedeli. O takem obsegu, ki ga brezpo selnost sedaj zavzema v vrstah različnih slojev, pa seveda nismo mogli sanjati.« List potem pripoveduje, da je med malimi naznanili listov razširjeno, vse polno ponudb za službe. Neki letalski stotnik se ponuja za šoferja, potem so visoki častniki mornarice ki se ponujajo za razne službe, juristi, odvetniki itd. Na Donaju je bilo pred vojno 1600 odvetnikov; sedaj jih bo zadoščalo 400. Še hujše je z zdravniki. Kmalo pride tako daleč, da bo diplomiran zdravnik ceneje rezal kurja očesa, kakor operater kurjih očes. Vsi zdravniki zdravilišč in sanatorijev na jugu in na Češko-slovaške m so danes brez kiuha in iščejo zavetja v Gradcu, na Danaju itd
In pri c&s? Tu o kaki brezposelnosti ni niti govora. Nasprotno. Dela je na vseh koncih in krajih, a manjka nam ljudi. Ta se vidi zopet prav jasno, kaka sreča je za nas Jugoslovane, da smo
Revolucija v Italiji.
F atCija ia Pariz sta mu pripravila tako sijaien \ kmetski narod. Blažena mati zemlja, ki nas redi. t prejem, ktkcrfinega še Francija cd Napoleonove j v »jej J? na&a rešitev in sreča naše bodočnosti.
ccbe ni priredila nobenemu kronanemn ali ne « ^-..ž«tife^fc-—.--—---
t ronanemu vladarju. Med groženjem topov in ,
hviranjem ameriške narodne pesmi sta na parškem " „___
kolodvoru sprejela Wilsona predsednik pariške J Iz Bera» st dne 16. decembra poroča: V Mi ludovlade Poincare in ministrski predstdoik Kle- laim je proglašena socialist čna iepu olika m samoti anuso • vladstvo slojev brsz imetja. Na nekem shodu v Na obed v slavnostni dvorani je bilo pova I Miianu je nastopil italijanski sjcialist Mcrgani proti Njen h 200 oseb. Francoski predsednik Poincar« j italijanskemu zesedenju jugoslovanskega ozemlja, r imel na Wilsona napitnico, v kateri ga je po- i -——--—-—-—<———--———-—
dravil v imenu Francije ter mn izrazil zahvalo Francije za ameriško pomoč. Poincare je naglašal, da mere biti sklenjen mir, ki bo vseboval zado ščerje za vse prestano trpljenje, mir, ki bo jam čil, d* bo v bodeče izključena vsaka nevarnost. V odgovoru je rekel Wilson med drugim sle-
Sio'fosiciï Jugoslovani!
< ■■ i •
Dne 19. nov. 1918 je padel v Mariboru slovenski dragoaec Franc Vaahnik kot žrtev svoje ljubezni do jagoslovanske domovine Niša dolžnost ' je, da tej prvi naši žrtvi v svobodni jugoslovanski
deče: Ameriškemu ljudstvu je bilo že od začetka j domovM postavimo dostojen nagrobni spomenik, vojne znano, da mora biti izvojevana zmaga, , Zato ge obfaCa pod i?aai N3 na slovensko javnost vsied katere bi na, bil svetovni mir zasiguran, | s iyom aaj omog,5i s priSpevki, da se izka mir, ki bi tvoril temeljne podlage za svobodo in ; 2gm0 ^ ga ^ svob<,dno domovino hvaležne siečo vseh naredov na svetu. V mirovno pogodbo Darovi 8e - siljajo Ng ? Maribora (biagaiajk morajo biti sprejeta določila, ki ne bodo samo pro| df KoTačic). _ Narodai sfet za štajersko obsojila čice na^ilstva in ropanja, ampak, ki bodo
tndi tika. da to slehernemu znano, da tistega, ki bi si kaj takega drznil, čaka sigurna in pravična ka2en.
Zahrbtni napad koroških Nemcev,.
V noči cd 14. na 15 decembra so koroške
Cenjenim naročnikom! Novo leto se bliža; treba bo zopet plačati list. Ker je zveza z Dunajem zdaj silno slaba in že n. pr. od poštne hranilnice celih 1 i dni nismo dobili nobenih položnic, zato letos ne bonn priložili položnic
nemfke iete oborožene s topovi, strojnicami in ga pobijate* naročnhe. Položnice potrebujejo ročnimi granatami zahrbtno napadle pri Grabštajnu j v «edanjih razmerah mnogokrat cele 3 tedae, blizo Cdo-CP t?irr«rio srbsko peste^nko. To prciao pridelo T naše rake; medtem pa se
Sestanek načelnikov Kmetijskih podružuio
Kot pooblaščenec NS je sklical dne BO. novembra t J. v Maribor osrednji odbornik Kmetijske družbe Lovro Petovar, sestanek načelnikov Spod-nještajer8kih kmetijskih podružnic, Konjerejskih zadrag iti.	,
Ravnokar izbruhneli štrajk železničarjev je bil vzrok, da ni bila udeležba polnoštevilna.
Določil se je odsek, kateremu je naloga, da dobimo pravočasno in zadostno število plemenskih žrebcev.
