NEKATERE ZNAČILNOSTI MESTNE KLIME MARIBORA Igor Žiberna * IZVLEČEK UDK 911.2:551J82(497.12-Maribor) Prispevek obravnava razlike v vrednostih in trendih izbranih kUmatskih parametrov med Mariborom in okolico. ABSTRACT . UDC 911.2:551.582(497.12-Maribor) SOME CHARACTERISTICS OF THE MARIBOR URBAN CLIMATE The article deals with the differences in values and trends of chosen climatic parameters between Maribor and its surroundings. UVOD Urbanizacija kot proces spreminjanja pokrajine je razen družbenogeografskih sprememb prinesla tudi spremembe v naravnem okolju mesta. Mesto s svojimi stavbami, asfaltnimi in betonskimi površinami in človekovo dejavnostjo modificira tudi klimo. Po Munnu (1966) je mehanizem nastajanja mestne klime naslednji: Spremembe v vodni bilanci Spremembe v radiacijski bilanci Spremembe v cirkulaciji zraka MESTNA KLIMA • Prof. geog, stažist raziskovalec Oddelek za geografijo, Pedagožka fakulteta, Univerza v Mariboru, Koroška cesU 160,62000 Maribor, Slovenija. Igor Žiberna 73 Nekatere značilnosti _ Spremembe v radiacijski bilanci so posledica sprememb lastnosti površja v mestih. Z zelenjem poraSčene površine so zamenjale asfaltne in betonske površine, ki imajo popolnoma drugačne termične lastnosti. Naslednji vzrok sprememb radiacijske bilance v mestih je človekova aktivnost, ki naravnemu inputu energije dodaja še opazen lastni delež (Geiger, 1965; Arya, 1988). Rezultat se najpogosteje kaže v spremenjenih temperaturnih lastnostih mesta glede na okolico. Govorimo o t.L "mestnem toplotnem otoku". Tudi spremembe v vodni bilanci so posledica spremenjenih lastnosti površja v mestih. Zaradi hitrega odtekanja meteorne vode po kanalizacijskih ceveh in zaradi manj vegetacije v mestih je tudi evapotranspiracija zmanjšana, kar se med drugim kaže v manp absolutni in relativni vlagi ter manjšem parnem pritisku v mestih (Landsberg, 1983). Spremembe v cirkulaciji zraka pomenijo predvsem zmanjšanje hitrosti vetra zaradi upora, ki ga nudi hrapavo površje v mestih. Po drugi strani pa mestni toplotni otok zlasti v mirnem anticiklonalnem vremenskem tipu povzroča celično kroženje zraka v prizemni plasti proti mestu, kjer se dviga in ponovno spušča izven mesta (Munn, 1966; Oke, 1978). Smer in hitrost vetra v mestu pa lahko modificirajo tudi razne naravne ovire (gozd, relief, ipd.> PREDSTAVITEV METODOLOGIJE Obravnavanje mestne klime je lahko večplastno. Vidiki proučevanja mestne klime so sledeči: - primerjava vrednosti klimatskih parametrov med mestom in okolico - primerjava trendov klimatskih parametrov med mestom in okolico - primerjava vrednosti klimatskih parametrov v različnih (tipičnih) delih mesta. Za primerjavo vrednosti in trendov klimatskih parametrov med mestom in okolico je potrebno razpolagati z dolgoletnim nizom podatkov za meteorološko postajo v mestu in okolici, kar je zaradi redke mreže meteoroloških postaj z ustrezno dolgim in neprekinjenim nizom opazovanj pogosto težko izvedljivo. Dodatna težava se pojavi tudi v primeru, če mikrolokacije meteoroloških postaj v mestu in v okolici niso dovolj reprezentativne za urbano oziroma ru-ralno pokrajino. Še večje težave se pojavljajo pri poskusu ugotavljanja klimatskih razlik znotraj mesta. Le redka mesta se namreč lahko pohvalijo z več meteorološkimi postajami z dolgoletnim neprekinjenim nizom opazovanj. Mikrolokacija meteoroloških postaj pa igra tu še večji pomen. Naslednja