\
va;
Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L	1.250
G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	. . . L	2.500
PODUREDN1ŠTVO :	Letna inozemstvo . .	... L	3.500
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410	
i
""k
Leto XIX. - Štev. 21 (951)
Gorica - četrtek, 25. maja 1967 - Trst
Posamezna številka L 50
Razočaranje raste
Komunistična partija Slovenije obhaja letos 30-letnico obstoja, ker je bila ustanovljena aprila 1937. Obletnico so partijci v Sloveniji proslavili z raznimi spominskimi svečanostmi in članki v časopisih in revijah. Vendar bi človek ob tej obletnici pričakoval več odziva v slovenskih množicah. Podoba pa je, da je šel dogodek mimo ljudstva brez zanimanja. Pričakovali smo, da bo letos 1. maj posvečen tej obletnici. Toda nič. Lahko si tiste dni prevozil celo Slovenijo, a nisi srečal enega »mitinga«, kjer bi proslavljali to obletnico. Praznik 1. maja so sicer povsod obhajali, a rekel bi, da precej »pobožno«, saj so bile tisti dan še najbolj polne cerkve za prvi dan šmarnic. Dobil si vtis, da je vpliv partije na slovenske množice močno opešal, če ni docela izginil.
In vendar je bilo še pred desetimi, petnajstimi leti čisto drugače. Takrat so še napivali »živio komunistična partija Slovenije!« Zakaj je danes drugače? Mislimo, da je odgovor samo eden: Silno razočaranje slovenskega ljudstva nad komunistično partijo in njeno politiko. Saj ni Partija od svojega programa, ki ga je razglasila leta 1937 in ga pozneje med vojno izpopolnila, uresničila skoraj ničesar. Partiji je res od začetka uspelo zbrati okrog sebe ne samo večino slovenskega delavstva, ampak tudi večino ostalega slovenskega ljudstva. Tam po letu 1945 je za slovensko partijo resnično stala večina ljudstva, ker se je partiji posrečilo ene Premamiti z gesli, druge prevarati z obljubami, tretje prestrašiti z OZNO, četrte pa likvidirati!
RAZOČARANJE NAD PARTIJO
Letos, ko štejemo leto Gospodovo 1967, je pa podoba čisto drugačna. Za partijo, ki se je preimenovala v Zvezo komunistov, se nihče več ne navdušuje, še njeni maloštevilni člani malo. Pač pa rastejo kritike iz dneva v dan. To kritično gledanje na delo slovenske partije prihaja do izraza na razne načine med slovensko levo usmerjeno inteligenco na Tržaškem. Njen glasnik je pisatelj in profesor na slovenskih šolah v Trstu Boris Pahor. Ta Je v svojih »Glosah 1965«, ki so izšle v 4. številki revije »Zaliv« lani ob koncu leta, iznesel glavne razloge, zaradi katerih so Slovenci v domovini in še posebej Slovenci v zamejstvu razočarani nad partijo *n njeno politiko.
RAZOČARANI SO KMETJE
»Razočarani so kmetje,« pravi Boris Pahor. »Na primer slovenski kmet, brez katerega ne bi bilo ne partizanstva ne socializma, ni mogel pričakovati tako °bupne agrarne politike. Ko je z ljudmi in živežem vzdrževal osvobodilno vojsko, sl slovenski kmet ni niti od daleč mogel Misliti, da bodo njegova polja postala Manjvredno blago, da bodo njegove vnuke privabili v mesta, jih tam izučili ter jih potem kot specialiste oddali tuji industriji, ki je za časa Osvobodilne fronte s svojimi izdelki uničevala slovenska do-Movja, slovenske hčere in sinove.« (Glose 1965).
RAZOČARANI SO DELAVCI
Razočaran pa je tudi slovenski delavec, je vedno verjel obljubam partijskih v°diteljev, ki so mu zagotavljali delo in pa svobodo in blagostanje doma in 116 v tujini. Sedaj pa vidi, da doma ni zanj *aPoslitve, ni svobode in ni blagostanja, k* so mu ga obljubljali.
“Trenutno so številke, ki kažejo brezposelnost v Jugoslaviji, prav zastrašujoče še bolj so črnoglede napovedi. Saj so resnično redke delovne organizacije, ki so Popravljene vzeli na delo nekaj ljudi, ^»vih velikih tovarn skorajda ne gradi-,l1° več In tudi perspektiva je v tem pre-Cej meglena.« (Nedeljski dnevnik 14. ma-la 1967).
Razočarana je inteligenca
^osebno pa je razočarana številna in-*eHgenca, ki je svoj čas zaupala partiji, er je videla v njenem programu uresni-
čitev slovenskih zahtev po narodni svobodi in neodvisnosti. Verovali so slovenski partiji, ki je v proglasu leta 1937 izjavila:
»Bodočnost slovenskega naroda in njegov obstoj bosta zagotovljena le v svobodni zvezi bratskih narodov Jugoslavije v obliki zvezne države... Slovensko ljudstvo zahteva tako gospodarsko politiko,... ki bo slovenski narod gospodarsko osamosvojila ter zagotovila slovenskemu delovnemu ljudstvu človeka vredno življenje...«
»Ta volja,« pravi Boris Pahor, »je prišla do izraza med drugo svetovno vojno. Za časa nacističnega narodnega genocida slovenski človek ni spraševal, kako si bo v prihodnosti uredil družbeno in socialno življenje, ampak je reševal svojo golo in ogroženo narodno bitnost.« (Glose 1965). Pri tem veže Pahor svojo misel na »Poslovilna pisma« za svobodo ustreljenih Štajercev.
Med vojno samo je partija in z njo OF svoje narodne cilje še bolj izčistila: »Cilj Osvobodilne fronte je osvoboditev vsega slovenskega naroda in združitev vseh Slovencev v enotno, neodvisno in svobodno politično tvorbo.« (Poslanica OF primorskim Slovencem).
VELIK NIC NA SLOVENSKEM
In kaj je danes iz vsega tega? se vprašuje Boris Pahor in z njim številni drugi slovenski intelektualci. Odgovarja: »Vse kaže, da se je v dveh povojnih desetletjih naredilo vse, da bi "narodna oblast” počasi, a dosledno izhlapela. O pravi "neodvisni in svobodni politični tvorbi” res ni mogoče govoriti. To se pravi, da se ni uresničilo to, v kar so na smrt obsojeni ljudje verovali, ko so pisali poslovilna pisma.« (Glose).
Kaj tedaj ostaja slovenskemu človeku po 20 letih partijske oblasti? »Velik nič,« odgovarja Marjan Rožanc v zadnji številki revije Most.
MIKLAVŽ BOŽIC
TEMNI OBLAKI NAD PALESTINO
Pretekli teden se je nepričakovano poslabšal položaj na Bližnjem Vzhodu. Povod temu je dala nenadna zahteva egiptovskega diktatorja Nasserja, naj se čete Organizacije združenih narodov, ki so stražile na sinajskem polotoku mejo med izraelsko državo in Egiptom, nemudoma umaknejo in prepustijo mesto egiptovskim četam.
POSLANSTVO CET ZDRUŽENIH NARODOV
Čete združenih narodov so prišle na sinajski polotok v novembru leta 1956. Zaradi oboroženega napada britanskih, francoskih in izraelskih sil na Egipt, ki je vojaško popolnoma uspel in bi bil dokončno pometel z Nasserjem, pa se je potem politično končal z obsodbo tega napada, ker sta Sovjetska zveza in Sev. Amerika potegnili z Nasserjem, je bil na izrednem zasedanju OZN (Organizacije združenih narodov) sprejet sklep, na podlagi katerega so bile poslane na izraelsko-egiptovsko mejo varnostne sile OZN.
Njihova prvotna naloga je bila zagotoviti konec sovražnosti in nadzirati premirje. Kasneje pa so postale nekaka straža in so s svojo navzočnostjo preprečevale, da nista mogla Egipt in Izrael priti drug do drugega. Svojčas so štele 6500 vojakov, ki so jim rekli »modre čelade«, zdaj pa jih je bilo še okrog 4000. Razporejene so bile vzdolž demarkacijske črte premirja v Gazi ob Sredozemskem morju ter vzdolž meje na Sinaju. Čete so sestavljali bataljoni indijske, švedske, jugoslovanske, brazilske in kanadske vojske, poveljeval pa
De Gaulle je dobil zaupnico
Pretekli teden je Francija doživela splošno stavko — največjo po letu 1938. Stavka je bila naperjena proti vladi, ki je bila javila, da bo v parlamentu zahtevala posebna pooblastila, da za šest mesecev vodi narodno gospodarstvo z dekreti, brez predhodnega odobrenja obeh poslanskih zbornic.
De Gaulle, ki mu je všeč dramatično vzdušje, se ni stavke prav nič ustrašil. Dan po njej je sklical tiskovno konferenco, tretjo, odkair je vnovič postal predsednik republike. Na tokratnem srečanju s časnikarji se skoro ni dotaknili širših mednarodnih vprašanj. Le mimogrede je omenil vojno v Vietnamu in povedal, da je ostalo francosko stališče nespremenjeno. Zato pa se je tem bolj ustavil ob vprašanju gospodarskih pooblastil, ki da jih Pompidoujeva vlada potrebuje, če hoče biti uspešna. Brez njih ne bi mogla učinkovito konkurirati Sev. Ameriki, Nemški zvezni republiki ter Vel. Britaniji. Rekonstrukcija industrije ter modernizacija kmetijstva sta mogoči v Franoiji le z izrednimi, z ustavo predvidenimi pooblastili, da se dohiti zamujeno.
Sindikalne organizacije so pa bile oči-vidno drugačnega mnenja. Pod pritiskom članstva, ki vedno bolj z nevoljo 'prenaša De Gaullove gospodarske ukrepe, so se odločile za splošno stavko, ki je za en dan popolnoma paralizirala življenje v Franciji. Stavkovni val naj bi politike opozoril, da bo ulica nekega dne utegnila zamenjati parlament, ča* bi bil to še naprej hlapčevski do vlade, De Gaullu pa povedal, da so Francozi vedno bolj siti svojega voditelja, ki je prepričan, da je istoveten s Francijo.