Glede Kmetijskih podružnic veljajo sledeči obvezni sklepi:
1.	Vse Kmetijske podružnice na Sp. Štajerskem iKajo dne 1. januarja 1919 prijaviti svoj pristop k Slovenski kmetijski dražbi v Ljabijani ter prenehajo s tem dnevom biti članice Kmetijske družbe Štajerske.
2.	Imenike člasov morajo podražnico najpozneje do 5. januarja 1919 poslati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani kakor tadi obenem udninc za vsakega člana pe 6 K.
3 Podružnice nsj skličejo nemudoma občne zbore, poberejo odaino, kaUra naj bo enotno za vsacega liana 10 K letne, tako, da se vpošlj? 6 K esredsji dražbi in ostane 4 K podražnici za njene stroške, za pisarniške potrebščine in za pc pravile raznega orodja itd.
Kakor hitro nastanejo zopet redne razmere se hšhke udnina zopet zniža.
Opozarja se na sledeče:
Vsak član deb? družbino glasilo »Kmetovale*y izvrsten kmetovalski list. Dobavo raznih semen,, gnojil, galice in nek&tarh dragih gospodarskih potrebščin ima izključno Slovenska kmetijska družba, ia s® teh dofeav deležni le člani družbe
Slovenija za sedai ne bo imela posebne Konje-rejske družbe in oskrbuje torej tudi vse konjereje tikajoče ge zadave Koajerejska družba tako, da odpade članarina Koajerejske družbe in seveda tudi nje glasilo »Konjerejec«.
Naša Častna dolžnost pa tudi je, da sedaj, ko ssrso dosigli svaj cilj in bode ;o organizirani v naši Slovenski kmet jski dražbi v enotni jugoslovanski državi, da sa število članstva posameznih podružnic z«Ltio zviša Treba pa tudi je, da se ban sedaj strnemo v mogotno strokovno organizacijo kmetovalcev, da bedemo lažje zacelili rane» zadobljene vsied grozne svetovne vojske.
MMmm.m politiii« ratL
Shod v Radgoni, Na Štefanovo, dne 26. dec.s, se vrši shod v Radgoni v Pistorjavi vojašnici, nasproti pošti, bli^u slovenske Marijine cerkve Shod se prične ob 10. uri predpoldae. Povabljeni so v prvi vrsti Slovenci radgonske žapnije, z asti petero izkl učno slovenskih vasij: Patrui, Dadonci Zetin-ci. Zenkovci in Slovenska go*ca, pa tudi Slovenci proti Apačam in Oorajni kakor tadi prekmurski Slovenci sploh Govorili bodo g^. dr. Slavič, urednik 2 bot m drugi. Ajitirajte za obilao adeiežbol: Pridite na-i - bi-ikat tuli sosedje iz lavantins^e škofije Orli, Sokoli, dekleta v narodni noši!
Narodna svečanost t Ptuju se je dne 14. in 15. t. m izvršila Zflo slovesno. V soboto zvečer je bil veličasten obhod po mesto. V nedeljo je prihitelo od vseh strani ljudstvo iz okolice v mesto na vozovih in peš. Služba božja se je vršila pod milim nebom na trga pred mestno hišo. Služil Jo je naroini mnčenik g. Peter Zirovnik. Nato veličastno ijadako zbororaaje. Z balkona mtatae hite

21. daœmbra 1M8.
& o a â & ss & &
1* lira»
so govorili mnogim tisočem občinstva: poslanec Brenčič, dr. Jartela in dr. Fermevc. V Belgrad se je peslala poklonilaa brzojavka princu Aleksandru in kralju Petru.
Jugoslovanski praznik v Ormežu. V soboto, dne 14 t. m , smo slaviti največji praznik, praznik u-jedinjenja SHS. Vse se je vršilo zelo svečano. Ob 10. uri je bila asistirana sv. maša, h kateri so prišla vsa društva iz daljne okolice godba, šolski otroci in velike množice ljudi. Veličastno je done la naša lepa narodna himna »Lepa naša domovina«, ki se je pela prvikrat v ormoški cerkvi. Po sv. maši je bil krasen sprevod. Na čelu je bilo o-krog 15 kmetskih jezdecev, okrašenih s slovens kimi trakovi. Za njimi je korakala godba hardeč-kih gasilcev, pod vodslvom g. učitelja Serajnika. Tem so sledile žene in dekleta v narodni noši, častniki in uradniki. Tndi ormoške vojaške posadke ni manjkalo. Sprevodu so se pridružili gasilci, Sokol in Orel. Za temi se je vila nepregledna množica. Konec sprehoda so tvorili žrebčarji na konjih. Ko je prišel sprevod nazaj na Glavni trg, so nastopili govorniki na okrašenem balkonu hiše g. Gomti. Na steni Veseličeve hiše so bili napisi, kakor: »Čast Wilsonu!« »Slava dr. Kreku!« »Čast dr. Korošca!« »Živeli Slovenci, Hrvati in Srbi!« Govorili so: dr. Lašič, Lovro Petovar, župnik Bra-tušek in nadačiteij R&jšp. Godba je zasvirala več narodnih komadov.