težava, na katero pri interpretaciji klimatoloških podatkov ne smemo pozabiti, je vpliv globalnih klimatskih sprememb, ki v dolgoletnih nizih dejansko oblikujejo trende klimatoloških parametrov (Šegota, 1988). Šele razlika v trendih (s tem izločimo vpliv globalnih klimatskih prememb) nam pove, ali mesto oblikuje specifične klimatske poteze. Igor Žiberna 74 Nekatere značilnosti _ V našem prispevku želimo ugotoviti dvoje: - s primerjavo izbranih klimatskih parametrov za meteorološki postaji v Mariboru in okolici želimo ugotoviti ali Maribor kot mesto ustvarja lastno (mestno) klimo. - s primerjavo trendov izbranih klimatskih parametrov želimo ugotoviti razlike v spreminjanju klime v Mariboru in okolici. Za oba postopka potrebujemo ustrezne pare meteoroloških postaj v mestu in okolici. Kot primer mestne postaje smo bili prisiljeni izbrati meteorološko postajo Maribor-Tabor, čeprav njena lokacija za proučevanje mestne klime ni najprimernejša. Lokacija te meteorološke postaje je bila prvotno na območju današnje Elektrokovine, v začetku šestdesetih let pa so jo preselili za nekaj sto metrov severozahodneje na današnjo lokacijo v bližini Tržaške ceste. Postaja je na robu območja sklenjene zazidave. Južneje so le še posamezne stavbe servisne dejavnosti, od tu naprej pa se proti jugu širi Betnavski gozd in polja mariborskega Agrokom-binata. Kot primer meteorološke postaje izven mesta smo izbrali tisto na mariborskem letališču. Podatki za to postajo obstajajo šele od leta 1977 naprej; problematična pa je tudi njena skrajno neprimerna mikrolokacija v bližini asfaltne letališke piste (meteorološka hišica je od nje oddaljena le nekaj deset metrov). Za ugotavljanje razlik v trendih je opazovalni niz letališke postaje prekratek. Zato smo kot komplementarno postajo izbrali tisto v Staršah, ki je kot temperaturna postaja začela delovati leta 1947. Popolnejši podatki pa obstajajo šele od leta 1953 naprej (Povše, 1984). PRIMERJAVA IZBRANIH KLIMATSKIH PARAMETROV MED MARIBOROM IN OKOLICO Primerjava srednjih letnih in srednjih sezonskih temperatur ob 7., 14. in 21. uri nam kaže, da so razlike med mestom in okolico največje v hladni polovici dneva in pozimi (tabela 2). Leto smo razdelili na štiri sezone: zimo (december - februar), pomlad (marec - maj), poletje (junij -avgust) in jesen (september - november). Razlike se še jasneje kažejo v srednjih letnih ekstremnih, zlasti minimalnih temperaturah, ko je mesto kar za 1,2 °C toplejše od okolice. Zanimivo pa je, da so razlike pri srednjih minimalnih temperaturah celo leto približno enake. Največje temperaturne razlike nastopajo pri absolutnih ekstremnih temperaturah (pozimi kar za 5,2 °C). Tudi letno število dni z minimalno temperaturo pod 0,0 °C je v Mariboru manjše za 82 dni (ali za 72 %) (tabela 1 in 2> Relativna vlaga je v mestu nekaj manjša, kar je za mestno klimo sicer normalen pojav. Razlike so največje pozimi in spomladi (med 4 in 5 %). Tudi povprečna oblačnost je v mestu nekaj večja, vendar so razlike zanemarljive. Število jasnih dni je v mestu nekaj manjše, število oblačnih dni pa večje (spomladi kar za tretjino). Večja količina padavin v Mariboru skoraj zagotovo ni posledica mestne klime pač pa dejstva, Igor Žibonu 75 Nekatere značUncsli _ da količina padavin proti jugu Dravskega polja upadn (Furlan, 1980). Število dni z vetrom s hitrostjo nad 6 oziroma 8 Bf je iz znanih razlogov (večja