Predlog Na podlagi 76. in 181. člena statuta občine Ljubljana-Šiška (Uradni list SRS, št. 2-77/78, 31-1504/81), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44-1891/82), 2. člena zakona o financiranju splošnih druž-benih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74, 4-199/78) je skupščina občine Ljublja- na-šiška na........seji zbora združenega dela dne........................ in na seji zbora krajevnih skupnosti dne ........................ spre- jela ODLOK o davkih občanov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V občini Ljubljana-Šiška se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, ki so po zakonu dohodek občine. Delavci, delovni Ijudje in občani (v nadaljnjem besedilu: občani) oziroma zavezanci plačujejo občini davke po do-ločbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka. 2. člen Z davki se zadovoljujejo splošne potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi, zakonih in drugih pravnih aktih. Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine dolžan prispevati v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi. II. VRSTE DAVKOV 3. člen Občani plačujejo po tem odloku: 1. davek od osebnega dohodka delavcev, 1. davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, 3. davek od dohodka iz gospodarske dejavnosti, 4. davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, 5. davek od dohodka iz avtorskih pravic, 6. davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic, 7. davek od premoženja, 8. davek na dobitke od iger na srečo. III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV 4. člen Davek od osebnega dohodka delavcev plačujejo zave-zanci po stopnji 0,50 %. Davek se ne plačuje od osebnih dohodkov, ki jih plačujejo svojim delavcem invalidske de-lavnice. IV. DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 5. člen Območje občine se razdeli na štiri skupine katastrskih občin, tako da imata 1. in 2. skupina še po dve podsku-pini: 1.a Dravlje, Medvode, Sp. in Zg. Šiška, Stanežiče, Sent-vid. b Glince, Hraše, Polje, Preska, Sp. in Zg. Pirniče, Vo-dice, Vižmarje, Zapoge in Zbilje. 2. a Bukovica, Gameljne, Repnje, Senica, Skaručna, Smlednik, Smarlno, Tacen, Vesca. b Moše in Sora. 3. Rašica in Šinkov turn. 4. Golo brdo, Studenčice, Topol, Žlebe. 6. člen Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) se plačuje po na-slednjih stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin: 1. a skupina 13% b skupina 12% 2. a skupina 9 % b skupina 8 % 3. skupina 5 % 4. skupina 2 % Občinskega davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni davčni zavezanci, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 18.000 din letno, in sicer davčni za-vezanci iz 4. skupine katastrskih občin. 7. člen Zavezanci, ki se jim ne odmerja prispevka za zdravstve-no zavarovanje kmetov, razen združeni kmetje, ki so zdravstveno zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plačujejo davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti še po dodatni stopnji 33%, zavezanci iz četrte skupine pa po dodatni stopnji 15%. 8. člen Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na dohodek iz gozda, se plačuje po stopnji 25 % od vred-nosti lesa, določenega za posek v letu, za katerega se da-vek odmerja. Zavezanci, ki se jim ne odmerja prispevka za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi dohodka iz kmetijstva, razen združeni kmetje, ki so zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, plačujejo davek na osebni dohodek iz gozda še po dodatni stopnji 40%. ¦ 9. člen Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti po dejan-skem dohodku plačujejo zavezanci, kateri dosegajo višje dohodke od kmetijske dejavnosti, ki niso oziroma so le v manjšem obsegu zajeti v katastrskem dohodku. Zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti po prejšnjem odstavku plačujejo davek po dejanskem dohodku, kadar dosežejo: 1. farmska reja perutnine 20.000 komadov letno, 2. pitanje 60 govedi oziroma 100 prašičev s pogojem, da se le-te v celoti ali pretežno krmi s kupljenimi krmili, 3. farmska reja drugih živali vrednost 500.000 din celot-nega dohodka letno, 4. specializirano drevesničarstvo oziroma vzgoja okra-snega grmičevja 5.000 komadov letno vzgojenih sadik, 5. specializirana vzgoja cvetic oziroma okrasnega grmi-čevja vrednost 500.000 din celotnega dohodka letno. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za dohodke, do-sežene z rejo ovac in gojenja čebel. 10. člen Zavezanem davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se materialni stroški ugotavljajo po smiselni uporabi določb zakona o davkih občanov in po postopku, ki veljajo za zavezance davka iz gospo-darske dejavnosti in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. 11. člen Zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo davek od ostanka či-stega dohodka (osnova, ki presega osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov) po naslednjih stopnjah: če znaša ostanek čistega dohodka dinarjev: Nad Do Stopnja v % 30.000 15 30.000 60.000 18 60.000 100.000 21 100.000 ' 150.000 24 150.000 200.000 27 200.000________________________________________30 12. člen Zavezanci davka iz 9. člena tega odloka so dolžni vodi-ti poslovne knjige pod pogoji, ki veljajo za zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti in so na podlagi evi-dence poslov in knjig dolžni vložiti davčno napoved. Davčna napoved se vloži po preteku leta v roku in na obrazcu, ki velja za zavezance davka iz gospodarske de-javnosti. 