Iz Prekmurskega. V Bakovcih in Krogu, vaseh ob Muri, vštric Bučečovec na Štajerskem, je hotel madžarski učitelj agitirati za Ogrsko. Zbobnal je ljudi skupaj v šolo m jih je nagovarjal v madžarščini, naj se ustanovi gospodarska zvezs, da bi hžje dobili razne gospodarske potrebščine. Ljudje pa ga niso hoteli poslušati, ampak se ma rekli: »Mi hočemo Jagoslavijo, vaše madžarščine ne potrebujemo.« Slovenci so tudi zahtevali, da je moral učitelj s stene vzeti ogrski grb, ki se je raztrgal. Torej tudi na Prekmurskem Jugoslavija napreduje. Zdaj jim že ponujajo slovenske šole in po nekaterih šolah. kjer znajo učitelji slovenski, seže res slovenski poučuje.
Princ Aleksander za obmejne Slovence. Princ Aleksander je vzel poročilo dr. Korošca o položaju Slovencev na severni meji na znanje in »e je živo zanimal za gibanje obmejnih Slovencev. Izjavil je, da bo vsa Jugoslavija pomagala, da se vse za hteve obmejnih Slovencev ugodno rešijo.	*
Tri jugoslovanska glavna mesta, Srbski kralje vič regent Aleksander je izjavil Slovencu Hribarju, da bo vsako leto nekaj časa prestoloval v B«lgrada, potem v Zagrebu in Ljubljani, v %%
Iz obmejnih krajev. Pri določevanja naše »a» rodne meje se moramo ravnati po čutu pravičnosti. Kaj zahteva pravičnost? Dati, pa tudi pustiti vsakemu svcje. Kdo naj daja? Tisti, ki je jemal, ro pal, kradel! Ali smo Slovenci kradli otroke Nemcem in jih tlačili v svoje šole? Smo menda mi ropali posestva in potiskali svoje naseljence vedno višie proti Gradcu? Ali smo mi kradli Nemcem njihove pridige in jih vedno več slovenskih apel-javali v Lučanah, v Gomilici itd.? Vest nam nič tega ce očita, torej ne mi, ampak nemški sosed bo nazsj dal, kar je krivično odvzel! Dal bo hiše, ki so jih Slovecci zidali, Nemci i*a prebarvali: dal bo cerkve, ki so slišale nekdaj slovenske pridige, četudi zdaj več ne doni tam slovenska beseda. A del bo i i azaj otroke, katerih stariši so bili Slo venci, četudi so ti otroci že dorasli in govorijo nemški, kri njihova pa je slovenska. Kar je ukra denega, oropanega, vse nazej, četudi je z nemško barvo prebarvano, pa je lastnina slovenskega na roda. Drugič pustite vsakemu svoje! Mi Nemcu i tak pnstmo njegove res nemške kraje, zahtevamo pa, da se pusti naša last pri miru Mejnike, ki so jih prestavljali zadnjih BO let, bodo že motali Nemci zopet pobasati in jih malo nazaj prestaviti. Tako zahteva čut pravičnosti.
Slovenski denar v slovenske posojilnice! Ljudstvo zadnji čas povsod dv ga svoj cenar iz cern škili in nemškutarskih šparkas in Vorschusakass, ker jim ne zaupa več svojega denarja. Sedaj pa se tudi vidi, koliko denarja slovenskega ie bilo naloženega v nemških zavodih. Znašal je na trilijone. Ves ta denar se steka sedaj v slovenske p» sojilnice, Najbolj je opazovati to gibanje v oh mej nih krajih, Tako Da primer oblega šparkaso v Radgoni vsak dan stotine ljudi, ki eamo dvigaje svoj denar in ga nosijo v gornjeradgonsko poso , jilnico tako, da šparkasi že primanjkuje denarja in izplačuje le po 200 K ta vsako knjižico. Nemci se torej ne bodo več maetili s slovenskim denarjem.
Poljčanski Pepi Mshoritsch je pred kratkim kar pobesnel. V razgovoru s svojimi gosti o naši Jugoslaviji se je tako razvnel, da ja začel razbijati
po šipah svojega hotela in si je pri tem tambura-nju vse roke porezaL Klicati so morali zdravnika, da je polnokrvae.au Tavtonu iz našega hrvatskega Zagorja rane šival. Pravijo d i je potem pašfianiu
moža odleglo--Da, Pepi, časi so minuli, ko
si ti in tvoja garda kraljeval. Milo si sa že poboljšal. Tvoj spaksdr&ni napis je že izginil; tudi g. Zima in Bregar prideta počasi k pamati. Gospod Novosad, kaj pa Vi? Ali imate Vi Vašo apoteko res samo za Nemca ? Poboljšajte sa! DragaJa bo mo krtačili!
Nemški listi pišejo, da se je naša slavaost v nedeljo klaverno obnesla, da stno ljudi prisili na slavnost, da so sa vršili pretepi in nemiri, da je v celem mesta viselo samo pat zastav itd. Na te nemške laži ne bomo odgovarjali. Vprašamo samo one tisoče in tisoče občinstva, ki je prisostvovalo slavnosti: kako plač lo zasluži človek, ki tako na-sramno laže v javnost? Petdeset bi se ma jih moralo našteti, pa ne z leskovko, ampak z dragim orodjem, nato pa bi se ga moralo izgaati iz Ju gDslavije! Okrog 30 003 ljudi je priča, da sa je naša slavnost nad vsa sijajno izvršila. Mariborski okolica je neprisiljeno pokazala, da ja v jedra slovenska in da hoče tara iudi 03tati. Nemce jezi krasen uspeh naše prireditve, zato pa lažejo na vse pretege. Nemci vztrajno skrbijo za t j, da sa v naših krajih udomačaje prislovica: Liže kakor Nemec.