hrapavost površja) po pričakovanju manjše v mestu. Zanimivo pa je, da je število dni s kalmo (brezvetrjem) v mestu vse leto manjše. Razliko si lahko razložimo z različno lego obeh postaj. Medtem ko leži letališka pastaja na ravnini, je mariborska na prehodu iz doline v ravnino in je kot taka bolj izpostavljena cirkulaciji zraka. Povprečna jakost vetra je v mestu za 03 Bf večja kot v okolici To dokazuje tudi precej manjše število dni z meglo jeseni in pozimi (tabela 2). Maribor beleži letno za 44 dni manj megle kot letališče. Razlike nastopajo zaradi značaja površja v Mariboru in okolici, kajti več vegetacije in v povprečju nižje temperature v mariborski okolici omogočajo hitrejši nastanek megle. Zelo pomembna je tudi večja prevctrcnost v Mariboru. Primerjavo vrednosti klimatskih parametrov med mestom in okolico lahko sklenemo z ugotovitvijo, da se mestna klima kaže zlasti v temperaturnih razmerah. Toplotni otok v Mariboru je dinamičen pojav, ki se izraziteje pojavlja ponoči in v hladni polovici leta. Razlike v relativni vlagi in oblačnosti so sorazmerno majhne, pri hitrostih vetra in številu dni z meglo pa relief zabriše učinke mestne klime. PRIMERJAVA TRENDOV KLIMATSKIH PARAMETROV MED MESTOM IN OKOLICO Pri izračunu trendov izbranih klimatskih parametrov smo uporabili podatke meteoroloških postaj Maribor-Tabor in Starše. Slednja ima namreč daljši opazovalni niz od tistega na letališču. Trende smo izračunali za obdobje 1953 - 1990. Pred letom 1953 so podatki za Starše pogosto nepopolnL Pri relativni vlagi smo zaradi istega razloga obdelali trende le za obdobje 1970 -1990. Trende smo računali za leto in posamezne sezone, s čimer smo želeli ugotoviti, ali imajo razlike med mestom in okolico sezonski značaj. Primerjava trendov dobljenih na osnovi srednjih sezonskih temperatur kaže, da se mesto v splošnem bolj segreva od okolice. Največje razlike nastopajo pozimi (mesto se je v omenjenem obdobju v zimskih mesecih v primerjavi z okolico segrelo za skoraj 0^ "C na deset let), najmanjše pa spomladi oziroma poleti (tabela 3). Tudi pri razlikah trendov maksimalnih in minimalnih temperatur nastopajo največje razlike pozimi in najmanjše poleti (pri obeh so zime v mestu vsakih deset let toplejše od okolice v povprečju za 0,2 °C) (tabela 3> Glede na to, da so razlike v temperaturnih trendih največje pozimi lahko sklepamo, da k nastanku toplotnega otoka opazno vpliva po človeku povzročen input energije zaradi kurilne sezone. Trendi relativne vlage, količine oblačnosti in števila dni z meglo kažejo rezultate, ki so v nasprotju s pričakovanimi. Tako se relativna vlaga v mestu v primerjavi s tisto v okolici celo Igor Žibenu 75 Nekatere značilnosti _ povečuje. Srednja oblačnost in letno število dni z meglo se v mestu zmanjšujeta, v Staršah pa povečujeta. Posledica naštetega je pozitivni trend insolacije v Mariboru! (tabela 3). Upoštevati pa moramo, da lege postaj zaradi okoliškega reliefa niso povsem primerljive. Večja prevetre-nost v Mariboru gotovo pomembno vpliva na zman^nje števila dni z meglo. Svoje prispeva tudi fenizacija vetrov na vzhodnem obrobju Pohorja (Gams, 1972). Trendi in razlike v trendih med mestom in okolico torej kažejo na oblikovanje toplotnega otoka, ki je izrazitejši v hladni polovici leta. ZAKLJUČEK Razlike med Mariborom in okolico se kažejo zlasti v temperaturnih razmerah. Pozimi oziroma ponoči se v mestu oblikuje