13. člen Zavezance davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po katastrskem dohodku in izpolnjujejo enega izmed pogojev iz 9. člena, se preuvrsli na obdav-čevanje po dejanskem dohodku. Občinska uprava za družbene prihodke ugotovi pogoje za preuvrstitev za obdavčevanje po dejanskem dohodku in zavezance obvesti pred koncem leta, da bodo v pri-hodnjem letu plačevali davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku. 14. člen Deset let so oproščeni davka od dohodka iz kmetijstva zavezanci od dohodka zemljišč, ki so bila za kmetij-stvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna, in zemljišč, na katerih se posadijo novi vino-gradi, sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi. Oprostitev prizna občinska uprava za družbene prihod-ke, če so dela bila opravljena po navodilih in pod nad-zorstvom kmetijske organizacije ali organa občine, ki je pristojen za kmetijstvo. • 15. člen Zavezancem davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno varstvo, in združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zava-rovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in vlagajo sred-stva za namene iz tretjega odstavka 66. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74), se prizna posebna olajšava, ki znaša 80 % vloženih sredstev, vendar olajšava ne sme presegati petletne odmere davka iz kme-tijske dejavnosti. ' V primeru, da davčni zavezanec vlaga sredstva v dru-gem in naslednjih letih, ko mu je bila olajšava že priznana za prej vložena investicijska sredstva, se mu čas pri na-slednjih olajšavah ustrezno skrajša oziroma višino olajša-ve zmanjša, če bi z olajšavo za ponovno vložena sredstva prekoračili največjo možno olajšavo po tem členu. Davčni zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki ji priloži dokaze o vloženih sredstvih. Vlogo za prizna-nje olajšave za vložene investicije se praviloma vloži v letu, v katerem so bila vložena sredstva za investicije. Izjemo-ma se vloga šteje za pravočasno, če je vložena do konca junija po preteku leta, v katerem so bila vložena investi-cijska sredstva. Če vloga ni pravočasna, se za pretekli čas olajšava skrajša. O olajšavi odloča občinska uprava za družbene prihodke. 16. člen Posebna olajšava davka se prizna tudi drugim zavezan-cem, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete in znaša 50 % vloženih sredstev ter ne sme pre-segati triletnega odmerjenega davka iz kmetijske dejav-nosti negozdnih površin tistega leta, v katerem so bila sredstva vložena. 17. člen Zavezancem davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn, se pri-zna davčna olajšava s pogojem, da zavezanec vloži v grad-njo malih hidroelektrarn najmanj znesek, ki ustreza znesku enomesečnega povprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu. Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo petih let in znaša 80 % za vsako leto odmerjenega davka iz kmetijstva, vendar skupna olajšava za vsa leta ne sme p»8egati 80 % vloženih sredstev. Zavezanec izkaže, da je gradnja male hidroelektrarne v skladu s programom gradnje malih hidroelektrarn v obči-ni in predloži dokaze o vloženih sredstvih. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo najpozneje v šestih mesecih, potem ko je sredstva vložil. 18. člen Zavezancem davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje, ter združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v šolah usmerjenega izobraževanja, višjih in visokih šolah, se prizna posebna davčna olajšava, ki znaša 500 din letno za vsakega otroka, s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da dohodek otroka ne pre-sega 3000 din mesečno iz naslova štipendije ali nagrade učencev. V primeru, da se otroci zavezancev iz prejšnjega od-stavka tega člena — bodoči prevzemniki kmetije — šolajo na kmetijskih šolah, znaša davčna olajšava 1500 din letno za takega otroka, s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da dohodek otroka ne presega 3000 din mesečno iz naslova štipendije. Davčna olajšava iz prejšnjih dveh odstavkov ne sme presegati letnega davka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin. Davčna olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca za vsa-ko leto posebej, ki mora biti vložena do konca leta, ozi-roma pred začetkom leta, za katerega se odmerja davek. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o davčni olajšavi z odločbo. Vlogi je treba priložiti potrdilo o šo-lanju. t ¦ 19. člen Zavezancem za davek, iz kmetijske dejavnosti, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje, ter združenim kme-tom, ki so zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavaro-vani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva za novo oziroma nadomest-no gradnjo, popravila ali obnovo kmetijske stanovanjske hiše. Davčna olajšava se prizna, če zavezanec vloži za nave-dene namene sredstva vsaj v višini enoletnega katastr-skega dohodka negozdnih površin, vendar najmanj 30% enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka na za-poslenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava za namene iz prvega odstavka tega člena se prizna v višini 80 % vloženih sredstev, vendar ne sme presegati petletnega odmerjenega davka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin. Za postopek priznanja olajšave iz tega člena se primer-no uporabljajo določbe tretjega odstavka 15. člena tega odloka. 20. člen Za zavezance davka od dohodka iz kmetijske dejavno-sti, ki plačujejo davek po dejanskem dohodku in se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, se glede davčnih olajšav smiselno uporabljajo določbe 14., 15., 16., 17., 18. in 19. člena tega odloka. V. DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 21. člen ' •. Davek od dohodka iz gospodarske dejavnosti se od-merja po dejanskem dohodku, v pavšalnem letnem znesku in v odstotku od posameznega kosmatega dohodka (da-vek po odbitku). 