„Tudi Bog je postal Jugoslovan", tako je zakii-cal v nedelja nek mariborski Nemec, ko je bilo vreme tako sijajno lepo. Namci so nam žileli sla bega vremena, a v nedeljo je ves čaj ljubo soin-čice sipalo tople žarke na Jagoslovaaa, kakor v solnčni vigredL V ponadeljei pa je že zopet bilo nemško vreme.
Za nadzornika mtriborske mestna policije ja namesto vpokojenega N essaerja >msaovan nadstraž-nik Ra&b. Novi nadzornia je rodom Gornještajerc in je že opetovano izjavil, da ne mara biti poda nik Jugoslavije. Svoje culica pa še ni zvezal
Lužički Srbi, ostanki velikega slovanskaga plemena v jažnoizhodni Nemčiji so, kakor se poroča iz Draždau, proglasili svojo samo3talnost, Slovan gre povsod na dan!
Predsednik portugatske ljuiovlade umorjen. Iz Lizbone, glavnega ¡¡nista Portagal3ke, se poroča, da je bil predsednik portugalska ljudovlada Sidoaij P^es dne 15. dec. na kolodvora v Lizboni umerjen. V trenotka, ko je predsednik nameraval sto piti v vlak in se odpeljati v masto Oporto, je od dal doiedaj neznan morilec tri krogle iz samokresa na predsednika. Ena krogla je zadela predsad-nika v pljuča, ena pa v jetra Kljab smrtnima ra nama je predsednik Paes bil pri življenju in pri popolni zavesti še tudi tedaj, ko so ga že spravili v bolnišaico. Razjarjena množica je morilca, koje ga ime ša ni znano, na lica masta do smrti pre tepla. Njegovega spremljevalca «so komaj ubranili, da ga razjarjena ljudska množica ni takoj ubila. Paesov naslednik bo baja general Tama?aini.
Ukradeso zlato Nemčija vrača. V smisla pogodbe o praniirja ja Nemčija od istega zlata, ki sta ga Romanca in Rasija morali plačati nam?ti državni banki, morala Francoski poslati 93 535 kg v vrednosti 43 milijonov frankov. Nemji bodo mo rali vrniti Še marsikaj, kar so ukradli ali oropali.
Turčija pred državnim binkeroton, Londonskim iistom se poroča iz Carigrada, da bo Turčija vsled prevelikega zadoižanja napo/edala v blizn ih daah državni bankerot. •
Frihodaio Vadili» v H ti« u?J Mj/ia jrža *ia Uaim sji.id!
«»vice

Cenjenim naročnikom, ki so poslali danar zad^ nje 3 ali 4 tadna po položaici, javimo, da ša mi tistega denarja večinoma dojdaj nismo dobili. Zato tudi nismo mogli poslati lista.
Koledar za slovenske vojake letos na izida."— Dobil se bo v C rilo vi tiskarni čas nekaj časa samo stenski koladar za pisarne na trdem kartona Božične in ao/oletne razglednice una v bogati izbiri na prodi} Tiskarna sv. Cirila v Maribora. ;
^■Posojilnice in ob estia mera. V posojilnicah'je silno veliko denarja, Uko d* posojilnice n8 vado, kam ž njim V Ljabljan; sa ja vršilo posvetovanje zastopnikov vsah slovanskih posojilnic, kjer sa je sklenilo priporočiti vsam denarnim zavodom, da znižajo obrestno tne'0 za h aiilne vloga s 1. jaa. na 3°/§, ker bi drugače posojilnice trpale občutno škodo. Tadi mi pripsrofi&ino, da denarni zavodi to res storijo.
Čehi ne prevzamejo vojnega posojila. »Narodni Listy« poročajo, da je namšfcoavstrijski pol tik baron Back skušal posredovati pri čaški vladi. naj Čehi prevzamajo vsaj del avstroogrssih vojn a posojil. Čahi pa so odločno izjavili, da na prevzamejo plačevanja vojnih posojil, ki so jih naieli Namci in Madžari za nadaljevanje vojne prot volji Slovanov.
f Dr. Lanpe. Dae 15. t. m. je a a-i v Ljuo ljaai po daljšam boiehanja ljabljaaíki kaionU ia bivši namestnik dež glavarja, dr. E7gaa Lampe, star 44 let. Dr. Lamoa je bil talentiran mož, učenec dr. Kreka. Zadaja lata pa ga je nesrečna Šnštaršičeva politika spravila na stranpota. Svatda mu nabaška !až!
Iz palitičae služoe. Osrajni tajnik Martin Za--lenko ja nastavljal za okrajnega tajnika pri okrajnem glavarstva v Brežicah.
Za Vauhnitov spomenik so darovali: P. BoraS iz Dalmacije » nasto venca na grob neposabai Avstriji« 10 K, Jak. Cajnkar, župnik v Središča 10 K, M. Vauiiaik, nadačiteij pri 3/. Marka, svojemu nečaku 25 i, Joža Kolman ml. v Slivnici pri Maribora 50 K.