toplotni otok. Temperaturne razlike med mestom in okolico znašajo pozimi v povprečju 0,7 °C, poleti pa so nekaj manjše. Še večje razlike se pojavljajo pri srednjih in absolutnih ekstremnih temperaturah. Obstoj mestnega toplotnega otoka dokazujejo tudi razlike v trendih srednjih in srednjih ekstremnih temperatur. Glede na to, da so razlike največje v hladni polovici leta in dneva lahko sklepamo, da pri nastajanju toplotnga otoka igra pomembno vlogo po človeku povzročeni input energije zaradi kurilne sezone. Nekateri drugi klimatski parametri kot so relativna vlaga, hitrost vetra, oblačnost in število dni z meglo ne kažejo vrednosti, ki bi bile značilne za mestno klimo. Nanje očitno vpliva drugačna lega mesta oziroma relief. LITERATURA IN VIRI Arhiv HMZ RS Arya S.P, 1988, Introduction to Micrometeorology, Academic Press inc., San Diego Furlan D., 1980, Klimatski prikaz Severovzhodne Slovenije s posebnim poudarkom na padavinah, HMZ, Ljubljana Gams I., 1972, Vprašanje klimatogeografske rajonizacije Severovzhodne Slovenije, Geogra- phica Slovenica, II, Maribor Geiger R., 1965, The Climate near the Ground, Harvard University Press, Cambridge Landsberg H.E., 1983, Klimat goroda, Gidrometeoizdat, Leningrad Munn R.E., 1966, Descriptive Micrometeorology, Academic Press, New York and London Oke T.R, 1978, Boundary Layer Climates, Methuen and Co., London Šegota T, 1988, Klimatologija za geografe, Školska knjiga, 2^greb Igor Žibema 77 Nekatere značilnosti _ SOME CHARACTERISTICS OF THE MARIBOR URBAN CLIMATE Urbanisation as a process of changing landscape has brought beside social geographical changes also changes in natural landscape of the town as well The town with its buildings, asphalt and concrete areas and human activities is modifying the climate, too. Formation of city climate according Munn (1966) in mutual effection causes the changes in radiation and water balance and in the circulation of the air. Discussing the city climate can be multilayered. We can find out the differences in climate parameters and trends of climate parameters between urban and rural areas. On the other hand we can also compare the condition of climatic parameters in different (typical) parts of the town. In our contribution we wish to state the following: 1. Comparing climatic parameters for météorologie stations in Maribor and surroundings we wanted to determine, if Maribor as a city creates its own (city) climate. 2. Comparing trends of certain climatic parameters we wanted to determine the differences of changing the climate in Maribor and its sorroundings. The results show, that the differences between Maribor and its surroundings are present in temperature conditions. In winter as well as at night in the city a heat island is formed. The differences in temperature between the city and its surroundings are in winter on the average 0,7 °C; in the summer they are a little lower. Higher differences appear by mean extreme temperatures and absolute extreme temperatures. The existence of the city heat island demonstrates the differences in average trends as well as in mean extreme temperatures. According that the highest differences are in the colder part of the year and day, we can conclude that a major factor in forming the city heat island is man with the input of the energy in the heat supplying season. Other climatic parameters as relative humidity, wind speed, cloudiness and number of days with fog do not demonstrate the values, which would be typical for the city climate. It is evident, that they are affected by the different city site and relief respectively. IgorŽibema 78 Nekatere značilnosti _ TRENDI SREDNJIH LETNIH TEtIPERATUR — MARIBOR ..