22. člen Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov, doseženihr: 1. z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (ko-panje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja ipd.), če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10% povprečnega čistega enoletnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu, za katerega se davek odmerja, 2. z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek ne presega 10% povpreč-nega čistega enoletnega osebnega dohodka delavcev v go-spodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katerega se davek odmerja. 23. člen Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavno-sti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, pla-čujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: Če znaša ostanek čistega dohodka dinarjev:___________ Nad Do Stopnja v % 30.000 31 30.000 60.000 36 60.000 100.000 40 100.000 150.000 ' 44 150.000 200.000 48 200.000 300.000 52 300.000________'-__________________________________56 Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki oprav-Ijajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. 24. č!en Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih de-javnosti, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejajvnosti kot po-stranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka naslednjih dejavnosti: — stavbne dejavnosti, gostinstvo in nekatere osebne storitve: zidarstvo in fasaderstvo, parketarstvo, teracerstvo, pola-ganje tlakov in umetnih mas, soboslikarstvo in pleskar-stvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, stavbno kleparstvo, cementninarstvo, kleparstvo in ključav-ničarstvo, instalaterstvo za vodo, plin, centralne in hladil-ne naprave, elektroinstalaterstvo, tesarstvo, krovstvo in gostinstvo, razen obratov bifejskega značaja in okrepče-valnic, kemično čiščenje, moško in žensko frizerstvo, ne-ga obraza in telesa — za 20 %, — storitve gospodinjstvom in tehnične storitve: popravijanje motornih vozil, mazanje, zaščita in čišče- nje motornih vozil, polnjenje akumulatorjev, finomehani-ka, avtokleparstvo in ličarstvo, avtoelektričarstvo, elektro-mehanika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, elektromehanika za dvigala, PTT mehanika, mizarstvo, či-ščenje prostorov in oken, brusači in kolarji, tapetništvo in dekoraterstvo, vulkanizacija, optika in pletiljstvo, žaga-nje drv, popravljanje in vzdrževanje kmetijske mehaniza-cije, fotografiranje in graverstvo — za 30%, — osebne in druge storitve: krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, urarstvo, popravljanje dvokoles, kovaštvo, dimnikarstvo in pedikura — za 40%, s pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 50% let-nega celotnega prihodka s storitvami občanom in hišnim svetom, zavezanci gostinske dejavnosti pa 40 % letnega celotnega dohodka s prehrano. Davčno olajšavo iz prejšnjega odstavka je mogoče pri-znati, če zavezanci pogoje iz prejšnjega odstavka izka-žejo v svojih poslovnih knjigah in da le-te v redu vodijo, če so te dolžni voditi. 25. člen Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih de-javnosti, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in so pričeli (začetniki) z gospodarsko dejavnostjo, razen pre-vozniki z motornimi vozili, dejavnosti z gradbeno meha-nizacijo, gostinskih obratov bifejskega značaja, okrepče-valnicam in zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejav-nost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka: a) zavezancem iz prejšnjega člena tega odloka za prvo leto 75%, za drugo leto 50% in za tretje leto opravlja-nja dejavnosti 30 % odmerjenega davka, b) zavezancem vseh drugih gospodarskih dejavnosti za prvo leto 50%, za drugo leto 30% in za tretje leto oprav-Ijanja dejavnosti 20 % odmerjenega davka, s pogojem, da v redu vodijo poslovne knjige, če so le-te dolžni voditi. Davčne olajšave iz prejšnjega odstavka se obračuna-vajo z odstotnim znižanjem davka za časovna razdobja 12 mesecev od začetka opravljanja dejavnosti. Šteje se, da je zavezanec začel (začetnik) z gospodar-sko dejavnostjo, če ni prej opravljal gospodarske dejav-nosti v kateri drugi občini, ali ne da bi kdo drug opravljal v isti delavnici gospodarsko dejavnost iste stroke. Davčne olajšave iz prvega odstavka tega člena tudi ni mogoče priznati zavezancu, če kdo od članov v gospodinjski skup-nosti že opravlja enako ali podobno gospodarsko dejav-nost v skupni ali samostojni obratovalnici. V primeru, da kdo ustanovi skupno obratovalnico s kom, ki že opravlja samostojno gospodarsko dejavnost v dolo-čeni dovoljeni obratovalnici, pa se mu davčna olajšava po določbah prvega odstavka tega člena še ni iztekla, se na novo pridruženemu zavezancu prizna davčna olaj-šava samo za čas, ki je preostal njegovemu soustanovi-telju skupne obratovalnice. 26. člen Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarske de-javnosti, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot po-stranski poklic in vlagajo sredstva za izboljšanje in raz-širjanje materialne osnove dela, se ob pogojih 60. člena zakona o davkih občanov prizna davčna olajšava, če opravljajo dejavnosti, navedene v 24. členu, s pogojem, da dosežejo najmanj 50% celotnega prihodka s storitva-mi občanom in hišnim svetom ter da gostilne ustvarijo najmanj 40% celotnega prihodka s prehrano. Davčne olajšave zavezancem iz prejšnjega odstavka te-ga člena se priznajo: — za naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza povprečnemu letnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu, v višini 40% vloženih sred-stev, — za naložbe v druga osnovna sredstva, razen za oseb-na vozila, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30% povprečnemu letnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v pre-teklem letu, v višini 40 % vloženih sredstev. Davčna olajšava se prizna tudi drugim zavezancem dav-ka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, razen zave-zancem, ki opravljajo prevozništvo z motornimi vozili, de-javnost z gradbeno mehanizacijo, gostinstvo bifejskega značaja in okrepčevalnice ter gospodarsko dejavnost kot postranski poklic pod pogoji \z prvega in drugega odstav-ka tega člena, v višini 20% vloženih sredstev. 