Tudi mnogi Francozi svojemu predsedniku zamerijo, da še vedno riasprotuje vstopu Vol. Britanijo v Evropsko gospodarsko skupnost. Tuji komentatorji so
mnenja, da je De Gaulle ob priliki svoje zadnje tiskovne konference z izbranimi besedami znova na vljuden način sporočil VVilsonu v London svoj »ne«. »Najbolje bo,
—	piše londonski "Times” — če pripravimo načrt za vstop v Evropsko gospodarsko skupnost za tisti trenutek, ko De Gaulle ne bo več poglavar Francije.«
Kljub splošni stavki, kljub negodovanju Francozov, kljub močni opoziciji, ki jo ima De Gaiulle v parlamentu, kljub ostri kritiki zunanjega sveta pa francoski predsednik trmasto vztraja na svojih stališčih. Pri tem mu pomaga najbolj sam parlament. Preteklo soboto mu je odobril z 244 glasovi proti 236 gospodarska pooblastila, ki jih je bil zahteval. Tako bo De Gaulle še naprej živel v prepričanju: »Francija, to sem jaz in brez mene je Francija kaos.«
jim je indijski general Rikki. Generalna skupščina OZN je vsako leto določila, koliko lahko znašajo stroški za vzdrževanje teh vojaških enot, ki so do sedaj stale približno 20 milijonov dolarjev.
Ker Izrael ni nikdar pristal na to, da bi sprejel čete OZN na svoje ozemlje, so te čete stražile ves čas le na egiptovski strani meje. Obstoj teh sil je bil torej plod prostovoljnega sporazuma med generalnim tajnikom OZN in egiptovsko vlado. Sedaj je Nasser ta sporazum odpovedal. U Tant, glavni tajnik OZN, ni mogel storiti drugega, kot to zahtevo vzeti na znanje. Pozneje bo moral poročati glavni skupščini OZN o nastalem položaju. Tako je doživelo smrtni udarec delovanje mirovnih sil OZN prav na področju, ki je bilo dobrih deset let relativno mirno, čepray ves čas prenasičeno z napetostjo in grožnjami spopada.
OZADJE NASSERJEVEGA RAVNANJA
Težko in nevarno odločitev egiptovske vlade moramo vsekakor povezati s splošno vznemirjenostjo in rožljanjem z orožjem, kar je postalo zadnji čas kar reden pojav na tem že tradicionalno vročem področju.
Egiptovski diktator slej ko prej zasleduje cilj, da bi postal voditelj arabskega sveta, pometel s še preostalimi kraljevskimi dinastijami in uvedel neke vrste socializem v arabskih državah. Zato podpira vsako gibanje, ki je naperjeno ali zoper Izrael ali zoper arabske vladarje. V Jemenu vzdržuje 60.000 mož številno vojsko, ki naj prepreči povratek pregnanega kralja; sedaj bi se rad polastil Adena ob prehodu iz Rdečega morja v Indijski ocean, ki ga nameravajo Britanci kmalu zapustiti; rad bi spodnesel kralja Fejsala v Saudski Arabiji in Huseina v Jordaniji. Spet bi rad povečal svoj vpliv na Sirijo, ki je bila nekaj let priključena Egiptu pod imenom ZAR (Združena arabska republika).
Prav Sirija je služila Nasserju za pretvezo, da je odslovil čete OZN. Po njegovih trditvah hočejo Izraelci vojaško napasti in odstraniti sedanji »demokratični«, to je zelo levičarski režim. Odkar je lani v februarju prišla v Siriji po zelo krvavi revoluciji na oblast sedanja vlada, je postala sirsko-izraelska meja stalno pozorišče spopadov. Sirska vlada niti ne taji, da jih ona vzpodbuja; to smatra za svojo dolžnost, češ da je judovska država nesramen vsilje-nec, ki jo je treba čimprej uničiti.
Grčija ima prestolonaslednika
Prav v sredo napetega položaja, ki ga je ustvaril vojaški udar v Grčiji, je blagodejno prišla vest, da je grška kraljica 22-let-na Ana Marija porodila sina, ki se bo imenoval po starem očetu Pavel ter je postal prestolonaslednik grške monarhije.
Sam kralj Konstantin je ves srečen najavil narodu rojstvo svojega sina. Pred dvema letoma in pol je postal prvič oče. Tedaj se mu je rodila hčerka Aleksija. Neki diplomatski predstavnik je dejal, da je rojstvo prestolonaslednika grško monarhijo gotovo okrepilo, sedanjemu režimu pa olajšalo njegovo delo.
V	zvezi z rojstvom svojega sina je spregovoril v nedeljo zvečer kralj Konstantin po radiu in izjavil, da namerava vlada pripraviti v teku šestih mesecev novo konstitucija, ki naj bi jo potem odobrilo ljudstvo na splošnem glasovanju. Seveda pa
še ni prav nič jasno, ali bo imela nova konstitucija demokratičen pečat.
Grška vlada je odvzetla državljanstvo 480 komunistom, ker da so bili nevarni za obstoj grške države. Vsi bodo morali zapustiti grško ozemlje do 1. decembra letos. Notranji minister general Patakos je povedal, da so že določili število članov komisije za revizijo ustave, ki jih bo dvajset, da pa še niso imenovali članov komisije.
Predsednik grške vlade Kolias je pa izjavil, da je kralj Konstantin »rešil deželo pred prelivanjem krvi«, ko je po vojaškem udaru sestavil sedanjo vlado. Kolias je rekel, da kralj ni vedel za državni udar, kakor ni zanj vedel on sam. Kralj je imel samo na izbiro, da se postavi »po robu mladim polkovnikom« ali pa da sestavi sedanjo vlado.
Dokler so bile čete OZN med Egiptom in Izraelom, izraelski vladi skoro ni bilo treba držati čet na jugu svoje države. Sedaj bo drugače; s sirske meje bodo morali Izraelci potegniti del svoje vojske in jo namestiti proti Egiptu. Prav to pa je zaenkrat Nasser nameraval:	zmanjšati judovski
pritisk na Sirijo, izraelske sile pa razpršiti na dvakrat večje ozemlje.
U TANTOVO POROČILO
Glavni tajnik OZN U Tant je že odposlal svoje poročilo varnostnemu svetu OZN. V njem trdi, da je stanje na Srednjem Vzhodu bolj nevarno kakor je bilo kdajkoli po sueški krizi leta 1956. »Likvidacija sil OZN — pravi U Tant — je silen udarec naporu za ohranitev miru na tem delu sveta. Te sile so nudile upanje, da bodo Združeni narodi tudi v bodoče mogli učinkovito prispevati k vzdrževanju miru. Sedaj tega vzgleda žal ni več.«
U Tant je tudi dejal, da če je izraelska vlada zadnje čase reagirala, se je to zgodilo predvsem zaradi »terorizma in sabotaž arabskih gverilcev«. Sklep egiptovske vlade, da morajo čete OZN takoj oditi, je bil nenaden in nepričakovan. »Sedaj smo se znašli pred nevarnim in brutalnim realističnim stanjem.« Vojnohujskaške in neprevidne izjave uradnih in neuradnih predstavnikov obeh strani že itak eksplozivno vzdušje le še poslabšujejo. Zato se je U Tant odločil, da obišče Nasserja in se z njim posvetuje. V Kairo je prišel ta ponedeljek.
REAKCIJA BRITANCEV
Britanski zunanji min. Brovvn je zaradi nastalega položaja okrog Palestine zaenkrat odložil svoj odhod v Sovjetsko zvezo. Moskva se je oči vi dno postavila na stran arabskih fanatikov ter vso krivdo vali na Izrael. Seveda zraven dolži tudi Sev. Ameriko, češ da na tihem hujska izraelsko vlado zoper Sirijo. K temu da mnogo prispeva navzočnost ameriške mornarice v Sredozemlju.
Britanski zunanji min. Brovvn je označil egiptovsko zahtevo po odpoklicu vseh mednarodnih sil OZN iz Gaze in Sinaja »posmeh prizadevanjem svetovne organizacije, da bi se ohranil mir«. Po mnenju angleških diplomatskih krogov pa zaenkrat ni pričakovati večjih spopadov na Srednjem Vzhodu.
Po pisanju časopisa »Financial Times« si Naser v letu 1967 še ne želi vojne z Izraelom. Da se je napetost na tem področju povečala, bo krivo to, ker so Arabci zaslutili, da misli Izrael sprožiti večjo kazensko akcijo zoper Sirijo. Res je bila izrečena v Izraelu cela vrsta izjav, ki so izzvenele kot grožnje na račun sirske vlade ter so razburile tako Sirijo kot Egipt, toda vse kaže, da gre bolj za umišljeno kot resnično krizo. Vojaške priprave Egipta naj bi predvsem služile kot opozorilo Izraelu, naj se s silo ne skuša lotiti Sirije.
Obnovitev krstnih obljub na dan birme
Liturgična komisija italijanske škofovske koniarence je pripravila poseben obrazec za ponovitev krstnih obljub, ki naj se izvrši na dan birme, kaikar priporoča konstitucija o liturgiji.
Po konferenci italijanskih Škofov Kronanje svetogorske Matere božje
Prejšnji mesec so imeli italijanski škofje svojo drugo konferenco, katere se je udeležilo 262 škofov. Zbrani škofje so razpravljali o verskem položaju v Italiji, o preureditvi italijanskih škofij, o bogoslovni izobrazbi duhovnikov in laikov, o različnih miselnih tokovih v času po koncilu, o problemih družinskega in socialnega življenja.
PREUREDITEV ŠKOFIJ
Predsednik konference kardinal Urbani je najprej poročal, kako napreduje delo za preureditev škofij. Za to je postavljena komisija 40 škofov, ki proučujejo probleme vsake škofije posebej. Zagotovljeno je, da se ne bo ničesar zgodilo prenagljeno in da bodo upoštevani upravičeni interesi vsake škofije. Kardinal Urbani je poudaril, da gre za izredno važno preo-snovo, ki ima za podlago načelo, da morajo škofije zadobiti tako velikost in obliko, da bo v njih možno uspešno pastoralno delo. Približno 50 škofij bo prizadetih z malenkostnimi ozemeljskimi spremembami. Vse ostale škofije, okoli 250 po številu, bodo popolnoma spremenjene. Predvideno je mesto rezidencialnih pomožnih škofov za nekatere sedeže dosedanjih samostojnih škofij. Oblast takih pomožnih škofov bo treba točno določiti, da ne bo v novo nastalih škofijah pastoralno delo razcepljeno, ampak enotno.
Ob tem poročilu se je vnela živahna debata. Mnogi škofje so poudarjali, da je treba ljudi na te spremembe pripraviti, da jih bodo pravilno ocenili in sprejeli, kajti marsikje se opaža odpor proti spremembam. Ljudje so ponosni, da so imeli v svoji sredi škofa in se le težko sprijaznijo z dejstvom, da bodo za to čast prikrajšani. Drugi škofje pa so priporočali, da se je treba ozirati predvsem na dušnopastirske razloge.