- STARŠE TRENDI SREDNJIH LETNIH MINIMALNIH TEMPERATUR — MARIBOR STARŠE Igor Žiberna Nekatere značilnosti. TRENDI SREDNJIH LETNIH MAKSIMALNIH TEMPERATUR — MARIBOR STARŠE 1990 TRENDI SREDNJE LETNE OBLAČNOSTI — MARIBOR STARŠE Igor Žibenu 80 Nekatere značilnosti _ SREDNJE LETNO STEUILO DNI Z MEQLO MARIBOR STARŠE 1968 TREND LETNE INSOLACIJE y MARIBORU lese U ;. -1838 111 C 3 aieie H O = 6 Bf 18,5 3,5 7,8 4,2 2,9 št. dni z vetrom >= 8 Bf 1,2 0,2 0.2 0,6 0,1 povpr. jakost vetra (Bf) 2,2 2,0 2,4 2,2 2,0 povpr. jakost vetra iz smeri N (Bf) 2,1 2.2 2,4 2,1 1.9 povpr. jakost vetra iz smeri NE (Bf) 2,1 1,9 2,4 2,2 1.9 povpr. jakost vetra iz smeri E (Bf) 1,7 1,6 1,9 1,9 1.6 povpr. jakost vetra iz smeri SE (Bf) 2,3 2,1 2,5 2,4 2,2 povpr. jakost vetra iz smeri S (Bf) 2,7 2,5 3,1 2,8 2,5 povpr. jakost vetra iz smeri SW (Bf) 2,1 1,9 2,5 2,2 1,9 povpr. jakost vetra iz smeri W (Bf) 2,1 2,1 2,4 2,2 2,0 povpr. jakost vetra iz smeri NW (Bf) 2,2 2,2 2,3 2,2 2,0 Igor Žibenu 82 Nekatere značilnosti _ Tabela 1 (nadaljevanje) MARIBOR-LETALIŠČE parameter leto zima pomlad poletje jesen povpr. temp, zraka ob 7. uri (°C) 6,5 - 2,5 6,3 15,8 6,3 povpr. terap. zraka ob 14. uri (°C) 13,3 2,7 13,8 22,9 13,9 povpr. temp, zraka ob 21. uri (°C) 8,5 - 0,9 8,8 17,5 8,6 povpr. temp, zraka (°C) 9,2 - 0,4 9,5 18,5 9,4 povpr. maksim. temp. (°C) 14,4 3,7 15,0 24,2 14,8 povpr. minim, temp. (°C) 4,3 - 4,3 4,0 12,6 4,8 absolutna maksim. temp. (°C) 25,8 17,3 26,8 33,7 25,5 absolutna minim, temp. (°C) - 9,5 - 24,8 - 9,0 3,8 - 8,1 št. dni z minim, temp. <= -10,0 °C 14,5 13,1 0,5 0,0 0,9 št. dni z maksim. temp. < 0,0 °C 23,4 21,4 0,8 0.0 1,2 št. dni z minim, temp. < 0,0 °C 113,6 74,2 19,7 0.0 19,7 povpr. relativna vlaga (%) 78,2 83,7 73,0 73,9 82,1 povpr. oblačnost (v deset.) 5,7 6,5 5,9 5,1 5,3 število jasnih dni 57,1 10,9 11,3 16,8 18,1 število oblačnih dni 102,4 37,2 25.1 15.8 24,3 količina padavin (mm) 933,1 151,2 202,5 336,1 243,3 število dni z meglo 70,6 24,5 8,3 7,4 30,4 pogostost calm (%) 31,5 33,2 24,0 34,7 34,1 št. dni z vetrom >= 6 Bf 59,8 13,9 22,9 12,7 10,2 št. dni z vetrom >= 8 Bf 1,8 0,6 0,6 0,4 0,2 povpr. jakost vetra (Bf) 1,8 1,9 2,0 1,9 1,6 povpr. jakost vetra iz smeri N (Bf) 2,2 2,2 2,3 2,2 1,9 povpr. jakost vetra iz smeri NE (Bf) 1,8 1,9 1,9 1,7 1,6 povpr. jakost vetra iz smeri E (Bf) 1,5 1,4 1,6 1,8 1,3 povpr. jakost vetra iz smeri SE (Bf) 1,6 1,7 1,7 1,8 1.5 povpr. jakost vetra iz smeri S (Bf) 2,3 2,4 2,3 2,2 2,1 povpr. jakost vetra iz smeri SW (Bf) 2,6 2,8 2,7 2,2 2,7 pOvpr. jakost vetra iz smeri W (Bf) 1,3 1,2 1,7 1,5 0,8 povpr. jakost vetra iz smeri NW (Bf) 1,5 1,4 1,6 1,6 1,3 Vin Arhiv HMZ RS IgorŽibenu 83 Nekatere značilnosti _ Tabela 2 Razlike v vrednostih klimatskih parametrov (Maribor-Tabor - Maribor-ictaliičc) v obdobju 1977-1990 parameter leto zima pomlad poletje jesen povpr. temp, zraka ob 7. uri (°C) 0,7 0,8 0,6 0,4 0,9 povpr. temp, zraka ob 14. uri (°C) 0,4 0,6 0,3 0,3 0,4 povpr. terap. zraka ob 21. uri (°C) 0,6 0,7 0,7 0,6 0,6 povpr. temp, zraka (°C) 0,6 0,7 0,6 0,5 0,6 povpr. maksim. temp. (°C) 0,4 0,5 0,4 0,3 0,4 povpr. minim, temp. (°C) 1,2 1,3 1,2 1,3 1,2 absolutna maksim. temp. (**C) 0,8 1,8 0,3 0,3 0,8 absolutna minim, temp. (*^C) 2,9 5,2 2,6 1,5 2,5 št. dni z minim, temp. <= -10,0 - 7,2 - 6,4 - 0,2 0,0 - 0,6 št. dni z maksim. temp. < 0,0 °C - 13,1 - 11,2 - 0,7 0,0 - 1,2 št. dni z minim, temp. < 0,0 °C - 81,5 - 44,6 - 18,6 0,0 - 18,3 povpr. relativna vlaga (%) - 3,8 - 4,4 - 4,5 - 3,3 - 3,0 povpr. oblačnost (v deset.) 