Za narodii davek ie nabrala Trezika Zamljič v obiini Črešaje^ci 260 K. K¡e pa so drage občine? Nekateri deklata 3i na upajo iti pobirat, ker se še vedno bojijo namíarjev. Ta strah je prazsn. Namčar,e/ nimamo vai. Prejšaji Wrat3ctiki se ž3 pišaio 8r.ačso, iz Wratscia so postali Vrela, iz Jageritsca-ov Jagariči, iz Kowatscbitschav tiovačiči itd. Zato pa dekleta le na plan in pobirajte narodni davek!
Občeslovensko obrtna društ/o imi svoj radat občni zbor v nadeljo, das 2i daj., oo B. a-i po poldne, v mali dvoraai Ni-oiaega doma > Ca\ja. Daevni red: 1. Paročilo oioora 2 VpraUuja oo-dočaosti bolniških blagajn in zavarovaija delavcev proti nazgodam. 3, Vprašanja asta a mtva meščanskih Sol obrtno trgovske smari. 4 '/orašanja trg,-obrtaa zbornica v Ljabljani. 5. Gleda elattfičnaga toka iz Fate. 6, Vprašanja koncastoniranJi obrti. — Odbor.
Vsi jugoslovanski državljaii, ki sa naiaiajo na Dmaja, naj sa zglaaijo v uradnih prostorih jugoslovanske konzularna agentara v 1. okraja, Sailer-slatte 39, 3 nadstropje, telaf oa 6t9fe Uradne are so od 9 —12 ia od 3—4. — Or. Patar Dafran-ceschi, konzularni agent.	"I
Objava. Oai prosilci msjta Mtribor, ki So ss svojeiasno prijavili v ma3'n občini Miribor za seno in slamo naj pridejo vsiki četrtek v pisarno okrajnega prevzamalca za krmo, Sdarjeva al. 10, kjer dobijo nakazaico za seuo alt slamo. Prinase jo naj seboj deaar za ist oj sic ar ne kot d o sedaj sano po 47 K in slama 34 K, amoas seno po 38 in slama po 25 K, — Mir.bor, dna 12. dac. 1918. E. Konjadic, okr. prev^amalac posredovalnice za krmo v Celju.
Mariborski Orel je imel v torak, dae 10, dec. v uradaištvu »Straža« 833tanak, na k atar a.m sa je izvollo začasno predsedstvo ia načalstvo. Oral sa je v nadaljo adalažil v uniformi slava >stnaM obaoda po ulicah Odsek borne na novo poživili. Prosimo ia vabimo mladeniče, da sa priiraî.jo naši kršč.-sociaini telovadni organizaciji. Oglasiti sa je traba v uredništva »Strals.«
Poziv vsîm breîposalnim! Narodaa vlada SHS v Ljubljani je skien la, da j a uredbi na vsah okrajnia glavarstvih in mastnih magistra!ih avto-namaih rna^t na ozemlja Narodna vlada S I3 v Ljubljani evidaaco brezp03aln !a daiavcav, da ivk, nastavljeicav in ni3tavlieak, V to svrfto se ustanove posabai evideičai uradi za brezpoíalna na okrajnih glavarstvih in mastnih magistratih, ^sak brezposelni delavec, delavka, naítavljenac in na-stavljeaka sa naj od 9 decembra t 1. dalje do prekl oa oglasi o3ibao ali pismaao pri svojem okrajem glavarstva ali magistrati v evidenčni pisarni za brezposslna in odda tam nüledaje podatka: svoja ima, bivališče, domovinsko občino, rojstno leto, poklic, od kedaj bres posla, kje, v katerem obratu nizadaje zaposlen in s kako plačo, kedaj odpuščen od vojakov, izobrazba v stroki, dovršene šola, znanja jezikov, d'uga sposobnosti, za k .kšno službo pripravljen. Mo-ebitne pritožbe je javiti paverj8ništva za socija'no skrb v L;abljaai, oddelek za brezposelnost.
Poziv. V patek 12. jalija 1918 popoldna mad 2. in 3 aro je na d3snem brega Drave v Zgor. Pobrežju pri broda padel šestletni daSek Oton Eletz v Dravo in utonit. Priia ta nasrjiî bai ste dve ženski, ki sta Čakala na Čoln, govorili slovenski in še nekega sîuîajno m mogreioîega moškega poživljali, da naj raši dačia smrti, ver sumničijo nescaga d'Jíagi iaUa, di ja on nalašS pahnil Eiletia v Dravo, poiiv.jaía sí ta dfe
' fk Mb
S i» $ fä ff ti S (K S ttfitaflSSßO»
12. (dfccAiuBi-a IBlfi.
ženski, da naj naznanita njuni naslov okrajnemu sodišč* v Maribora, odd. VIII, ali pa orožniški postaji riunega bivališča, da ju bode zamoglo sodišče kct svedokinji zaslišati. Gre se za to, da ne bode nihče krivice trpel in se eeli dogodek ra?jasnil.