Preureditev škofij je omenil tudi sveti oče pri sprejemu škofov. Dejal je, da je to velika novost, ki se je nekateri bojijo, drugi želijo, ki pa je sedaj dozorela in je tik pred uresničenjem. Spremembe ne pomenijo nereda, ampak preureditev na podlagi kriterijev, ki jim nihče ne more osporavati, da niso objektivni, primerni in nujni.
SEDANJE VERSKO ŽIVLJENJE
O različnih miselnih tokovih po koncilu je tudi poročal kardinal Urbani. Omenil je, da del duhovnikov in skupine laikov išče svojo duhovno usmeritev po raznih tako imenovanih avantgardističnih revijah, ki pa niso vedno v soglasju s cerkvenim učiteljstvom.
Taka delikatna vprašanja so: rojstva in morala zakonskega življenja, celibat, raz-poroka, enotnost katoličanov na političnem polju, ekumenizem, nekatere posebnosti liturgične obnove.
S temi opombami kardinal Urbani ni hotel omejevati zakonite debate in iskanja boljših rešitev. Hotel je le opozoriti, da se je treba varovati prenagljenih zaključkov, ki so v nasprotju z navodili cerkvenega učiteljstva. Vsaka nova pridobitev zahteva modrega preudarka, preden lahko preide v praktično življenje.
V	debati so nekateri škofje zagovarjali svobodo duhovnikov, da proučujejo razne kulturne smeri, da osebno poglobijo tako Imenovane »novosti«, kajti le tako jih morejo pravilno prikazati ljudstvu.
Kardinal Urbani je nadalje poudaril, da so italijanski katoličani v dobi po koncilu v glavnem ohranili enotnost v veri, kar je podlaga za enotnost v akcijah, seveda v spoštovanju potrebne svobode in neodvisnosti. Opaziti pa je tu pa tam znake nestrpnosti in nepočakanosti. Kardinal Urbani je s tem v zvezi izrazil priznanje italijanski Katoliški akciji, ki praznuje letos stoletnico svojega delovanja.
Omenil je nekaj temnih strani v verskem življenju Italijanskih katoličanov. Opaža se naraščanje brezčutnosti za moralne zapovedi, družina je Izpostavljena vedno večjim nevarnostim. V Italiji se skuša uvesti civilna razporoka, kar postavlja italijanske katoličane pred veliko odgovornost.
Teh problemov se je močno dotaknil kasneje sv. oče v svojem nagovoru. Omenil je odnose med ljudmi, čut odgovornosti in dolžnosti, širjenje organizirane kriminalnosti, javne škandale, izkazovanje časti drznemu dlvizmu, ki prezira osnovne zakone ljubezni In družine, dvomljivo vrednost mnogih predstav, številne oblike uživanja in zabav. Vse to spravlja v nevarnost zdravo odporno silo in zdravo moralno življenje ljudstva. Sv. oče je še dodal, da dobro ve, kako težko Je danes braniti moralno življenje. Mnogi nočejo o tem niti slišati govoriti. Vendar ne smemo molčati in ostati brezbrižni. Tisti, ki ljubijo poštenost, čistost, dostojanstvo
življenja, naj vedo, da smo z njimi.
Te besede sv. očeta dokazujejo, da je prikazal moralno in versko stanje v Italiji mnogo bolj dramatično, kot pa je to razvidno iz poročila predsednika italijanske škofovske konference.
Na osnovi poročila predsednika škofovske konference se je razvila obširna debata glede vseh vprašanj iz poročila. Zelo je bilo poudarjeno, da naloga škofa ni le v tem, da popravlja morebitne zmote, ampak da pojasnjuje, uči, oblikuje. Pri presojanju položaja se je treba varovati neosnovanega optimizma kakor tudi trdega pesimizma.
BOGOSLOVNA IZOBRAZBA
Osrednja točka tridnevnega razpravljanja pa je bilo vprašanje bogoslovne izobrazbe duhovnikov in laikov. Obširno poročilo je podal msgr. Carlo Colombo. Prikazal je koncilske smernice za bogoslovne študije, opisal dejansko stanje v Italiji in stavil predloge. V italijanskih bogoslovnih semeniščih poučuje približno tisoč profesorjev. Čeprav je Italija skoro stoodstotno katoliška država, na državnih univerzah ni prostora za bogoslovne fakultete.
V	Italiji ni dobrih strokovnih teoloških revij, ki bi pospeševale znanstveno raziskovanje. Izobrazba duhovnikov je nezadostna.
Poročilo škofa Colomba je zaključek raziskav komisije škofov, ki jo je ustanovila škofovska konferenca. Msgr. Colombo je tajnik te komisije, zato je on podal 91 strani dolgo poročilo o stanju bogoslovne izobrazbe. Med predlogi je navedel, da je treba okrepiti bogoslovja, kar bo olajšano po zemljepisni spremembi škofij. Bogoslovni profesorji naj bodo oproščeni pastoralnega dela, da se lažje posvetijo študiju in izpopolnjevanju. Pot do višjih bogoslovnih študijev naj bo odprta tudi tistim duhovnikom, ki ne bodo bogoslovni profesorji, ampak se nameravajo posvetiti dušnemu pastirstvu. Poskrbeti je treba tudi za versko izobrazbo laikov. Zato predlaga, naj bi se ustanovilo v ta namen posebno študijsko središče, kakor jih imajo drugod po svetu.
Delo škofovske konference je bilo potem povzeto v obširnem zaključnem poročilu, ki vsebuje tudi razne odločitve in priporočila za delo v prihodnosti.
STANKO ZORKO
llllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllll
,,Probojen uspeh koroške Domovinske službe “
»Kamten Nachriehten«, ki je glasilo avstrijske stranke svobode na Koroškem in v kateri vedrijo zlasti nacisti, je 13. maja na svojski način poročalo o prepovedi vseslovenskega romanja h Gospe Sveti.
«Komunistična centrala v Ljubljani — piše omenjeni časnik — je izrabila spomin kasneje med svetnike proglašenega misijonarja in kornega škofa Modesta, ki je v 8. stoletju pokristjanil Slovane, bivajoče v sedanji južni Koroški, da je organizirala na veliko zamišljeno romanje vernikov iz ljubljanske škofije h Gospe Sveti. Vendar je bila Gospa Sveta le pretveza, kajti dejansko je šlo za obisk knežjega prestola na Gosposvetskem polju. Koroški Heimatdienst (Domovinska služba) je takoj vložil protest pri koroški deželni vladi, kajti navzočnost 30.000 Jugoslovanov na Gosposvetskem polju bi zaradi raznih govorov gotovo povzročila nemiire med domovini zvestimi Korošci. Koroška je nemška in svobodna dežela, zato je nedopustno, da bi omenjeni kraj služil namenom komunistične hujskaške propagande zoper nemško prebivalstvo. Preprečitev' tega romanja k vojvodskemu prestolu zato lahko smatramo za probojan uspeh koroške Domovinske službe.«
Tako torej! Romanje h Gospe Sveti je priredila komunistična centrala v Ljubljani, čeprav mora biti nemškim nestrpnežem dobro znano, da je prav njim na ljubo zvezna skupščina v Beogradu 26. aprila, da bi romanje preprečila, 9. maj spremenila iz državnega praznika v delavni dan, in ko vse to ni zaleglo, avtobusnim podjetjem izdala nalog, da ne smejo za 9. maj dati svojih vozil na razpolago prijavljenim romarjem, obmejnim oblastem pa naročila, da ne smejo spustiti v Avstrijo tisti dan nobenega avtobusa, ki bi hotel iti h Gospe Sveti.
»Naš tednik«, glasilo krščainskodemo-k ra ličnih Slovencev' na Koroškem, nato še pristavlja: »Sadež ljubljanskega nadškofa, ki je sam več let prežive! v komunističnih ječah, ni nobena komunistična centrala, temveč kraj, kjer je bil škof Gregorij Rožman obsojen prav od komunistov na 18 tet ječe, njegov naslednik Anton Vovk pa v Novem mestu zažgan. "Katoliški” Avstriji gre zasluga, da so bolj kot jugoslovanski komunisti preprečili spominsko romanje h Gospe Sveti, ki ga je ljubljanski nadškof skupaj s škafoma iz Maribora in Kopra priredil v proslavitev 1200-letnice
pokristjanjenja Slovencev.« iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii
Naši delavci
O njih je nedavno pisal v ljubljanskem »Delu« časnikar F. Šetinc, tisti, ki zelo rad opozarja na vznik »klerikalizma« v Sloveniji.
Ta zgrajeni komunist pravi, da se domovina letos za naše delavce še manj briga kot lani. Nekaj izjav in posamičnih obiskov, to je vse. Jugoslovanski konzulat v Miinchnu posluje za območje, kjer je okrog 70.000 delavcev iz Jugoslavije, pa ima na razpolago le 1000 mark (155.000 lir) za organiziranje kultumo-prosvetnega dela. Delavci bi potrebovali svoj dom. Konzulat je zaprosil Beograd, naj bi v ta namen šel en odstotek sredstev, ki se zberejo v obliki taks. Odbito. Neki Grk je začel vrteti jugoslovanske filme za naše delavce. Ker vstopnina ne zadostuje, je zaprosil za podporo iz Jugoslavije. Vse zaman! Niti plačila carine ga niso oprostili. Grki, Španci, Turki, Italijani imajo svoje filmske predstave, ker njihove vlade nakazujejo podporo nemškim kino podjetjem. Jugoslovani ne. V Frankfurtu je izobraževalni dom s sindikalno knjižnico, ki ima tudi jugoslovanski oddelek. Knjige so na razpolago, a vse se je zataknilo pri vprašanju, kdo naj plača človeka, ki bo vodil knjižnico.
Nato začne biti Šetinc plat zvona. Preveč je besed o tem, kaj vse je treba storiti za naše delavce na tujem, vse premalo pa dejanj. Medtem pa se uveljavlja naša politična emigracija. Neka Slovenka je s pomočjo »belogardističnega« duhovnika (Šetinc še vedno vidi povsod belo gardo) organizirala v Miinchnu tečaj nemškega jezika za slovenske delavce. Slovenski dušni pastir v Oberhausnu je za 1. maj priredit veliko veselico. V Frankfurtu so slovenski duhovniki organizirali prvomajski izlet po poteh Primoža Trubarja. In tako dalje. Menda je šlo iz Jugoslavije
30 katoliških duhovnikov med naše delavce na tujem (zaenkrat nobeden; v Nemčiji jih je sicer deset, a ne iz Slovenije, op. ur.). In koliko je sindikalnih funkcionarjev?