0,4 0,3 0,6 0,4 0,4 število jasnih dni - 8,7 - 1,2 - 1,2 - 2,8 - 3,5 število oblačnih dni 19,2 3,5 7,8 3,2 4,7 količina padavin (mm) 98,9 24,9 28,5 21,9 23,6 število dni z meglo - 44,0 - 13,4 - 6,1 - 6,5 - 18,0 pogostost calm (%) - 29,3 - 30,5 - 22,4 - 33,0 - 31,3 št. dni z vetrom >= 6 Bf - 41,3 - 10,4 - 15,1 - 8,5 - 7,3 št. dni z vetrom >= 8 Bf - 0,8 - 0,4 - 0,4 0,2 - 0,2 povpr. jakost vetra (Bf) 0,3 0,2 0,4 0,4 0,4 povpr. jakost vetra iz smeri N (Bf) 0,0 - 0,1 0,1 - 0,2 0,0 povpr. jakost vetra iz smeri NE (BO 0,3 0,0 0,5 0,5 0,3 povpr. jakost vetra iz smeri E (Bf) 0.2 0,2 0,2 0,1 0,3 povpr. jakost vetra iz smeri SE (Bf) 0,7 0,4 0,8 0,6 0,7 povpr. jakost vetra iz smeri S (Bf) 0,4 0,0 0,7 0,6 0,4 povpr. jakost vetra iz smeri SW (Bf) - 0,5 - 1,0 - 0,2 0,0 - 0,7 povpr. jakost vetra iz smeri W (Bf) 0,9 0,9 0,7 0,7 1,2 povpr. jakost vetra iz smeri NW (Bf) 0,7 0,8 0,7 0,6 0,8 Vin Arhiv HMZ RS Igor Žiberna 84 Nekatere značilnosti _ Tabela 3 Trendi izbranih HimatAih parametrov v Mariboru in StariSata v obdobju 19S3 -1990 parameter Maribor Starie razlika 0.030 0.009 0,021 0,051 0,025 0,026 0,036 0,019 0,017 0,023 0,005 0,018 0,011 - 0,011 0,022 O.OIS 0.007 0,011 0,036 0,017 0,019 0,021 0,016 0,005 0,014 0,008 0,006 0,001 - 0,013 0,014 0.049 0.036 0,013 0,073 0,054 0,019 0,053 0,042 0,011 0,046 0,039 0,007 0,024 0,008 0,016 0.047 - 0,252 0,299 0,086 - 0,193 0,107 0,033 - 0,293 0,326 0,090 - 0,412 0,502 0,123 - 0,124 0,247 Bcdaja letu tcapciatan (oCVkto) srednja temp, pozimi (°C/lelo) srednja temp, spomladi (°C/leto) srednja temp, poleti (°C/leto) srednja temp, jeseni (°C/leto) ¦redaja klu nakaiM. leap. (oC/leto) srednja maksim. temp, pozimi (°C/leto) srednja maksim. temp, spomladi (°C/leto) srednja maksim. temp, poleti (°C/leto) srednja maksim. temp, jeseni (°C/leto) nedaja klaa waiaL teap. (oC/Ieto) srednja minim, temp, pozimi ("C/leto) srednja minim, temp, spomladi (°C/leto) srednja minim, temp, poleti (°C/leto) srednja minim, temp, jeseni (°C/leto) iredaja Ictaa Tclalivaa vlaga (%/klo) srednja relativna vlaga pozimi (%/leto) srednja relativna vlaga spomladi (%/leto) srednja relativna vlaga poleti (%/Ieto) srednja relativna vlaga jeseni (%/leto) nedaja letaa oblaCaoct (dcsctVIelo) - 0.010 0.002 - 0.012 srednja oblačnost pozimi (deset./leto) - 0,013 0,000 - 0,013 srednja oblačnost spomladi (deset./leto) - 0,005 0,005 - 0,010 srednja oblačnost poleti (deset./leto) - 0,010 0,004 - 0,014 srednja oblačnost jeseni (deset./leto) - 0,011 - 0,004 - 0,007 klao Ucvilo dai z seglo (dai/klo) - 0.617 0.613 - 1.230 število dni z meglo pozimi (dni/leto) - 0,259 0,143 - 0,402 število dni z meglo spomladi (dni/leto) - 0,074 0,032 - 0,106 število dni z meglo poleti (dni/leto) - 0,091 - 0,036 - 0,055 število dni z meglo jeseni (dni/leto) - 0,019 0,473 - 0,492 ktaa iaiolacija ^¦r/kto) 1.S9« - - insolacija pozimi (št.ur/leto) 1,166 - - insolacija spomladi (št.ur/leto) 0,085 - - insolacija poleti (št.ur/leto) 0,596 - - insolacija jeseni (št.ur/leto) - 0,249 Vir. Arhiv HMZ RS