Ne zlorabljajte Wilsonovega imena. Nedvomno je Wilson največji mož ni šega Časa, ki se mu imamo zlasti tlačeni narodi zahvaliti, da je stri nemško nadutost. Bodi nam častno njegovo ime! Protestiramo pa zoper to, da se njegovo ime daje krčmam, seveda, da bi njegovo ime bolj vabilo pivce. V nekem kraju na Sp. Štajerske», kjer je pijanstvo posebno v časti, je dobil iire »Wilson« največji pijanec celega kraja. Sramota! Veliki Wilson je trezen človek in celo abstinent, posnemajmo ga Slovenci rajši v toli potrebni treznosti, drugače bomo zapili svojo Jugoslavijo in pamet. Žalostni izgredi zadnjega časa so v zvezi s popivanjem in nam ne delajo časti. Slava treznemu Wilsonu! — Trezni častilci Wilscnovi.
Prevoz oboroženih češko-slovaških legij skozi Nemško Avstrijo. Te dni prevažajo en armadni zbor češko slovaških legij iz italijanske ironte preko Nemške Avstrije domov. Prevažanje fco trajalo 12 dni. Češko-slovaške legije se bodo vozile popolnoma oborožene in v spremstvu italijanskih oficirjev. Nemško-avstrijski urad za vojne zadeve razglaša, da se morajo te čete smatrati za ententine čete, ki imajo pravico, da se v smislu pogojev premirja vozijo neovirano skozi Nemške Avstrijo. Zate se ne smejo na noben način nadlegovati.
Nadvojvoda Franc Karel Salvator umrl. Na gradu Wallsee je umrl v 26. letu svoje starosti nadvojvoda Franc Karel Salvator. Umrli je bil na fronti od izbruha vojne.
Velika brezposelnost v Nemčiji. Nemčija je neposredno pred veliko brezposelnostjo. Železna industrija. ki je bila odvisna od dobav iz Alzacije in Gornje Šlezije, je v nevarnosti, da bo mcrala a-staviti obrate. Zato bo v najkrajšem času, računa se, da še letos decembra, odpuščenih na milijone delavcev.
Kdo kaj ve? Ivan Lešnik, ki ie služil pri sa perski stotniji št. 2/13, se je izgubil dne 4. sov. 1917 pri prodiranju preti Piavi. Kdor bi kaj vedel, naj poroča njegovi ženi Mariji Lešnik, kmeti« v Dobrovcih štev. 26, pošta Hoče pri Mariboru. — Kdo kaj ve o Francu Znpanc, ki je bil okoli Ort lerja pri črnovojniškem peh. baonu IV, 3. kemp, vojna pošta 486 in o katerem ni poročila od začetka oktobra letos, naj to blagohotno sporoči o skrbnici Antoniji Zopanc v Liboje, pošta Petrovče pri Celju.
Očeta in ctroke v skupen grob. V St. Lovrencu na Dravskem polju bo pokopali cčeta Martina Osenjak, sina in tri fcierke v skupen grob. Umrli so kot žrtev špsnske bolezni.
Gospe darske novice.
Slovenskim kmetom so hoteli Nemci odvzeti žito, ki ga imajo v mlinih na levem bregu Mure. V Lipnici je že bilo pripravljenih 10 tovornih avtomobilov, ki bi naj bili odpeljali žito slovenskih kmetov v Nemško Avstrijo. Slovenski general Maister je nemško nakano pravočasno preprečil. Hvala mu!
Oderuške cene. Po nekaterih trgovinah z usnjem prodajajo podplate po naravnost oderuških cenah. Podplati za ene čevlje stanejo po 20—30 K. Tovarnarja pa stanejo, kakor trdijo strokovnjaki, z blagom in delom vred samo 6—8 K.
Usnje in podplati. Mariborsko okrajno glavarstvo ima več vagonov usnja in podplatov za kmet-sko in delavsko ljudstvo na razpolago. Občinski uradi naj takoj naznanije glavarstva v Maribora (soba št. SO. II. nadstropje) koliko usnja in ped platov potrebuje prebivalstvo v občini. Usnje in podplati se lahko izročijo v podrobno razprodajo tudi trgovcem. Razprodaje pa mora nadzorovati okrajni zastop ali občina. Prodajati se sme samo za uradno določene cene. Posestniki, ki do 31. de cembra oddajo predpisano množino žita, imajo pravico zahtevati kot nagrado pol kilograma usnja in pel kg podplatov za 100 kg oddanega žita.
Najvišje cene za klavno govejo živino. Poverje-ništvo za prehrano NV v Ljubljani je dne 27. nov. določilo sledeče najvišje cene za govedo in teleta in sicer za kilogram žive teže: Voli: I. kakovost 4 50, II. 4 K, III. 3 75, IV 3.60. Krave: L 4.10, n. 3 70, III. 3 50, IV. 3 30. Telice in biki: I. ka kovost 4 30, II. 4 K, III. 3.70, IV. 3.40. Teleta I. 6 K, II. 5 K. Naredfca je veljavna od 27. nov nadalje do preklica.
i Korjerejcem. Fo tarofiln Sovetske kmetijske družfce se vršt dne 30 decembra t. 1, ob 10. uri predpoldne v prostorih Narconega sveta v Mari-
boru (okrajno glavarstvo) zborovanje konjerejeev Spodnje štajerske.
Premet s plemensko govejo živilo in z jo ve j o
živino v gospodarske namene je v območju Na redne vlade SHS v Ljubljani prost.