27. člen. Davčna olajšava za naložbe za izboljšanje in razširja-nje materialne osnove dela se porazdeli na pet let, tako da znaša v prvem letu 35, v drugem 27, v tretjem 20, v četrtem 13 in v petem letu 5% od skupno priznane davč-ne olajšave iz prejšnjega člena. Višino davčne olajšave in porazdelitev po letih ugotovi občinska uprava za druž-bene prihodke s posebno odločbo. Davčna olajšava za naložbe za izboljšanje in razširja-nje materialne osnove dela po merilih iz 26. člena za po-sameznega zavezanca v globalu ne sme presegati 6-krat-nega letnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu. V primeru, da davčna olajšava ne presega 200.000 di-narjev, se zavezancu lahko prizna v dveh letih v razmerju 2 :1. Olajšava do 100.000 dinarjev se prizna v prvem letu. Vlogo za priznanje davčne olajšave je treba vložiti naj-kasneje do izdaje odločbe o odmeri davka za leto, v ka-terem so bila sredstva vložena s predložitvijo dokazov. 28. člen Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih de-javnosti, ki z izvozom blaga domače proizvodnje in stori-tev na konvertibilno področje ustvarijo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celot-nim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, do-seženo z izvozom, odmerjeni davek zniža: — za 5 %, če znaša odstotni delež izvoza od 5 % do 10%, — za 10%, če znaša odstotni delež izvoza od 10% do 20 %, — za 15%, če znaša odstotni delež izvoza od 20% do 30 %, — za 25 %, če znaša odstotni delež izvoza od 30 % . do 50 %, — za 35%, če znaša odstotni delež izvoza nad 50%. 29. člen Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih de-javnosti se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v gradnjo hidroelektrarn. Olajšava se prizna s pogojem, da je gradnja v skladu s programom gradnje malih elektrarn v občini, da zavezanec vloži v gradnjo najmanj 50% eno-letnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v go-spodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto. Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo treh let, tako da se za vsako odmerno leto davek zniža za 30%, vendar skupna davčna olajšava vsa tri leta ne sme presegati 40% vloženih sredstev in ne 6-kratnega letnega čistega osebnega dohodka na zaposle-nega v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem let.u. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo praviloma skupno z davčno napovedjo najpozneje do izdaje davčne odmerne odločbe za ustrezno odmerno leto in priloži do-kaze o vloženih sredstvih. 30. člen Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih dejav-nosti se prizna davčna olajšava za učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. Davčna olajšava se prizna v višini 15 % od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi. 31. člen Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih dejav-nosti, moškim nad 60 let starosti in ženskam nad 55 let starosti, ki opravljajo storitvene dejavnosti in pri tem ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in ne za-poslujejo družinskih članov, se prizna davčna olajšava v višini 40 % odmerjenega davka, razen zavezancem, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic. ' . 32. člen Invalidom, ki opravljajo storitveno dejavnost in zapo-slujejo enega delavca, ter invalidom, ki opravljajo proiz-vodno dejavnost in ne zaposlujejo delavcev, si odmerjeni občinski davek zniža za 25 %, katerih stopnja znaša 50 % do 70 % telesne okvare, in za 50 %, če znaša stopnja 70% do 100% telesne okvare. Kot zaposleni delavci se ne upoštevajo delavci-invalidi. 33. člen Davčnim zavezancem, ki zaposlujejo delavce-invalide s telesno okvaro več kot 50%, se odmerjeni občinski da-vek zniža za 10%, vendar skupno znižanje davka na ene-ga delavca-invalida ne more znašati več kot 5000 din. 34. člen Zavezancem davka od dohodka-iz gospodarskih dejav-nosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družin-ske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 % za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družin-skega člana ne presega 10% povprečnega letnega či-stega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospo-darstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. V letni dohodek se vštejejo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki, ter pokojnine, in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjskega zavezanca. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pav-šalni letni znesek davka poveča s faktorjem 4. 35. člen Borcem narodnoosvobodilne vojne se priznajo davčne olajšave pod pogoji, navedenimi v 30. in 34. členu odlo-ka, s tem da davčna olajšava namesto 15% znaša 20% oziroma namesto 5 % znaša 10 %. 36. člen Zavezancem, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje, in združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko za-varovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva ter opravljajo postransko gospodarsko dejavnost v skladu z določbami obrtnega zakona, se prizna posebna davčna olajšava od dohodkov, doseženih s postransko gospodarsko dejav-nostjo, če ta sredstva vlagajo v modernizacijo kmetije v skladu s programom kmetijske organizacije, s tem da ustvarjajo kmetijsko tržno proizvodnjo. Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna s pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza najmanj 50 % enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna za dobo treh let, tako da se za vsako odmerno leto davek zniža za 50 %, vendar skupna davčna olajšava ne sme presegati 50% vloženih sredstev. 37. člen Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev iz gospo-darskih dejavnosti po določbah 23. do 36. člena tega od-loka v posameznem letu ne sme presegati 80 % odmer-jenega letnega davka. 38. člen Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih in višinskih krajih z manj kot 300 prebivalci in ne uporabljajo dopol-nilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo dru-žinskih članov. 39. člen Poleg meril, ki jih določa 57. člen zakona o davkih ob-čanov, je pri ugotavljanju pavšalnega letnega zneska dav-ka treba upoštevati strukturo celotnega prihodka, ki ga je v davčnih pogojih zavezanec sposoben dosegati, viši-no potrebnih poslovnih stroškov, višino enoletnega po-vprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospo-darstvu v preteklem letu v SR Sloveniji, vključevanje dru-žinskih članov zavezanca v delovni proces — vse ob smi-selnem upoštevanju davčnih in prispevnih sjopenj. 40. člen Davek po odbitku iz gospodarskih dejavnosti: v odstot-ku (davek po odbitku) plačujejo občani od vsakega posa-meznega kosmatega dohodka po stopnjah, ki znašajo: 1. Od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazoval-cev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne mo-či, od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti — stopnja 10%. 2. Od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, do-hodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umet-nosti, če jih občan izdeluje priložnostno — 25%. 3. Od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storit-ve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti, in od dohodkov, doseže-nih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za do-hodke iz prve in druge točke — 40 %. Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po od-bitku iz prejšnjega odstavka se ne plačuje od dohodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti z zbiranjem in s pre-važanjem mleka v zbiralnice mleka organizacij združene-ga dela, od dohodkov, doseženih s pluženjem snega, to-vorjenjem blaga za planinske postojanke, in od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva, ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100% invalidi-paraplegiki, če opravljajo ročna dela za organizacijo združenega dela. VI. DAVEK OD DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI 41. člen Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo davek od ostanka čistega dohodka ponaslednjih stopnjah: Če znaša ostanek čistega dohodka dinarjev: Nad_______________________Do_______ Stopnja v % 30.000 31 30.000 60.000 36 60.000 100.000 ' * 40 100.000 - 150.000 . 44 150.000 200.000 48 200.000 300.000 ' 52 300.000___________________________________________56 Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki oprav-Ijajo poklicne dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. 42. člen Pri odmeri davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se smiselno upoštevajo določ-be 39. člena-tega odloka. 43. člen • Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani, ki priložnostno opravljajo storitve organizacijam združenega dela, organom družbe-nopolitičnih skupnosti ter drugim samoupravnim organiza-cijam in skupnostim, ki opravljajo pri njih delo po pogod-bi o delu. Davek po odbitku plačujejo tudi občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri nosilcih samostojnega oseb-nega dela. Davek po odbitku iz prejšnjega odstavka plačujejo ob-čani po stopnji 40 %. VII. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC 44. člen Davek od dohodka iz avtorskih pravic v odstotku (da-vek po odbitku) plačujejo zavezanci od vsakega posa-meznega dohodka po stopnji 20%. Davek od dohodkov, ki jih dosežejo delovni Ijudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kultur-no dejavnost, plačujejo po stopnji 6 %. 45. člen Ne glede na določbe prejšnjega člena tega odlokapla-čujejo zavezanci davek po odbitku od dohodka iz avtor-skih pravic od vsakega posameznega dohodka po stop-nji 40% za naslednje vrste dohodkov: 1. doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklam-nih napisov in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafil-mov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del, 2. od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih po-dobnih del, 3. artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno-glasbenih prireditvah, 4. izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah. Če se dohodki od avtorskih pravic iz tretje in četrte točke tega člena ustvarijo v organizaciji strokovnih zdru-ženj umetnikov in njihovih članov, se od takih dohodkov plačuje davek po stopnji 20%. Davek od navedenih dohodkov, ki jih dosežejo delovni Ijudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic oprav-Ijajo kulturno dejavnost, se plačuje po stopnji 12, če pa dohodke ustvarijo na način, določen v drugem odstavku tega člena, se plačuje davek po stopnji 6 %. VIII. DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC '46. člen Pri ugotavljanju osnove za davek od dohodkov iz pre-moženja od dohodkov, ki jih lastnik doseže z oddajanjem v najem stanovanjskih in poslovnih prostorov, garaž ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih, se stroški vzdrževanja, upravljanja in enoletne amortizacije ter stroški obratovanja, če jih plačuje lastnik sam, določijo v odstotku od prejete sta-narine oziroma najemnine. Stroški iz prejšnjega odstavka znašajo: — za stanovanja in stanovanjske stavbe 60 %, — za poslovne prostore in poslovne stavbe, garaže ter prostore, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih 40 %. Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka od dohodkov iz premoženja in od dohodkov, doseženih z od-dajanjem opremljenih sob se stroški od stanarinske vred-nosti oziroma najemnine, obrabe opreme in vrednost storitev določijo v višini 60 %. 47. člen Zavezanci, ki oddajo opremljene sobe turistom prek turističnega društva ali turistične organizacije, so opro-ščeni plačila davka od davčne osnove, ki ne presega 60.000 dinarjev. Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe prek turistič-nih društev in organizacij ter drugih organizacij za gospo-darjenje s stanovanjskimi hišami, se prizna davčna olaj-šava v višini 50 % odmerjenega davka, razen od dohod-kov, doseženih po prejšnjem odstavku tega člena. 48. člen Davek od dohodkov iz premoženja plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah: Če znaša davčna osnova dinarjev: Nad________________________Do Stopnja v % 30.000 30 30.000 . 60.000 35 60.000 100.000 39 100.000 150.000 ^ 43 150.000 200.000 47 200.000 300.000 51 300000________________________________________55 IX. DAVEK OD PREMOŽENJA 49. člen Zavezanec za davek od stavb, dela stavb, stanovanj, poslovnih stavb oziroma poslovnih prostorov ter prosto-rov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za po-čitek in oddih, ter garaž (v nadaljnjem besedilu: stavbe), je lastnik oziroma uživalec stavbe. Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali jo daje v najem. 50. člen Osnova za davek je vrednost stavbe. Vrednost stavbe se ugotavlja po pravilniku o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Uradni list SRS, št. 25-1347/81). 51. člen Davek od premoženja na posest stavb se ne plačuje, če vrednost stanovanjske stavbe ali stanovanja ne prese-ga vrednosti 100.000 din. 52. člen ' ' • Zavezancem za davek na posest stavb z več kot tremi družinskimi člani, ki so skupaj z zavezancem stalno pre-bivali v lastnih stanovanjskih prostorih oziroma stanovanj-skih stavbah v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10% za vsakega dru-žinskega člana. 53. člen Davek na posest stavb plačujejo zavezanci od vrednosti stavbe po naslednjih stopnjah: ______________________________________Stopnja v % — stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže 0,15 — poslovne stavbe in poslovni prostori 0,20 — prostori, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih 0,60 54. člen Zavezanec za davek na posest stavb je občinski upravi za družbene prihodke dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe za odmero davka. Nastanek davčne obveznosti in spremembe lastništva oziroma vrednosti stavbe je zavezanec dolžan prijaviti občinski upravi za družbene prihodke v 15 dneh. Vsebino in obliko davčne napovedi predpiše občinska uprava za družbene prihodke. X. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 55. člen Davek na dobitke od iger na srečo plačujejo zave-zanci po stopnji 15%. ' 56. člen Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 10.000 dinarjev. XI. POBIRANJE DAVKOV 57. člen Občinska uprava za družbene prihodke lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Po-roštvo obsega pisno objavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezujejo poravnati zapadle davčne obveznosti namesto zavezanca. Poroštveno izjavo sme občinska uprava za družbene prihodke zahtevati, če zapadli dolg zavezanca presega 20% obveznosti, odmerjenih za zadnje leto, in takrat, ko je ugotovljeno, da v šestih mesecih po zapadlosti prisilna izterjava zapadlih davčnih obveznosti iz premoženja ni uspela. 58. člen Občinska uprava za družbene prihodke lahko začasno odloži ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, če zavezanec izkaže: — da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohod-kov, od katerih je bil obdavčen, — da so zaradi bolezni ali smrti zavezanca ali družin-skega člana nastali večji izdatki oziroma so bili zaradi elementarnih dogodkov doseženi bistveno manjši dohod-ki, kot bi bili doseženi v normalnih razmerah in bi bilo s takojšnjo izterjavo davčnega dolga ogroženo preživlja-nje družinskih članov. Odlog plačila dolga se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev, obročno odplačevanje davčnega dolga pa za dobo enega leta. Za čas, ko je bilo davčnemu zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne za-računavajo zamudne obresti. Odlog ali obročno odplačevanje davčnega dolga uve-Ijavlja davčni zavezanec z vlogo, ki ji priloži ustrezne dokaze. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o vlogi s sklepom. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 59. člen Zavezanci, ki so po zakonu o davkih dolžni vložiti na-poved za odmero davka, morajo letno davčno napoved vložiti najkasneje do 31.januarja vsakega leta. Občinska uprava za družbene prihodke izda poziv za vložitev napovedi za odmero davka in ga objavi v sred-stvih javnega obveščanja. 60. člen Davčne olajšave, priznane po dosedanjih predpisih, ki se še niso iztekle, veljajo do njihovega izteka. 61. člen Davčna olajšava za izvoz blaga domače proizvodnje na konvertibilno področje po določbah 28. člena tega od-loka se zavezancem priznava že pri odmeri davka za leto 1982. ^ 62. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veijati odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12/77, 4/78, 8/78, 10/79, 38/79, 29/78, 10/81, 14/81, 11/82), razen določb 29., 30. in 31. člena odloka. 63. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje, razen določb 40., 43. in 45. člena, ki se začnejo upo-rabljati osmi dan po objavi. Številka: Predsednica Datum: skupščine občine Ljubliana-Šiška Anka Tominšek, I. r. Obrazložitev Osnutek odloka o davkih občanov je bil obravnavan na 37. seji izvršnega sveta dne 27. 12. 1982 in na 9. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. 1. 1983. Na vseh sejah je bil sprejet osnutek odloka z neka- terimi pripombami, katere naj se upoštevajo pri izdelavi odloka o davkih občanov. Pri izdelavi predloga o davkih občanov so bile upošte-vane pripombe in stališča iz razprave na zborih skupšči-ne, spremembe in dopolnitve družbenega dogovora o usklajevanju davčne politike za leto 1983, kakor tudi pri-pombe in spremembe v drugih občinah v Ljubljani. Na se-stanku direktorjev občinskih uprav za družbene prihodke v Ljubljani dne 4. 2.1983 je bilo usklajeno besedilo pred-loga odloka o davkih občanov v Ljubljani. Zaradi enotnih izhodišč oblikovanja davčne politike in enotnega kriterija obremenitev zavezancev v regiji pa je bilo dne 11.2.1983 usklajeno besedilo odioka tudi v Ljubljanski regiji. Spremembe odloka o davkih občanov pri pripravi pred-loga odloka: Davek iz kmetijskih dejavnosti: V 6. členu se zavezancem davka iz kmetijstva iz skupi-ne 4, kjer so proizvodni pogoji posebno slabi, oprosti plačilo davka, če njihov katastrski dohodek negozdnih površin ne presega 18.000 din. Znesek se povečuje s 15.000 na 18.000, tako kot so imeie druge občine že v osnutku odloka. V 7. členu se besedilu dodaja nižja dodatna stopnja 18 odstotkov za zavezance iz kmetijske dejavnosti v 4. skupi-ni, kateri niso zdravstveno, pokojninsko in invalidsko za-varovani iz kmetijske dejavnosti. V 8. členu so besedilo iz redakcijskih razlogov nekoliko spreminja. V 18. členu se v drugem odstavku pri olajšavah za šola-nje na srednjih kmetijskih šolah črta besedica srednjih. S tem se omogoča šolanje tudi na višjih in visokih šolah kmetijske smeri. Skladno s tem se zgornja meja starosti otrok poveča na 26 let. Spremembe v nekaterih drugih členih so redakcijske. Davek iz gospodarskih dejavnosti: V 23. členu se spremenijo stopnje davka od ostanka či-stega dohodka za 2%. To je v skladu s predloženimi sta-lišči obrtnega združenja in tudi ponovnimi ocenami vpliva novega zakona o davkih občanov, po katerih se ostanek čistega dohodka od davčne osnove ugotavlja na drugačen način kot do sedaj. V 24. členu se poleg redakcijskih sprememb dodajo nove dejavnosti, za katere se želi pospešiti njihov razvoj oziroma natančno opredeljujejo dejavnost, zato se v prvi alinei doda besedilo gostinstvo, razen bifejskega značaja in okrepčevalnic, drugi alinei doda polnjenje akumulator-jev, elektromehanika za dvigala in PTT mehanika. Pogoj za znižanje davka iz gostinske dejavnosti, ki do-seže večji del celotnega prihodka s prodajo hrane, se od sedanjih 50% zniža na 40% doseženega prihodka s prodajo hrane. V 28. členu se doda »izvoza blaga domače proizvodnje in storitev«. S tem gredo olajšave za izvoz proizvodov in storitev tistim, ki imajo plačila v konvertibilni valuti. V 25. členu se besedilo dopolni iz redakcijskih razlo-gov. V 26. členu se besedilo v celoti spremeni, tako da je besedilo za oprostitve za naložbe bolj razumljivo, sicer pa olajšave ostanejo nespremenjene. V 27. členu se spremeni zgornja meja naložb, in sicer od 1,000.000 din na šestkratni povprečni čisti osebni do-hodek zaposlenih v gospodarstvu SRS v preteklem letu. S tem se izognemo popravljanju zneska v odloku zaradi vpliva inflacije, zneski olajšav v posameznih letih pa so že precezirani v odstotkih (prvo leto 35%, drugo leto 27 odstotkov, tretje leto 20 % ...) in zato ni potrebno določati olajšave v zneskih. V 28. in 29. členu se spremeni besedilo \z istih razlogov kot v 27. členu. V 30. členu se poveča z 10 % na 15 % olajšava za izpla-čane nagrade za učence, tako kot to določa sprememba v družbenem dogovoru o davčni politiki. V 36. členu se besedili Iretjega in četrtega odstavka združita in bolj razumljivo uredita. V 37. in 39. členu se besedila iz redakcijskih razlogov spremenijo, pri čemer se drugi odstavek 39. člena črta, ker ne pripomore k boljšemu odmerjanju davka za pavšaiiste. Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti: V 41.členu se stopnje prilagodijo stopnjam v 23. členu. Besedilo 42. člena je novo in določa pavšalno obdav- čenje zavezancev iz poklicnih dejavnosti kot pavšalno obdavčenje iz gospodarskih dejavnosti. V 44. členu se črtajo besede »umetniško ali drugo«, ker zakon o davkih občanov predvideva 70% znižanje stopnje samo za kulturno dejavnost iz avtorskih pravic. V 47. členu se črtata v drugem odstavku besedi »zveze študentov«, ker so bile pripombe, da se zveza študentov ne ukvarja s to dejavnostjo. V 51. členu se davek na posest stavb ne plačuje, če vrednost stanovanj ne presega 100.000 din, doslej je bilo predlagano 400.000 din. Drugi členi spremenijo številko ter so spremembe re-dakcijskega značaja. Predloženo besedilo predloga odloka o davkih občanov je usklajeno z Ijubljanskimi občinami in upošteva večino pripomb naše skupščine. Uprava za družbene prihodke direktor ' Miroslav Bredko Izvršni svet je na svoji 45. seji dne 21. 2.1983 obravnaval predlog odloka o davkih občanov, ga sprejel in ga pred-iaga skupščini občine v sprejem. Izvršni svet Obrazložitev: k pripombam na osnutek odloka o davkih občanov, ki je bi! obravnavan na 9. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. 1. 