šednc je zaskrbljen. Ce bo šlo tako naprej, bodo naši delavci »padli pod vpliv belogardistov, ustašev, četnikov in drugih nekdanjih pomočnikov okupatorja.« Naj bo miren! Naši ljudje znajo misliti s svojo glavo, če bodo njegovim kruihoda-jalcem obrnili hrbet, ne bodo zgubili ničesar. Od samih besed se tudi po šetin-čevih izjavah ne da živeti.
Svetogorska Marijina podoba je umetniško delo beneške šole. Neznan je njen avtor in negotov čas nastanka. Nekateri izmed umetnostnih zgodovinarjev jo pripisujejo Palmi starejšemu, drugi pa učencem Bellinija ali Veroneseja. Slika je vsebinsko zelo pomembna. Marija je naslikana kot ljubeča Mati, ki sedi na prestolu in z obema rokama podpira v naročju božje Detece. Vsa zamaknjena zre v Jezuščka, ki ljubeznivo dviga ročice, kot bi hotel objeti slehernega človeka, ki poklekne pred podobo. Na Marijini desni je prerok Izaija, na levi sv. Janez Krstnik z žezlom v roki, na katerem stoji napis: »Glejte, Jagnje božje!« Svetnika predstavljata staro in novo zavezo, ter se klanjata božji	Porodnici	in njenemu Sinu. Zadaj za Marijo
je temna proga, ki naj bi značila	ali	drevesno	deblo, simbol	drevesa spoznanja v
zemeljskem raju, ali spodnji del križa, orodja našega odrešenja.
Svetogorska Marijina podoba	je	po svoji	starodavnosti,	umetniški vrednosti
in zelo razširjenem čaščenju, ki	ga	uživa, naj dražji verski	zaklad goriške nad-
škofije in ena izmed upoštevanih umetnin na Goriškem.
Burna je zgodovina svetogorske podobe: šestkrat je stopila s Sv. gore: dvakrat, da je doživela v Gorici zmagoslavje kronanja in jubilejne proslave ob štiristoletnici svetogorske božje poti; enkrat kot pregnanka za časa jožefinskih reform; trikrat pa kot begunka. Videla je ganljive prizore vdane ljubezni, sprejemali so jo s slavoloki in pokanjem možnarjev in topov, doživela je pa tudi, da so ji razrušili dom, da so jo ugrabili in odnesli neznano kam. Spet in spet se je vrnila med svoje ljudstvo, da ga s Sv. gore varuje in blagoslavlja.
Vrhunska proslava svetogorske Marijine podobe je bilo njeno kronanje na Travniku v Gorici, ko je bila uradno proglašena za Kraljico goriškega mesta in dežele. O tem govori pričujoča razprava.
VATIKANSKI KAPITELJ IN KRONANJE MARIJINIH PODOB
V stoletjih je vzrastlo vse polno pobožnosti do Marije. »O Mariji nikoli dovolj!« je veljalo. Ena najbolj pomembnih in vzvišenih proslav, ki jih pozna katoliška liturgija, je kronanje Marijinih čudodelnih podob. Kakor so v sivi davnini papeži kronali krščanske vladarje in cesarje, tako Cerkev krona z zlatimi kronami, posutimi z biseri in diamanti, Marijine podobe, ki slovijo po starodavnosti, češčenju in čudežih. Tako kronanje predstavlja najvišjo čast in odliko, ki jo moremo tu na zemlji nuditi nebeški Kraljici.
Kapitelj vatikanske bazilike sv. Petra v Rimu je dosegel od papežev izključno pravico, da sme z zlatimi kronami venčati Marijine podobe. Grof Aleksander Sforza iz Piacenze je daroval vatikanskemu kapitlju bogato imetje in določil, naj se uredi posebna pobožna ustanova in naj se iz nje črpa denar za zlate krone in za druge stroške, združene s kronanji najbolj slavnih Marijinih podob v krščanskem svetu.
Vatikanski kapitelj je sestavil poseben obred kronanja. Kronanje samo je bilo pridržano kapitlju, ki je za to določil enega izmed svojih kanonikov, le redkoma je za kronanje pooblastil kakega drugega cerkvenega dostojanstvenika.
Edinole najslavnejša Marijina svetišča so si mogla izposlovati odliko kronanja za svojo Marijino podobo. Kapitelj je namreč stavil za pogoj, da je šlo za podobo, ki se je odlikovala po starodavnosti, češčenju in čudežih, kar je moralo biti spričano s posebnim kanoničnim procesom. Podoba ni smela imeti že kake druge zlate krone. Nova krona je morala nositi vtisnjen grb vatikanskega kapitlja in je morala ostati trajno pritrjena na kronano podobo.
Le kliči nas venčani maj, k Mariji v nadzemeljski raj! Da večno veseli, Mariji bi peli, o Jezus, to milost nam daj!
APOSTOLSKA KONSTITUCIJA “ INDULGENTIARUM DOCTRINA „
RAZNO
Novi general frančiškanskega reda
Za novega vrhovnega predstojnika frančiškanov je bil izvoljen v Assisiju pri cerkvi Santa Maria degli Angeli pater Konstantin Koser. Novi vrhovni predstojnik ima 49 let in je rojen v Braziliji. Od leta 1965 je bil generalni vikar reda in je na-domestoval vrhovnega predstojnika patra Sepinskija, kateri je bil imenovan za apostolskega delegata v Palestini.
Novega predstojnika je volilo 96 predstavnikov, ki so prišli iz raznih delov sveta, in to v imenu 26.000 članov frančiškanskega reda. Volitve so bile povezane z daljšimi razpravami in študijem o pre-osnovi reda v duhu koncila.
Knjiga o Janezu XXIII,
V	izdaji žepnih knjižic Ognjišča je izšla v Kopru brošura o papežu Janezu XXIII. Knjižica je lepa in ljudje jo bodo prav gotovo brali z veseljem in duhovnim užitkom.
Dne 9. januarja 1967 je bila v tiskovni dvorani Sv. Sedeža objavljena nova konstitucija, ki preureja disciplino odpustkov. Konstitucija, ki je stopila v veljavo 1. 5., je sad dela dveh komisij, ki sta upoštevali mnenja 78 škofovskih konferenc.
V doktrinalnem pogledu ne prinaša nobenih sprememb. Nauk o odpustkih še nadalje sloni na dveh načelih: 1. člani Cerkve na zemlji, v nebesih in v vicah so med seboj povezani kot udje skrivnostnega Kristusovega telesa v občestvo svetnikov; 2. načelo nadomestnega zadošče-vanja: Vsako dobro delo ima dvojno vrednost, za služenje in zadoščanje. Zaslužen je je osebna last, zadoščenje se da prenesti na drugega (prim. Kol 1. 24),
V praktičnem delu je podanih dvajset določb, ki preurejajo in poenostavljajo dosedanje predpise cerkvenega prava in drugih določil. Važne so predvsem tri spremembe:
1. pri nepopolnih odpustkih se odpravlja navajanje dni in let kot merilo za odpuščanje časnih kazni. Cerkev doda iz svojega zaklada še toliko odpuščanja časnih kazni, kolikor jih je vernik s svojim dobrim delom zaslužil in že dobil;
2. število popolnih odpustkov se znatno zmanjša. Vsak vernik more prejeti na
dan en sam popolni odpustek. Izjema je le popolni odpustek v smrtni uri. Vsi odpustki »toties-cjuoties« odpadejo. Zato bodo revidirani vsi dosedanji seznami odpustkov. Vse odpustke je mogoče nakloniti pokojnim. Na vernih duš dan je mo goče prejeti popolni odpustek v vseh oer-kvah in javnih oratorijih. Vsaka župnijska cerkev ima dvakrat na leto pravico do popolnega odpustka (na porcijunkuic
2.	avgusta in na dan glavnega zavetnika);
3.	spremenijo se odpustki, vezani na kraje in predmete. Poudarja se, da je odpustek navezan na dobro delo vernikovo, ki ga opravi ob določenem predmetu (rožnem vencu, križu itd.) ali n,a določenem kraju.
Osmi svetovni kongres za katoliški tisk
Svet, Cerkev, Tisk, to bo glavna tema osmega svetovnega kongresa katoliškega tiska, ki je na programu od 2. do 5. ju' lija 1968 v Berlinu. Vest je objavil uradm poročevalec organizacijskega odbora, ki s® je sestal te dni v bivši nemški prestolnici-Kakor predvidevajo, se bo kongresa udeležilo nad 500 časnikarjev iz različnih delov sveta.
POSAMEZNI PAVILJONI
NA RAZSTAVI V MONTREALU
OKROGLE MIZE
Svetovna razstava »Expo 67« v Montrealu hoče na najpopolnejši način pokazati svetu sadove skupnega znanstvenega in umetniškega delovanja. Viharni tehnološki napredek zadnjih let je dobesedno preobrazil obličje zemlje. Prisilil je človeštvo do medsebojne odvisnosti, kakršne še ni bilo med prebivalci zemlje in tudi ne med prebivalci ene in iste narodnosti. Svetu naj bi bili pokazani sadovi mednarodnega bratskega sodelovanja.
Prva skupina paviljonov se imenuje Človek izprašuje vesolje. Obsega več znanstven nih panog. Med temi je prva z naslovom: 'Človek in polarni kraji. Tu vidimo rezultate večletnih študijskih raziskovanj številnih držav: ZDA, Sovjetske zveze, Francije, Italije in drugih. Najvažnejša bi bila: Izkoriščanje polarnih krajev in Antarktike lahko prepreči lakoto, ki po mnenju izvedencev preti človeštvu po letu 1970.
Drugi paviljon nosi naslov Človek in morje. Tu se odkriva neizmerno bogastvo morja. S pomočjo nasipov bi moglo nuditi plimovanje gomilno moč krajem,, ki nimajo vode. Potom jedrske energije bi odvzeli morski vodi sol in bi dobili velikanske množine vode za namakanje puščav. S tem bi se odprla pot k naselitvi in uspevanju novih rodov. Cousteau, najslavnejši raziskovalec morskega dna, je pripravil iz plastike velikanski preizkusni bazen, v katerem se vidi izkoriščanje podmorskih bogastev: diamantne .rudnike, kakor jih vidimo ob južnoafriški obali, 'petrolejske vrelce in podobno.
Sledi nato paviljon: Človek in življenje.