Mast za železničarje. Okrajne glavarstvo v Maribora naznanja: Nastavljerci južne železnice vseh mariborskih službenih mest in svojci, kakor oni na progah Maribor Sinčavcs, MarikcrŠpiije, Špilje» Ljutomer, Maribor-Središče, Maribor Štore morejo od dne 18. t. m dobivati mast pri oskrbovalnem skladišču južne železnice v Maribora brez nsk?«znic in sicer za osebo 40 dkg po 36 K 1 kg. To množino masti je dala Narodna vlada SHS v Ljubljani kot priboljšek uslužbencem južne železnice.
Cene mesa. Za nadrobno prodajo govejega in teletjega mesa se določajo za vse pokrajine v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani nastopne najvišje cene:
K K K K K
goveje meso, sprednje goveje meso, zadnje
loj......
jezik.....
pluča.....
telečje meso, I. vrste telečjfi meso, II. vrste
6'20 za kgspriklado; 8-— za kg s priklado; 6'— za kg; 8-— za kg ; 120 za kg; K 10.— za kgspriklado; K 9— za kgspriklado. Cene za mleko. Komisar za prehrano za Slov. Štajer pojasnuje, da velja cena 1 K za liter mleka samo za preskrbo mesta Maribor. Drugod ostane cena pri pridelovalcu 50 v, pri dostavi mleka na zbirališče oziroma odjemalcem pa so določa na 70 v za liter.
Oddaja sena in slame. Za okrajne prevzemnike sena in slame so določeni nadalje gg.: Miloi Oset, trgovec na Muti, za sodni okraj Marbeg; Edmund KODjedic, veleposestnik v Mariboru, za sodne okraje Maribor, Sv. Lenart, Slov. Bistrica. Ptuj in Ormož; Franc Oset, trgovec na Vranskem, za sodni okraj Konjice; Franc Stanjko, posestnik v Ljutomeru, za sodna okraja Ljutomer in Gornja Radgona. Ti pospodje prevzamejo ali sami v svojih afcadiščih ali pri svojih nabiralnicah, ki ostanejo isie kakor doslej, seno in slamo po dosedaj veljavnih renah (K 25 — za 100 kg sena in K la!— za 100 kg slame); nakladanje doma in pristojbina za privoz posebej. Seno in slamo bo plačevala sedanja štajerska deželna poslovalnica za krmila v Celja (Zadružna zveza) naravnost kmetovalcem. S proš tjami za seno, slamo, otrobi in druga krmila se je obračati pod istimi pogoji kot deslej v Gradec na Zadružno Zvezo v Celju.
Maribor. Nedeljo zvečer je bil Anton Ribič, poddesetnik 87. jugoslovanskega pešpolka na vogalu Franc Jcžefove in Rihard Wagnerjeve ulice ustreljen od neke vojaške patrulje, katero je v svoji pijanosti napadel z bajonetom. Že poprej je v družbi dveh tovarišev razsajal v neki gostilni v Frarc Jožefovi ulici tako, da ga je morala patrulja izgnati iz gostilne, nakar je začel vnovič divjati in razsajati. Ko ga je zopet neka patrulja pozivala k miru, se je z bajonetom zakadil v poveljnika patrulje, nakar je ta bil prisiljen oddati strel, kateri je razgrajajočega vojaka v trebuh smrtno zadel. Slovenski fantje ne pijan čujte.
Maribor. V petek, dne 20. decembra in naslednje dni s® bodo pri tvrdki Adolf Himmler v Cvetlični alici št. 18 prodajala jabolka — »«• šancke v zabojih. Cena 1 kg 1 K 60 v.
Sv. Urban nad Mariborom. Zopet je neizprosna smrt bridko zadela vrlo narodno obitelj Haapt manovo. Dne 12. t. m. je na Španski bolezni umrla soproga Vladimirja Haaptman, Terezija Hauptman iz ugledne obitelji Heričkove. Bila je komaj 14 dni poročena, ko je legla v hladen grob. Dva dni poprej je pa kruta smrt ugrabila tudi njeno sestro Nežiko Hudo prizadetima obiteljima Hauptman in Heričko naše sožalje, obema prerano umrlima pa svetila večna luč!
Sv. Ana v Slov. gor. Umrl je dne 25. nov. po večletnem bolehanju, spreviden ssv.zakramen ti, kmet v Ledineku Anton Rajšpjv 58. leta. Naj v miru počiva! jj	£§. H
Gornja Radgona. Tukaj in v okolici se je nabralo za stradajočo jugoslovansko deco 417.60 K, ki se je odposlalo na pristojno mesto. — NS v Ljubljani je darovala Posojilnica v Gornji Radgoni 600 K in za narodni davek okrajnemu glavaratvu v Ljutomeru 500 K.
Posojilnica v Gornji Radgoni naznsnja, da zaradi sklepanja računov dne 20. t. m. prekine ura-? devanje. Po novem letu bo prvi uradni dan v ? terek po sv. Treh kraljih, to je dne 7. januarja, j; Med tem časom stranke pri Posojilnici ne morejo ničesar opravili.
Hoče. V nedeljo, dne 22. dee se vrši pr* nas po rani službi božji poačni shod o Jago-slaviji, na katerem govori g. dr. Hohnjec. Zborovanje bo v šolskem poslopja, kjer bodo govori m petje. — Isti dan bo popoldne po večemicah v kaplaniji mladinski sestanek, kjer govori tudi dr. Hohnjec. Pridite v prav obilnem števila!