1983. KS Komandant Stane II Odgovor: Obdavčevanje na lastnino motornih tovornih vozil ni možno po zakonu o davku občanov (Uradni list SRS, št. 44/82). S tem se ukinja davek na posest cestno-motornih vozil, zato je potrebno to v odloku upoštevati. KS Stanežiče-Medno Odgovor: Besedilo jasno opredeljuje, da je stopnja 0,60 odstotka samo za prostore, ki se dajejo v najem ali upo-rabljajo za počitek in oddih (torej vikendi), ki se zaradi velikosti in namembnosti ne morejo uporabljati za stalno bivališče. KS Pirniče Kriteriji za razdelitev na katastrske občine v skupine in s tem stopnje na odmero davkov so bili opredeljeni že pred letom 1968 glede na višino krajev, proizvodnih, eko-nomskih in prometnih pogojev pridobivanja dohodka. Sedaj jih samo povzemamo iz prejšnjih odlokov. KS Edvard Kardelj Odgovor: Pripombe, ki jih navajajo, niso samo pripom-be na oblikovanje odloka o davkih občanov, temveč za-devajo celotne družbenoekonomske in politične pogoje živ-Ijenja in delovanja krajanov. KS Preska Odgovor: Obdavčevanje prodaje plina ne navajamo po-sebej v odloku, ker je v vaši KS edina poslovalnica, v Ljub-Ijani pa so še dve. Obdavčevanje bo tudi v bodoče pav-šalno. Pri tem bodo torej upoštevani vsi pogoji pridobiva-nja dohodka, stroški in interesi KS, zato tudi ni potrebno uvrščanje v nižje davčne stopnje, ker ni obdavčeno po dejanskem dohodku. Zbor združenega dela Obrtno združenje - 23. člen Upoštevana je pripomba, da se znižajo stopnje za da-vek po davčnih osnovah. Tako so v predlogu znižane za 2 odstotka stopnje in usklajene v Ijubljanski regiji. Ker je družbeni dogovor o usklajevanju davčne politike pripravljen, v predlogu odloka ni mogoče upoštevati tudi zvišanja osnov presežka čistega dohodka. 24. člen Upoštevani so predlogi, razen vzdrževanja elektronskih naprav. Ker so že RTV mehaniki vključeni, smatramo, da je servisiranje elektronskih naprav občanov vključeno tu. Sicer pa pogoj 50% doseženega celotnega prihodka ne dopušča, da bi lahko nekdo s tem poklicem vzdrževanja elektronskih naprav izpolnil pogoje z občani doseženi do-hodek. ¦ -¦¦';.¦¦¦ 26. člen .- Prva alinea: Odgovor je enak kot pri členu 24. Druga alinea: Olajšave za otvoritev novih delovnih mest, kolikor ti stroški niso že zajeti pri naložbah v osnovna sredstva in poslovne prostore, ni mogoče upoštevati, kajti smatra se, da se z novim delovnim mestom more doseči večji pri-hodek in dohodek zavezanca in s tem tudi njegov interes, sicer pa ekonomsko ni upravičena zaposlitev. Kljub temu smo predlog posredovali republiški upravi za družbene prihodke, kolikor bi zaradi politike zaposlovanja (zaradi recesije v gospodarstvu) to lahko upoštevali pri izdelavi družbenega dogovora o davčni politiki za leto 1984. Tretja alinea: Stroški razvoja novega proizvoda se ne morejo pose-bej priznavati, ker ni možno ločiti stroškov posebej za te-kočo proizvodnjo in se priznavajo pri odmeri redne proiz-vodnje od stroškov (izmet na materialu) zaradi razvoja. Vsekakor pa je te stroške razvoja mogoče upoštevati pri stroških redne prizvodnje novega proizvoda, ko ta pro-izvodnja da dohodek. Pri tem gre tudi za izogibanje ima-ginarnih stroškov razvoja in raziskave, ki nemalokrat (tudi v združenem delu) ne dajo ustreznih rezultatov. ' ~~ ' ' ' - • 28. člen V predlogu odloka je upoštevana pripomba, da je po-trebno poleg stimulacij za izvoz blaga domače proizvod-nje vključiti tudi storitve. Ni pa mogoče upoštevati vsake-ga izvoza na tuje tržišče, temveč samo na konvertibilno tržišče. Analogno temu dobivajo izvozne stimulacije tudi O2D, torej gre za stimuliranje izvoza samo na konverti-bilno tržišče. 31. člen :.....¦ Uvedba 20 °/o davčne olajšave za starejše zavezance (60 let moški in 55 let ženska), ki imajo zaposlene delavce, opravljajo pa storitveno dejavnost, vendar pa nimajo do-volj let za upokojitev, ni bila sprejeta (tudi pri drugih obči-nah ne), ker ni proučeno ali sploh rešujemo kakšen pri-mer s tem, poleg tega pa sam zakon o davkih občanov daje možnosl, da takšne primere lahko obdavčimo v pav-šalnem znesku, kolikor pri delu ne uporabljajo avtomatov in zaposlujejo enega delavca. Konlerenca delegacij 19 Litostroj .' - 11. člen Stopnja davka od dohodka iz kmetijskih dejavnosti ni spremenjena v novem odloku. Predvideva se celovita analiza ekonomskih pogojev pri-dobivanja dohodka iz kmetijskih dejavnosti (zato tudi novi zakon o davkih občanov nima določil iz kmetijske dejav-nosti) in na osnovi tega izdelava novega zakona o davkih občanov iz kmetijske dejavnosfi. Na osnovi tega tudi sto-penj ne spreminjamo. 17. člen , V pripravi je program izgradnje malih hidroelektrarn. Tako bo mogoče olajšave za take naložbe upoštevati že v letu 1984, ker se bo delala odmera za 1983. leto. Dano je tudi delegatsko vprašanje 22 in 23. Konference delegacij Pri davku po odbitku iz gospodarskih dejavnosti se druga in tretja skupina dejavnosti združita in se določi vmesna 25 % stopnja davka. Doslej so bile v drugi skupini nasiednje dejavnosti: prodaja srečk in vplačila pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij za-stopnikov, ustanov za varstvo malih avtorskih pravic in dohodkov od storitev pri uporabi lastne sile ter potujočih zabaviščih 20 %. Od provizij posiovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo iz-delkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izva-janjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvimike, in od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 30 %. Pri odmeri davka na premoženje od stavb so oproščeni za 70 rrr tisti zavezanci, ki imajo še tri člane družine (sku- paj štiričlanska družina). Tisti, ki imajo večje stanovanje nad 70 mz, pa bodo za razliko plačevali davek. Torej gre za obdavčevanje kvadrature nad 70 m2. > ,\ Direktor uprave za družbene prihodke: ¦<',.• • Miroslav Brečko, I. r. ¦