V	njem je dosežen višek bioloških, kemijskih in fizioloških raziskovanj zadnjih let. Prikazuje nam prvotno celico rnili-jonkrat povečano, ali bolje rečeno: obiskovalec stopi vanjo in prisostvuje njenemu razvoju in delovanju. Kakor v fantastičnem drobnogledu vidi njen izolirani prehod v živčna vlakna vtisov in ukazov. Najbolj komplicirani mehanizmi anatomije in fiziologije bodo obiskovalcem na ogled. Naslednji paviljon se imenuje Človek - zemlja - vesolje. Obiskovalec stopi v središče zemlje, v njeno žareče-tekoče jedro in vidi izbruh ognjenika, nastanek Potresa -ter končno nedogledne nebuloze (kakor je Rimska cesta) v toliki bližini, da bi se lahko dotaknil sonc, iz katerih so sestavljene. Izkušnje ameriških in sovjetskih znanstvenikov, kaiterih vladi sta dali zgraditi ta paviljon, bodo v hipu pre-dočile uspehe zadnjih raziskovanj.
Sledijo še najdrznejše pridobitve znano sti in napredka, ki ga prikazujejo v sku-pinaih razne države. Paviljon Človek in njegovo delovanje kaže, kako je človek zagospodoval naravnim silam in izkoristil vetrove, pline, vodo, jedrsko silo in sončno moč tar si jih podvrgel. Tu je tovarna, ki jo vodi en sam delavec. Pritisne gumb in predmet pride na drugi strani dovršen na dan. Tam so elektronski možgani, ki dajo na vprašanja točen odgovor.
Paviljon Človek in mesto predstavlja najmodernejšo rešitev stanovanjskega vprašanja in urbanistike. Končno, ne paviljon, temveč krasen vrt z napisom: Človek, poljedelstvo in prehrana kaže, do kam se je Povzpelo poljedelstvo ter industrija za prehrano.
Ce so nam paviljoni, ki smo jih do tu opisali, pokazali moč, ki jo ima tehnika, kadar se države združijo k skupnemu sodelovanju, nam paviljon za umetnost priča, da je tudi k njenemu razvoju skozi Vso človeško zgodovino pripomogla tiha medsebojna povezava in sodelovanje. To
dvoje je bila tista neopažena vzmet, ki je pomagala človeku, da je na najbolj dovršen način izrazil to, 'kar je bilo v njem najbolj plemenitega. Ta paviljon obsega tri dvorane: slikarstvo, kiparstvo in rokopise. Dve leti je mednarodni odbor zbiral iz najznamenitejših muzejev na svetu in iz najbolj slovečih privatnih zbirk umotvore, ki jih razkazuje ta paviljon.
V	programu razstave so predvideni tudi simfonični koncerti, folklorni plesi, operna glasba in dnevi za poezijo, katerim bo predsedoval pesnik Sengor, predsednik črnske republike Senegal v Zah. Afriki.
Na ta način namerava torej Kanada v znamenju bratskega sodelovanja obhajati stoletnico svojega državnega obstoja. Brez dvoma je ta način veliko bolj primeren za človeštvo kot npr. vojaške parade s smrtonosnim orožjem, ki jih Sovjetska zveza prireja vsako leto na dan svoje oktobrske revolucije.
M—uc.
Tržaški slovenski izobraženci so se razveseljivo razgibali. Po lepem dvodnevnem zborovanju v Dragi, ki ga je priredilo Društvo slovenskih izobražencev, so imeli že štiri pogovore za okroglo mizo. Začelo je Društvo slovenskih izobražencev z okroglo mizo v ulici Donizetti 3, nato sta organizirala okrogli miza akademski klub Jadran (o slovenskem predstavništvu) in akademski klub Adria (o slovenskem institutu na tržaški univerzi), potem pa še reviji »Most« in »Zaliv« o nekaterih aktualnih slovenskih vprašanjih.
Ce se omejimo na zadnje štiri pogovore za okroglo mizo, lahko rečemo, da so zajeli široko slovensko problematiko in da so pritegnili lepo število poslušalcev, ki so radi posegali v debato. Nihče ni pričakoval, da se bodo iz te modeme oblike dialoga med različno usmerjenimi Slovenci dobre volje takoj izcimili posebni konkretni sklepi, dasi bi bili pri morebitnih novih srečanjih vsaj na podlagi najmanjšega skupnega imenovalca zaželeni
Po sestanku na Vrhu
V	soboto zvečer 13. t. m. je sklical sestanek na Vrhu pokrajinski socialistični odbornik g. Mairko Waltritsch z namenom, da poda pregled skoro dveletnega delovanja odborov leve sredine. Prišel je v vas v družbi župana Ceščuita in po kratkem prikazu pridobitev odborov leve sredine se je takoj začel zaganjati v g. Bajta iz Števerjana, v Katoliški glas in v Slovansko demokratsko zvezo.
Ravnal je čisto diktatorsko in policaj-sko, ko je proti g. Bajtu iz Števerjana klical na pomoč kvesturo in prefekturo ter tako povzročil nepotreben nastop karabinjerjev. Zadevo zdaj pogreva in po svoje opravičuje v odsotnosti prizadetih... Oči-vidno ga resnica peče!
»Katoliškemu glasu« je očital, da ni pisal pravilno ob priliki sestanka, ki sta ga letos priredili v Gorici Kulturno gospodarska zveza in Združenje Italijanov iz Jugoslavije; pripomnil je, da je vlada lani prepovedala kongres Evropskega udruže-nja jezikovnih manjšin, letos pa ta sestanek dovolila. G. Waltritsch je lanski vladni ukrep opravičeval, češ da je prišlo na kongres več begunskih skupin. Ni povedal imenoma teh skupin in prisotni so razumeli, da je šlo za jugoslovanske begunce! Pri tem se je g. Waltritsch zopet uštel, ker ni šlo za begunske skupine, ampak samo za predstavnike jezikovnih manjšin iz raznih krajev' Evrope, vštevši nas Slovence, Nemce iz Poadižja, Ladince, Francoze iz Aoste pa tudi Sardince. Tudi Italijani iz Jugoslavije so napovedali udeležbo, in bi bili verjetno prišli, če bi se bil kongres vršil. No, g. WaiEritsch je pokazal, da se na manjšinska vprašanja dosti ne razume! Če bi se bil lani kongres vršil, bi se drugi predstavniki manjšin gotovo seznanili s položajem Slovencev v Italiji in s tem pripomogel k pravični in pospešeni rešitvi vprašanja naše zaščite ob spoštovanju vseh naših pravic! Kaj pa je prinesel koristnega Slovencem letošnji sestanek predstavnikov SKGZ in Italijanov iz Jugoslavije? Prav nič!
Slovanski demokratski zvezi je g. Wal-tritsch rekel to in ono ter pozival na neko enotnost! Res, na katero enotnost? Morda na tisto, ki jo titovci vedno razbijajo? Pod besedo enotnost mislijo titovci slepo uboganje njihovim spletkam, da
bi nas popolnoma podjarmili.
Hvalil se je tudi za dosežene prispevke za ureditev cest in po svoje trdil, da se je na splošno nekaj doseglo šele po delovanju odborov leve sredine. Pripominjamo, da teh odborov ni bilo, ko se je Slovenska demokratska zveza odločno postavila za uzakonitev naših šol in jo tudi dosegla. Teh odborov ni bilo, ko je štever-janska občinska uprava dosegla zgraditev dveh šolskih stavb in vrtca ter napeljavo vodovoda! Takih odborov ni bilo niti, ko se je Slovenska demokratska zveza odločno postavila proti uničenju Sovodenj z znanim načrtom bivšega fašističnega hie-rarha. Načrt, ki si ga je sovodenjska občinska uprava, podprta z raznimi članki v »Primorskem dnevniku«, takrat v celoti osvojila.
Lahko bi našteli še druge pridobitve slo venskih demokratov in njihove nastope v korist slovenske narodne manjšine v Italiji! Tudi nastop za odstranitev terorja, ki je tu vladail v povojnem času, je velikega zgodovinskega pomena!
Ne podcenjujemo ničesar, kar pridobijo drugi. Nasprotno, zelo radi cenimo vsako še tako skromno pridobitev, da le služi naši slovenski stvari. Politično očitamo ti-tovcam, da niso samostojni, ker so pač italijanski socialisti, ki morajo ubogati, medtem ko je Slovenska demokratska zveza samostojna organizacija. Ona lahko sklepa dogovore. Sklepa jih samo v okviru koristi za Slovence in za demokracijo, ni pa dolžna slepo ubogati!
in potrebni. Kljub temu se zdi, da je naj-agilnejša plast slovenskih kulturnikov in razumnikov že našla nekaj več kot stične točke v splošnem gledanju na slovenstvo in njegovo usodo pri nas v zamejstvu in v matični domovini, na potrebo da gremo v korak s časom, na narodno obrambo in asimilacijo, na potrebo po lastnem političnem predstavništvu, ki je najvišji atribut naše narodne samobitnosti in nas usposablja za subjekt naše avtonomne narodne skupnosti in dosledno s tem tudi v pogledih na odklanjanje vključevanja Slovencev v neslovenske stranke, kjer nujno postanemo nesamostojni objekt, s katerim razpolagajo dragi in ga uporabljajo v raznovrstne svoje namene. Iz pogovorov so se izluščili še nekateri drugi skupni pogledi, kot na primer kritično gledanje na slovenski tržaški dnevnik, na nekatere poskuse monopoliziranja in na željo, da bi slovenska manjšina vsaj v bistvenih in življenjskih vprašanjih skupno ter enotno nastopala. Med dialogi so se večkrat bistro kresale misli, kar je demokratično zdravo, saj nas to drami iz škodljivega zimskega spanja, nas priganja k delu in razmišljanju ter vodi do plodnih sklepov, kar je treba toplo pozdraviti.
Pri pogovorih za okroglo mizo so z dvignjeno glavo sodelovali tudi katoliško misleči slovenski razumniki in kulturniki. S tem so dokazali, da katoličani nismo prespali koncila. Naj nam nihče ne zameri, če ugotovimo, da smo katoličani po koncilu strgali okostenelo skorjo integra-lizma, državnega konfesionalizma in klerikalizma, da presneto resno jemljemo svobodno odločanje in smo zato bolj odprti za odkrit in pošten dialog kakor naša organizirana skrajna levica, katera še precej tiči v monolitstvu, ki človeka popolnoma podredi družbi, uvede totalitarno oligarhijo in je politično ter ideološko nestrpno. Dialog s pravovernimi marksisti bo težaven vse dotlej, dokler jih bodo držale klešče nestrpnega integralizma in neslovenske partije. Z vsemi drugimi pa je danes za katoličane dialog možen, zaželen in kakor smo videli, tudi ploden in koristen zlasti za obstoj in napredek slovenske narodne manjšine v Itailiji.
Na koncu še skromna pripomba: vse lepe zamisli bodo malo zalegle, če ne bo dovolj ljudi, ki bi podprli tiste, kateri jih uresničujejo. Zato bi bilo res potrebno, da bi vsi taiko ali drugače podprli Slovensko skupnost, ki je najbolj pripravljena, da vse to naredi.
j, n.