Ptuj. Shod, sklican pe Narodnem svetu ie ptejskega okraja dna 24. novembra t. 1, je so glasno sklenil odlečno ogovarjati preti nasilnemu in brezpravaema prodiranju Italianov na našem «zemlja. Mest», da bi postali po končani vojski naši prijatelji, nastopajo proti svojim mirnim sosedom hujše in rasilnejše kakor najbolj kruti sovražniki.
Cifkovce. Na Štefanovo po večern cah v poso-jilniški dvorani zborovanje Kmetske Zveze, Govoril bo dr. Jos. Leskova? iz Maribora o Jugoslaviji in položaju.
Št. Lovrenc ua Dravskem polju. Dne 26. dec. po pozni svet« maši zborovanje Kmečke Zveze Govornik iz Maribora bo govoril o sedanjem položaju.
Marnberg. ®o svetovne vojske smo imeli za ta okraj dva zdravnika, oba Neaaca. Teh eden se je preselil v Gradec (Liebenau), drugi v večnost. Po za Nemce tako klaverno končani vojni se drznejo zahtevati za to razpisano zdravniško mesto zopet Nemca. Torej niti sedaj nam v smrtni bolezni — drugače v tem kraju navadno zdravnika ne kličej® — ne privoščijo zdravniške pomoči, da bi se ubogi bolnik mogel razamljivj zmeniti z zdravnikom. Obmejni Slovenci, ali še ne spregledate? Ali Se ne spoznate svejih neprijateljev, ki vam naravnost želijo prerano smrt?
Hajdina. Prihodnjo nedeljo, 22. t. m. popoldne ob polu 3. uri se vrši na Hajdini v Društvenem domu jugoslovansko zborovanje. — Govorijo na zborovanju gg. dr. Ivan Fermevc, predsedsik Narodnega sveta v Ptuju, Mihael Brenčič, državni poslanec in vladni komisar okrajnega zastopa v Ptuju.
Konjice. Tukaj je umrl dne 13. t. m. veletržec g. Pavel Ogorevc mlajši. Bil je zaveden rodoljub. Svetila ma večna luč!
Konjice. V nedeljo, dne 29. t. m., se vrši v Konjicah za cel konjiški okraj veliko manifestacij sko zborovanje v proslavo Jugoslavije. Začetek ob 10. uri.
Špitalič pri Konjicah. Dne 13. novembra je po dolgi in mučni z angeljsko potrpežljivostjo prenašam bolezni umrla obče priljubljena in blaga Ton-čika Zidanšekova iz Skednja, sestra ravnatelja mariborskega deškega seaaenišča in bogoslovnega profesorja č. g. Zidanšeka. Teden dni pozneje p» je neusmiljena smrt ugrabila njenega brata Mihaela. Imel je špansko bolezen, kateri se je pridružilo otrpnenje srca. Kakor je živel v zgledno, tako je tudi udau v božjo volje umrl. Ko so ga tolažili, da mu bo zopet boljše, je rekel: »Bo že boljše, ko bomo v nebesih.« Kako priljubljen in čislan je bil rajni Mihael, je pokazal njegov nad vse veličasten pogreb. Kondukt je vodil od hiše žalosti domači 6. g župnik ob asistenci župnika Flerjančiia ter kurata Marzidovšeka iz Žič. Udeležili so se pogreba med drugimi okrajni glavar konjiški dr. Terstenjak, odvetnik dr. Anton Prus, Josip Ojorevc, aba iz Konjic, Josip Zidanšek k Št. Jarja ob južni železnici, veletrgovec Oberski, iz Oplotnice in Se več drugih odličnih Slovencev in Slovenk ter nepregledna množica sorodnikov, prijateljev, znancev in sasedov. Obema blagima pokojnima svetila večna luč, ravnatelju Zidanšeka, ki je v enem tedna izgabil sestro in brata, ter sploh bridko priiadeti obitelji Zidaafiekovi pa naše odkritosrčno sožalje 1
Sv. Vid na Planini. Dne 28. nov. smo pokopali Melhijorja Tovornik, kmeta v Kladju, očeta slivniSkega g. kaplana. Blagemu pokojniku večno plačilo!
Celje. V nedeljo, dne 22. t. m. bo popoldan oh 724. uri v vrtni dvorani »Belega vola« mla-denišKO zborovanje. Vsi dobromisleči celjski ia okoliški fantje pridite. Pogovorili se bomo o važnih stvareh.
Trbovlje. Dne 29. grudna popoldne ob S uri se uprizori v Društvenem doma »Krivoprisežnik«, narodna igfa s petjem v 3 dejanjih.
Petrovče. Hranilnica in posojilnica ima dne 26. t. m. ob polu 10. uri dopoldne v občinski pisarni občni zbor z navadnim sporedom.
Vransko. Občni zbor Kmetijske podružnice za vranski okraj se vrSi v nedeljo, dne 22. dec. 1918 ob polu 3. uri popoldne v šoli. Na dnevnem reda je med drugim tudi posvetovanje zaradi pristopa i! naše podružnice k Slov. kmet, družbi v Ljubljani. I Dolžnost vsakega zavednega kmetovalca je, udele-| žiti so tega zborovanja in prijaviti svoj pristop.