Pekoicilski ioknmnti i slmenščii
Pri nadškofijskem ordinariatu v Ljubljani bo izšel slovenski prevod sledečih treh pokoncilskih dokumentov: Okrožnica Pavla VI. o napredku narodov (Populo-rum progressio); Instrukcija o glasbi pri cerkvenem bogoslužju, ki je stopila v veljavo na binkošti, 14. maja; Apostolska konstitucija o odpustkih, ki je začela veljati 1. maja 1967.
V	maju je začela izhajati v Ljubljani pastoralna revija »Cerkev v sedanjem svetu«.
Kmalu bo dotiskan letopis ljubljanske nadškofije po stanju 1. maja 1967. Obsegal
Peking
hoče ponižati
Angleže
Ukinitev tovarne plastičnih cvetlic v angleški kronski koloniji Hongkong dne 6. maja je bila kitajskim kulturnim gardistom dobrodošla prilika, da so sprožili množične demonstracije zoper angleške oblasti, pri čemer je zgubil življenje mlad Kitajec, več jih je bilo ranjenih, nekaj sto pa aretiranih.
Peking je te nerede takoj izkoristil. Veliki Britaniji je postavil pet zahtev, med njimi, da mora prenehati z vso dosedanjo fašistično dejavnostjo, kaznovati vse krivce, ki so »zagrešili krvava grozodejstva« ter takoj postaviti na svobodo vse priprte osebe.
V	Londonu in Hongkongu se sprašujejo, kaj se skriva v ozadju za temi zahtevami. Verjetno hoče Peking ponoviti to, kar je pred nekaj tedni storil v portugalski koloniji Macao: ponižati kolonialne oblasti. Morda gre pa tudi za namero, da Peking pokaže svetu pa tudi lastnim državljanom, da je še vedno sposoben uspešno zaščititi Kitajce in kitajske interese v tujini. To je tem bolj potrebno, ker tega ni sposoben storiti v Indoneziji.
Obe koloniji, Macao in Hongkong, sta v veliki meri odvisni od celinske Kitajske, zlasti kar zadeva oskrbo s hrano in vodo. Toda razloček je ta, da je Hongkong velikega gospodarskega pomena za Kitajsko. Malo je zato verjetno, da bi Peking hotel zaklati kokoš, ki mu nosi zlata jajca, to je s silo zasesti kolonijo, ki mu posreduje s svojimi bankami in podjetji 700 milijonov dolarjev na leto. Vršiti na kolonijo pritisk, pa seveda ni težko. Izmed 4 milijonov prebivalcev je belcev le kakih sto tisoč.
Posebno Peking očita Hongkongu, da je postail ameriško oporišče, kjer se oskrbujejo ladje ZDA in kamor prihajajo na oddih ameriški vojaki iz Vietnama. Rdeča Kitajska že dolgo zahteva, da bi morali Angleži odpovedati svojo gostoljubnost Američanom. Seveda London takega ponižanja ne more sprejeti, saj bi bile britanske oblasti takoj ob vas ugled, če bi klonile pred Pekingom.
Dušno pastirstvo za cigane
Skrb za cigane po vsem svetu je sv. oče izročil škofu Collinu iz mesta Digne v Franciji.
bo približno 200 strani. V njem bodo objavljeni vsi duhovniki ljubljanske nadškofije doma in na tujem., pri župnijah tudi podružnice, dalje naslovi vseh slovenskih župnij itd.
Romanje vdov
Dne 14. in 15. maja se je v Lurdu vršilo romanje in zborovanje vdov. Tega romanja so se udeležile vdove iz raznih držav. Sv. oče jim je poslal posebno pismo s spodbudnimi besedami.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 28. maja do 3. junija 1967
Vsakdanje oddaje: Prvi program: 17.30 novice; 20,30 novice; 23.00 novice; 17,45 oddaja za otroke. — Drugi program: 18.30 Nikoli ni prepozno.
Nedelja: Prvi program: 11.00 Sv. maša, verske novice. 21.00 Pred zakonom, 1. nadaljevanje. 22.15 Športne novice. — Drugi program: 21.15 Iz sveta znanosti in tehnike. 22.05 Mi odrasli, glasbena oddaja.
Ponedeljek: Prvi: 21.00 TV 7. 22.00 Sprint. 22.35 Film. — Drugi: 21.15 Nektar neba, ital. film.
Torek: Prvi: 19.00 Govori p. Marijan; 21.00 Najbolj nizkotno izsiljevanje, amer. film. — Dragi: 21.15 Sprint. 22.00 Razgo vori.
Sreda: Prvi: 21.00 Film. 22.00 Šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Podčastnik, drama v dveh dejanjih.
Četrtek: Prvi: 21.00 Yč, ye, film, To-to. 22.00 Politična tribuna. — Drugi: 21.15 Bar naprodaj, film.
Petek: Prvi: Nina nana za zvezdico. — Drugi: 21.15 Pričakujemo otroka, 4. nad.
Sobota: Prvi: 21.00 Pestra glasbena oddaja. 22.15 Pestra poročila. Drugi: 21.15 Prebrisana vdova, opereta M. Ghisalber-tija.
'■■■Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll   Illlllllllll!   Illlltllllll lllllllllltllllLIlllllllllllll...........................................................................................................................................Illill.......Illl.......................................................................................................................................................
JOSEFINE STEGBAUER 16 -----
Prevedel J. P.
ffVel I« Slevilc kvczJatt«? 44
A tudi ta jo je zapustila in sledila svojemu možu v Avstralijo. Od takrat je ■'-'vela sama in zagrenjena, krivična proti Svoji okolici, nasproti svojim otrokom, ker pomislila ni na to, da za vsako mater nekoč pride čas, ko jo otroci zapuste, da zgracle lastno družino. Hčerka ji je si-c®r redno pisala, a ni ji mogla odpustiti, je njo zapustila in šla za možem v tyjino. Odgovorila ji je sicer včasih na kako pismo, a nikdar prijazno. Da, talko ^Prijazno je odgovarjala na njena pisma, da se je mož odločil, da bo poslal svojo hčerko Rozvito rajši k svoji sestri Dori ^akor pa tašči. In baž na tej vožnji k teti Dori, se je pripetila tista strašna ne-Sr0ča, ki ga je oropala otroka. Velikokrat s* je stara žena očitala, da bi Roz vit a 'ahko še živela, če se ne bi ona zamerila Svojemu zetu z neprijaznostjo. Otrok bi
se bil moral namreč peljati z drugim vlakom, če bi hotel priti k njej. Tako pa...
In odkar je srečala Gretico Thom, je začutila, kaj bi pomenilo zanjo, če bi imela tako ljubega otroka pri sebi. Pa si je to srečo *z lastno trdostjo zapravila. Kolikokrat je v teh zadnjih dneih zvečer, ko je strežnica odšla iz sobe, še prižgala električno svetilko na nočni omarici in vzela zadnje pismo hčerke iz Avstralije v roke in ga prebirala.
Ljuiba mati!
Naše ljube, uboge hčerke Razvite ni več. Doletela jo je neusmiljena, strašna usoda
—	in sicer že na domačih tleh. Ce ne bi imela še najinega fantka Jurčka, bi morala obupati.
Pošiljam ti fotografijo, na kateri je naslikana Rozvita na svojem nadvse ljubljenem konjičku poniju, tik preden sc je odpeljala v domovino. Ah, kako drzna ja-halka je bila! In kako živahna! Sedaj jo je Bog poklical k sebi. Saj si gotovo že od tete Dore zvedela za njeno nesrečno smrt. Uboga Dora je takrat gotovo izmed nas vseh najbolj trpala in prenesla najtežje preizkušnje. Vse je že pripravila, da
bi sprejela Rozvito in ji je vesela šla na postajo naproti. Tam pa so že vedeli o nesreči, a niso pustili nobenega, da bi šel na kraj nesreče. Le počasi so se širile med čakajočimi novice; uradno pa so naznanili velikost nesreče šele, ko ni bilo mogoče ničesar več zamolčati.
Ker je bila proga pokvarjena, se teta Dora ni mogla peljati tja. Šele drago jutro je prispela v Steinberg po dragi progi od juga. Steinberg leži blizu Rottendorfa, kjer se je zgodila nesreča. Ko je smela obiskati tudi ta kraj, je našla samo še svež grob...
Ko je stara gospa odložila pismo, ji je vstala pred očmi podoba plavolase deklice s toplimi sivimi očmi, deklice, ki ji je tako prijazno položila v naročje tiste jagode; deklice, ki je kmalu zatem brez ozira na življenjsko nevarnost skočila pred splašenega konja, da je njej rešila življenje. In s to podobo v mislih je klicala stara gospa tiho in mehko v temno spalnico: »Gretica!« Saj je vedela, da je deklica ne more slišati, da je nihče ne more slišati, a ni si mogla pomagati. Vzljubila je tega otroka, zato ga je klicala. Saj je
prinesel spet sončen žarek v njeno življenje. Kar misliti ni smela na to, da bo kmalu konec počitnic in se bo morala ločiti od Gretioe. Vrniti se bo morala v severno Nemčijo, Gretica pa bo šla s svojo materjo nazaj na Bavarsko.
Že dolga leta se stara gospa ni zmenila za Boga. Zdaj pa, ko se je večkrat brez spanja premetavala po postelji, je začela spot moliti. In v svojih molitvah je prosila Boga, naj ji odpusti njeno trdosrčnost do lastne hčerke in naj tako napravi, da ne bo nikoli v življenju izgubila Gre-tice izpred oči, temveč da bi mogla vedno kje v njeni bližini živeti.
Gospa Poli pa ni bila edina, ki ob večerih ni mogla zaspati. Tudi Gretica je včasih dolgo v noč klepetala z Melanijo, dokler ni obeh zmagal spanec. Živahna, sočutna Melanija je z ljubeznivim zanimanjem poslušala Gretico. Z neutrudno potrpežljivostjo ji je pomagala, da se je Gretica kaj kmalu znašla v življenju; posebno ji je pomagala, da je izpopolnila svoj besedni zaklad. Strašna nesreča z vlakom jo je oropala spomina, sedaj pa je še spet vse stvari poenala, z lahkoto
govorila. Le svojega življenja v preteklosti, pred železniško nesrečo ni mogla poklicati v spomin. In Melanija je edina vedela, kako hudo je Gretici, ker je tako osamljena v svetu ostala, čeprav med dobrimi ljudmi. In vedela je tudi, da se Gretica še vedno trudi, da bi se spomnila, »od kod« prihaja. In samo ona je tudi vedela, da je Gretica pogostokrat v noči jokala, in zato ji je Melanija iz srca želela, da bi spet »našla« spomin.
»Pa se res ne moreš prav nič spomniti, kje si se naučila taiko spretno jahati?« je Melanija vprašala Gretico, ko sta bili že v postelji.
»Včasiih se mi zdi, da bi se pri imenu Cvetika moraila na nekaj spomniti, a potlej mi spet vsega zmanjka. In zdaj se mi spet zdi, če bi se mogla spomniti, kdaj sem prvikrat sedela na konju, bi se tudi drugih stvari spomnila. Ampak če le malo skušam misliti nazaj, se mi takoj vse iz-guibi; ničesar ne najdem, kar bi mi pomagalo naprej.«
»Srečna si pa vendarle, da si pri nas, kajne?«
(se nadaljuje)
|jORIŠKE
GORIŠKA MARIJINA DRUŽBA priredi v nedeljo, 28. maja v Katoliškem domu
MARIJANSKO AKADEMIJO začetek ob 17. uri
Vabljene družbenice in vsi prijatelji Družbe!
Mladinsko romanje na Sv. goro
Goriški pokrajinski proračun sprejet
Na zadnji seji pokrajinskega sveta, ki je trajala več kot Štiri ure, je bil odobren proračun goriške pokrajine za leto 1967. Zanj je glasovailo 14 svetovalcev (levi center: DC in PSU ter SDZj, proti so bili svetovalci leve in desine opozicije. Večina je pravzaprav odobrila resolucijo, ki so jo predložili in podpisali načelniki skupnega levega centra (Perissiu za DC, Tacchinardi za PSU in Kranner za SDZ).
Ta resolucija je bila predlagana kot protiutež resoluciji komunistov in je obsegala v glavnem tole: odobravata se proračun za leto 1967 in odobrava poročilo; odbor naj nadaljuje z akcijo pri deželi in pri vladi za rešitev važnih problemov, ki zadevajo goriško pokrajino in ki so: sprememba sedanjega sistema vojaških služnosti; čimprejšnja zgraditev cestnega odseka Villesse-Gorica (povezava z avtocesto Trst-Videm in priključitev na bodočo cesto Gorica-Ljubljana); zgraditev protosinhotro-na v Doberdobu; večja zaposlitev delovne sile, zlasti v okviru preureditve industrijskih podjetij IRI; okrepitev dejavnosti na sektorjih, ki so svojski za goriško pokrajino kot obmejno pokrajino; intervencija pri pristojnih deželnih organih za
Marijan 2ivic — srebmomašnik
Doma je od Sv. Ivana v Trstu. Začel je svoje študije na učiteljišču, a jih je prekinil ter nadaljeval v semeniščih v Kopru in Gorici. V juniju 1942 je pel novo mašo pri Sv. Ivanu v Trstu. Prva njegova služba je biila kot župni upravitelj v Sočergi v Istri, od koder je upravljal tudi župnijo Movraž. To je pomenilo skrb za 4 cerkve in 20 vasi. Tu je začel s popravo cerkve, a je ni dokončal, ker so ga razmere v letu 1944 prisilile, da je zapustil župnijo in iskal zatočišča izven škofije.
PRAZNIK NA KATINARI 28. maja
Ob 8.30 bo sv. maša v župni cerkvi; po maši bo pa procesija sv. Rešnjega Telesa, ki bo šla mimo štirih oltarjev po običajni poti.
Ob 17. uri marijanska pobožnost. Po pobožnosti bo iz župne cerkve do kapelice »Kraljice miru« procesija z Marijinim kipom.
Vabljeni!
Leta 1945 je bil nekaj časa pri Sv. Ivanu, skrbel za Repemtabor in v oktobru 1946 prišel za župnega upravitelja na Opčine. Tu je kljub težavam kar dobro zaoral, a ga je v juliju 1948 g. škof poslal v Bazovico, kjer je sedaj župnik.
G. Živic ne more zatajiti, da je kamnosekov sin. Vedno kleše, vedno zida in obrača. O tem so nam jasen dokaz: nova cerkev na Pesku, obnovljene cerkve v Bazovici, Gropadi in na Padričah; kino dvorana in Slomškov dom s športnim igriščem v Bazovici; zadnji čas mu je treba kot predsedniku upravnega odbora za Mar rijanišče na Opčinah prišteti v dobro še povečanje zavoda in postavitev Finžgarje-voga doma na Opčinah. Hiša, ki jo je vzel v najem v Dragi za Slokad (Slovensko karitativno društvo), kateremu je predsednik, govori o njegovem 19-Ietnem delu
NOVICE
premostitev krize na kmetijskem področju in v ribolovu.
Pred glasovanjem je bilo mnogo časa posvečenega odgovorom odbornikov na razna vprašanja in kritiko, ki so jih svetovalci stavili na prejšnji seji. Tako je odbornik Pecorari odgovoril svetovalcu Kran-nerju glede umobolnice (osebje, stroški itd.); odbornik Vczil mu je odgovoril glede Centra za strokovno usmeritev; odbornik Disette mu je razložil, zakaj še niso dovršena športna igrišča Industrijske tehnične šole »Galilei«; odbornik VValtritsch pa mu je opisal stanje in stroške za pokrajinske uslužbence, zlasti še za umobolnico.
Komunisti so tudi predlagali, da bi se sprejela resolucija, ki bi obsodila državni udar v Grčiji. Večina je razpravo o resoluciji odklonila, češ da ni na dnevnem redu, vendar pa so posamezni načelniki skupin obsodili sedanje stanje v Grčiji, to se pravi, obsodili so kratenje pravic in svoboščin ter neupoštevanje ustave. Prof. dr. Kranner je izjavil, da diktatura je vedno diktatura, pa naj bo črna aili bela, desna ali leva, zlasti če tepta svoboščine in ustavo, ter je zaželel grškemu narodu, da preneha sedanje težko stanje in zaživi v boljši bodočnosti.
za kolonije slovenskih otrok. Kolonije Zab-nice, Naborjet, Rigolata, Enna, Paularo, Tambre in Draga zgovorno pričajo o njegovem nesebičnem trudu za slovensko šolsko mladino.
Kaj naj povemo o njegovem zanimanju za lepoto službe božje v štirih cerkvah, za cerkveno petje, za razne prireditve, kulturne večere, vzgojne sestanke, za širjenje tiska? O njegovem veselju in prizadevanju za šolo?
Hvaležni Bogu za vse dobro, želimo zdravja in dobre volje ter še obilo božjega blagoslova za vse njegovo delo.
L. S.
Uradno imenovanje dveh slovenskih šol
V soboto 27. maja bo ob 11. uri v šolskih prostorih uradna proglasitev imenovanja Državne srednje šole v Nabrežini po pesniku Igu Grudnu.
Podobna slovesnost bo na Opčinah dne 4. junaja. Srednja šola bo dobila ime po pesniku Srečku Kosovelu.
»Greš na Sv. goro?« — »Ce greš ti, grem tudi jaz.« Take besede sem zadnje tedne pogosto slišal. In to v času, ko pravijo, da je mladina pokvarjena, da nima nobenih idealov. Vse to znači, da je na Goriškem še mladina, ki zna žrtvovati tudi nedeljski izlet z avtomobilom in je pripravljena hoditi spokorno v hrib in moliti rožni venec.
Namen tega romanja je bil dvojen: srečanje z Marijo, svetogorsko Kraljico in pa srečanje med mladino samo, da se medsebojno spozna in da bi se mladi ljudje bolj povezali med seboj.
Za prevoz do Prevala sta bila na razpolago dva avtobusa: eden je peljal skozi Doberdob v Gorico, drugi pa skozi Sovod-nje, Štandrež in Gorico. Mladina se je zbirala na Prevalu že od 3h dalje, od tam pa je odhajala v posameznih skupinah proti vrhu. Kjer je bil zraven kak duhovnik, so molili rožni venec, morda res ne v veselje vseh, a gotovo je bilo prav tako.
Sonce je pripekalo in hoja je bila težavna. Mnogi, ki je niso vajeni, so se morali večkrat odpočiti in si obrisati pot. Končno pa so le vsi prišli do cilja; kdor je dospel z veliko težavo, je bil zato tembolj zadovoljen in ponosen. Ko so zvonovi začeli vabiti k sveti maši, ni nihče izostal in vsi so se zbrali v cerkvi.
Svetišče je zelo prostorno, zato ni bilo opaziti, čeprav so bile vse klopi zasedene, da je bilo v cerkvi skupno okoli 300 ljudi. Od tega števila jih je nekaj odpadlo na druge romarje, vendar je bila mladina zelo dobro zastopana. Tudi Marija je gotovo z dobrohotnostjo gledala na mlade obiskovalce, saj jih vidi bolj poredko. Posebno v zadnjem času namreč hodijo na romanja le starejši ljudje, bodisi ker imajo več časa, bodisi ker so bolj pobožni.
Sv. mašo je opravil goriški nadškofijski kancler msgr. Rudi Klinec. Navzočim je sporočil pozdrave kapitulamega vikarja msgr. Diodata, ki se zaradi zadržanosti ni mogel udeležiti romanja naše mladine, pa je zato zaprosil dr. Klinca, da ga zastopa.
Cerkveni govor je imel g. Benedetič iz malega semenišča v Vipavi. Opozoril je, da sta letošnje »Leto vere« in pa 250-let-nica kronanja svetogorske Marijine podobe tesno povezana med seboj, saj je prav Sveta gora našemu primorskemu ljudstvu vero ohranjala in utrjevala.
Med sv. mašo je šla skoro vsa mladina k spovedi. V spovednicah so bili frančiškanski patri in goriški duhovniki. Z malo izjemami so se romanja udeležili vsi slovenski dušni pastirji iz Goriškega. Lepo je bilo pri sv. obhajilu, ko je k angolski mizi pristopila skoraj vsa mladina in tako dostojno kronala to romanje.
Po sveti maši sta bila na vrsti govora dveh zastopnikov goriške mladine. Akademik Damijan Pavlin je poudaril misel, da je z zvestobo do vere vedno povezana tudi zvestoba do naroda, dijakinja Kazimira Blažič je pa govorila o Mariji kot zvesti sodelavki svojega Sina pri gradnji božjega kraljestva na zemlji; vse to mora navdušiti krščanske laike, mladino pa še posebej, da se odzovejo vabilu zadnjega koncila in se vključijo v aktivni apostolat.
Zatem je spregovoril še dr. Kazimir Humar in razložil tistim, ki so bili prvič na Sveti gori, pomembnost tega svetišča, za goriško nadškofijo posebej, saj sta v njem pokopana goriška nadškofa kardinal Missia in Frančišek Borgia Sedej ter prvi
goriški apostolski administrator msgr. Mihael Toroš. Cerkveno slovesnost so zaključile litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim.
Pred cerkvijo se je mladina potem slikala in uživala krasni razgled, ki ga je omogočal zelo jasni dan. Kakor na dlani so se videli naši gorski velikani, Kanin, Krn, Jalovec in drugi, nad vsemi pa se je dvigal očak Triglav. Na drugo stran pa se je pogled odpiral proti sončni Goriški, proti Brdom in dalije na furlansko ravnino in na Jadransko morje. Marsikdo je z občudovanjem vzkliknil: »O domovina, mili kraj 1«
Škoda, da so se mladi ljudje prehitro razkropili, da ni bilo mogoče pred cerkvijo skupno zapeti lepe slovenske pesmi in se še nekoliko ustaviti v prijetni družbi. Nekateri so zavili v gostilno na okrepčilo, mnogi v naravo po rože, in spet drugi pa tudi počasi v dolino. Na Prevalu so se zopet polagoma zbirali, saj sta morala avtobusa čakati na vse. Ko je končno prišla zadnja skupina, sta odpeljala.
Petje je spremljalo povratek naše mladine. In kaj je bil vzrok tega veselja? Morda lepi dan, dober zrak, prijetna družba? Ne, bilo je to veselje nad dobro uspelim romanjem, notranje veselje, da so bili lepo pri maši in pri svetih zakramentih, veselje, ki ga da le Marija, če vidi dobro voljo in odprta srca.
*	P.	š.
ZA KMETOVALCE
Močna krmila
Prejšnji teden je kmetijsko nadzomištvo v Trstu razdeljevalo nakazila za močno krmo in sicer znamke »Sole« tipa »B« za krave molznice. To je pravzaprav skrbno sestavljena mešanica, ki vsebuje sledeča krmila: koruzo, oljno repico, riževe pleve, rožičevo moko, ječmen, melaso, beljakovinski koncentrat, apnenec, živinsko sol, otrobe, laški orešek, večno deteljo in kostno moko. Vse sestavine so primerno zmlete. Ta množica izbranih sestavin je bogata hranilnih snovi, vitaminov in rudninskih soli.
Zelo važna hranilna snov v krmi so beljakovine, saj jih žival rabi za izgradnjo mišičja, notranjih organov, krvi, dlake, rogov in predvsem za proizvodnjo mleka. Tako rabi npr. 500 kg težka krava vsak dan 300 gr prebavljivih beljakovin za svoje življenje in 430 gr za proizvodnjo 10 litrov mleka. Skupaj torej 730 gr. Za 'proizvodnjo 20 1 mleka pa irabi vsega 1160 gr prebavljivih beljakovin. Zato je treba skrbno paziti, da dobi krava v krmi potrebno količino beljakovin. V 10 kg srednjega sena je le 460 gr beljakovin, kar ibi komaj zadostovalo za življenje naše krave in proizvodnjo 4 I mleka. S 15 kg sena bi isti kravi omogočili proizvodnjo 9 litrov mleka. Zato moramo pri večji proizvodnji mleka nujno poseči po močnih krmilih, sicer se bo krava kmalu izčrpala in verjetno obolela. Tako naj bi dali kravi z 10 litri mleka od pol do enega kg močne krme, za vsake nadaljnje 3 litre mleka pa po 1 kg istega krmila vsak dan. Ce dobi krava samo 1 kg močnega krmila, ga pokladamo suhega ali ovlaženega zvečer kot predjed. Če dobi 2 kg, nudimo 1 kg zjutraj in 1 kg zvečer vedno kot predjed. Večje količine pa razdelimo na tri dnevne obroke.
Krmna mešanica »B« vsebuje še druge zelo potrebne sestavine. Med temi vitamin A, ki je nujno potreben za rast, dober vid in predvsem za pravilno telitev. Znano je, da pomanjkanje vitamina A povzroča prezgodnje zvrženje, porod mrtvih telet in zadrževanje porodne ovojnice. Na žalost imamo take primere tudi pri nas, prav proti koncu zime, ko je žival prebila vso zimo v hlevu in ob suhi krmi. Vitamin D, ki je tudi v tej mešanici, je potreben za tvorbo kosti. Brez njega in vkljub prisotnosti apnenca, ostanejo kosti mehke, rahitične. Dalje so navzoči vitamini B, ki so potrebni za pravilno delovanje živcev.
Končno so v mešanici tudi dragocene rudninske snovi kot mangan, železo, baker, kobalt, cink in jod, četudi v majhnih količinah, pa vendar nujno potrebni za zdravje naših molznic.
IN2. JANKO KOŠIR
vV.	RADIO
A	TRST A
Spored za teden od 28. maja do 3. junija
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.-15 Od nedelje do nedelje na našem valu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »S splavam po širnem svetu«. Napisal M. Kunčič. — 12.00 Nabožna glasba. — 12.15 Vara in naš čas. — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi. — 15.30 »Virata«, radijska drama. — 18.30 Kino, včeraj in danes. —
20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za prvo polovico junija«. Ponovitev v torek ob 12.00.
Ponedeljek: 12.10 Brali smo za vas. — 1330 Priljubljene melodije. — 18.00 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. — 19.00 Tržaški pripovedniki: (15) »Renzo Rosso«. — 21.00 Obletnica meseca: »Ob 400-letnici rojstva Claudia Monteverdija«, pripravil dr. Andrej Bratuž. — 22.30 Romantični samospevi F. Schuberta.
Torek:	17.30	Italijanščina po radiu:
Spopolnjevalni tečaj: 55. lekcija. — 18.30 Vokalni oktet »Planika« pod vodstvom F. Valentinčiča. — 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. — 20.35 A. Datrgomižski: »Kame-niti gost«, opera v treh dejanjih in štirih slikah.
Sreda: 12.10 Pomenek s poslušavkami.
— 13.30 Melodije iz filmov in revij. —
1S.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.10 Higiena in zdravje. — 19.25 Zbori, gostje v Trstu: Moški zbor Slovenske prosvetne zveze iz Celovca pod vodstvom Valentina Hartmana. — 20.35 Simfonični koncert orkestra RAI-TV iz Milana. V odmoru (približno ob 21.40) »V spomin slavista Artura Grania«, pripravil Martin Jevnikar.
Četrtek : 12.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danila Lovrečiča. — 17.20 Italijanščina po radiu: Spopolnjevalni tečaj: 56. lekcija. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 20.35 »Predr-zneži«, komedija v petih dejanjih.
Petek : 9.10 Igra vojaška godba. — 10.00 Giuseppe Mazzini, glasnik republiške Ideje. Pripravil dr. Lojze Tul. — 12.10 Med tržnimi stojnicami, pripravil prof. Tone Penko. — 15.30 »Lisica in kamelije«. Dramatizirana povest. — 17.00 Simfonični koncert orkestra Akademije za glasbo iz Ljubljane. — 19.10 Slovenski znanstveni delavci s tržaške univerze: Marijan Bajc. — 2030 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe simfoničnega orkestra RAI-TV iz Rima.
Sobota : 12.10 Tržaške ulice in trgi, pripravil prof. Lojze Tul. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 Zanimivosti in glasba za avtomobiliste. — 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. — 19.10 Družinski obzornik: »O vzrokih medsebojnega nerazumevanja in naveličanosti«. — 20.45 Ženski oktet »France Prešeren« iz Kranja. — 21.00 A. Fogazzaro: »Mali stari svet«. Prevod in radijska priredba M. Jevnikarja. I. oddaja.
— 21.40 Vabilo na ples. — 22.30 Za prijeten konec tedna.
V MARIJINEM DOMU V ROJANU bo v nedeljo 28. maja
ZA 6. OBLETNICO ODPRTJA
naslednja prireditev:
Ribičič: ŠKRATI, igra v dveh dejanjih. Igrajo šolski otroci. — Petje šolskih otrok in domačega pevskega zbora. — Sročolov.
Začetek ob 18. url	Vabljeni
Starostno zavarovanje trgovcev
Letos so bili trgovcem odmerjeni prispevki, ki jih morajo plačati kot zavarovalnino za stairost in onemoglost in sicer za lota 1965, 1966 in 1967. Kdor bi želel plačati omenjene prispevke na obroke " dopustno jih je največ 12 — mora vložiti na INPS zadevno prošnjo. V takem primeru bo moral plačati tudi 7% obresti-
DAROVI:
Za Alojzljevlšče: Družina Tomažič 1.000; M. S., Videm, 5.000 lir.
Vsem dobrotnikom Bog povrni!
m' ' '	—— _ —
OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpc*; trgovski L 30, osmrtnice L. 50, več 7W davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Goriško romanje v Loreto - Rim - Assisi
Duhovniška zveza v Gorici in Apostolstvo sv. Cirila in Metoda za Goriško prirejata za »Leto vere 1967-68«, ki se prične letos na praznik sv. apostolov Petra in Pavla kot spomin na 1900-letnico mučeniške smrti obeh prvakov apostolov
ROMANJE V RIM
združeno s predhodnim obiskom Marijinega svetišča v Loretu in na povratku s postankom v Assisiju.
Romanje bo trajalo 6 dni, od ponedeljka 3. juliju do sobote 8. jidija. Zadnji rok za prijavo je sobota 10. junija. Celokupni stroški so zaenkrat predvideni 22.000 lir. Ob vpisu je treba vplačati 5.000 lir, ostalo pa do 30. junija. Do tega roka je mogoče udeležbo odpovedati, pri čemer se odtegne 2.000 lir za poravnavo stroškov, ki so povezani s prijavo romanja.
Prijave za romanje sprejemata uprava »Kat. glasa«, Riva Piazzutta 18, Gorica in g. fotograf Š. Kleindienst na Travniku.
ZVEZA SLOVENSKE KATOL. PROSVETE NA GORIŠKEM IN OSTALE SLOVENSKE KATOLIŠKE ORGANIZACIJE bodo v nedeljo, 4. junija ob 17h priredile v Kat. domu v Gorici
SPOMINSKO PROSLAVO
ob peti obletnici smrti pok. prof. Mirka Fileja
Na sporedu so:
pokojnikov življenjepis, podan v skioptičnih slikah ter izvajanje pokojnikovih skladb, ki jih bodo podali mladinski zbori slovenskih ljudskih in srednjih šol ter ženski, moški in mešani zbori iz Gorice in okolice.
Dopoldne ob llh pa bo v atriju Katoliškega doma odkritje doprsnega kipa prof. Fileja, ki ga je izdelal akademski kipar Franc Gorše iz New Yorka, ZDA.