GLASILO OSVOBODILNE FRONTE Z A SLOVENSKO PRIMORJE Leto I. - Štev. 6 TRST, sobota 19. maja 1945 Cena 1.— liro Prinašamo uvodni članek iz «Borbc», gladila komunistične Partije Jugoslavije, Del angleškega tiska, ki podpira italijanske imperialiste v njihovih težnjah za ponovnim zasuznjenjem «Julijske krajine*, piše v svojih člankih o vprašanju Trsta, Slovenskega Primorja in Istre, da nikakor ne more soglašati z «enostran-skini akcijami in krajevnim odrejanjem meja, ki bi zameta-vale splošna mirovna reševa-uja». Z drugini besedami: ta del angleškega tiska, ki podpira provokacije italijanskih pro-fašističnih krogov in imperialistov v Bonomijevi vladi proti naši državi, skuša prikazati prisotnost čet Jugoslovanske armade v Trstu, Slov. Primorju in Istri po njenih zmagah nad nemškim okupatorjem kot stvar, ki pred mirovno konferenco predstavlja zgolj «terito-rialne spremenbe starih in enostransko določanje novih mejaš. Na ta način odreka ta del angleškega tiska v svoji kampanji proti Jugoslaviji naši armadi upravičenost, da upravlja ozemlje, katerega je sama zavzela v borbi proti fašsističnim osvajalcem. V svojem nedavnem odgovoru tem inozemskim listom, «da je jugoslovanska armada osvobodila Istro in Slov. Primorje s Trstom samo s svojimi lastnimi silami v težkih borbah in z velikimi žrtvami*, je izjavil podpredsednik vlade demokratične federativne Jugoslavije Edvard Kardelj: «S formalnega stališča je povsem naravno, da ima jugoslovanska armada na .ozemlju, ki ga je osvojila, vsaj iste pravice kakor jih imajo ostale zavezniške armade, ki so v teku borbe s sovražnikom zasedle gotova tuja ozemlja*. In dalje: «Jugoslavija ni nikoli odrekala svoje pripravljenosti, da na mirovni konferenci razpravlja in postavlja svoje zahteve glede končne razmejitve med Jugo-slavjio in njenimi sosedami*. Z ozirom na to je jasno, da nismo mi, zastopajoč vedno u-pravičenost naših bratov v Julijski krajini, da po tej vojni in zmagi naših narodov uresničijo svoje davne želje po osvoboje-nju izpod jarma tujih zavojevalcev, ob nobeni priliki označevali prisotnost naše armade v Trstu, Istri in Slov. Primorju kot izvršeno dejstvo dokončne in enostranske spremembe naših meja napram Italiji. To pomeniš da z nobenimi resnimi argumenti ne morejo podpreti poizkusa, prpisati nam namero, da želimo izkoristiti prisotnost naše vojske na Soči in v tem vprašanju postaviti mirovno konferenco pred gotovo dejstvo. Istočasno to pomeni, da predstavlja vsa ta kampanja, proti nam samo spreten manever s ciljem, da se Jugoslaviji in naši armadi odvzame ona pravica ki se odkrito ne more o-drekati niti eni zavezniški deželi in niti eni zavezniški armadi, najmanj pa se more odrekati nam v vprašanju Slov. Primorja, Trsta in Istre. To, kar hočejo odrekati jugoslovanski armadi, je njena pravica, priznana doslej vsem drugim zavezniškim državam, da obdrži pod svojo vojno upravo do dokončne rešitve na mirovni konferenci pokrajine v .okviru predvojnih meja Italije, ki jih je zavzela z uničenjem nemških fašističnih tolp. Ni potreba posebno povdariati v kolikšni meri predstavlja grobo preziranje dolžnih cbzirov napram našim narodom in naši deželi tak- odnos dela zavezniške javnosti in stališče zavezniških krogov. Dovolj »dokazujejo to številne žrtve, ki so jih dali naši narodi v tej vojni na strani antihitlerjev-ske koalicije, dovolj je, da pov-darimo samo doprinos naše armade k zmagi združenih narodov nad fašizmom, v njih nadčloveški borbi proti sovražniku. Samo v zadnji fazi naše borbe za popolno osvobojenje naše domovine, v okviru splošnega napada protihitlerjevske koalicije na Nemčijo, od proboja Sremske fronte, je naša vojska zajela preko 250 tisoč sovražnih vojakov. Poleg tega jih je desetine in desetine tisočev pobila. V sami Istri in Slovenskom Primorju je naša vojska ujela 60 tisoč Nemcev. Te številke in pa dejstvo, da je sovražnik v naši deželi ves čas vojne in celo po podpisu brezpogojne kapitulacije vedno nudil najhujši odpor, dajeta najboljšo sliko o pomenu naše frorte in naše zmage za popoln poraz fašistične Nemčije. V zadnjih bojih za popolno osvobojenje Istre in Slov. Primorja je imela naša vojska velike žrtve. Okrog 8 tisoč naših borcev je bilo vrženih iz stroja. Naši bratje v Slov. Primorju in Istri, ki so desetletja živeli .pod strahotnim terorjem italijanskih imperialistov so se 1. 1941. s svojim množičnim sodelovanjem v narodnem osvobodilnem gibanju postavili na stran protihitlerjevske koalicije. V tej borbi za svojo svobodo, za zmago ujedinjenih narodov nad fašističnimi zavojevalci so doprina-šali Slovenci in Hrvati iz Istre in Slov. Primorja težke žrtve. Vstaja Istre in Slov. Primorja pred kapitulacijo Italije 1. 1943. je bila edina sila, ki se je v okviru predvojnih mej Italije borila na strani zaveznikov. In sedaj se v imenu zaščite «sploš-nih mirovnih odločitev* in «za obrambo kompetenc mirovne konference*, na novo zahteva, da se narod, ki se je znal tako junaško boriti in umirati za svobodo s prepričanjem, da bodo njegove žrtve spoštovane in cenjene, ponovno potisnjene pod kruti jarem italijanskega imperializma, ne glede na to, da se je skupno z zavezniki boril na isti fronti in skupno z njimi prelival svojo kri. Ali ni žalostno, da se v zavezniški javnosti nahajajo krogi, ki s svojim podpiranjem italijanskih zasužnje-valcev, pomagajo izvršitev takšnega zločina? 27. marca 1941. leta so jugoslovanski narodi z zanosom poslušali pozdrav britanskega premiera g. Churchila, ob priliki zrušenja protifašističnega režima Cvetkoviča in Mačka in prekinjenja veze s trojnim paktom. Takrat je g. Churchil rekel, da so «narodi» Jugoslavije našli svojo dušo. V srcih nar ših narodov, v njihovi zavesti se je takrat zasvetil žarek'neizmerne ljubezni za svobodo in čast. Mi smo 1. 1941. podali roko našim zapadnim zaveznikom in to v času, ko je še malokdo v Evropi, najmanj pa italijanski imperializem veroval v zmago nad Nemčijo. Mi smo 27. marca 1941. vedeli, da je pot do svobode in časti, ki smo jo izbrali v skupnosti s svobodoljubnimi narodi, združena z velikimi žrtvami in odpovedmi. Na tej poti smo, v borbi proti fašističnemu zavojevanju, visoko dvignili zastavo svoje domovine. Ta zastava je danes v dneh zmage med zastavami narodov, ki so se borili za svobodo pro-slavljenja, čista in neomadeže-vana. Ali se mora zahtevati od nas, odrekujoč nam ono, kar se priznava vsem drugim zaveznikom, da umaknemo našo zastavo? Ali se lahko od nas pričakuje v imenu «dobrih zavezniških odnosov*, da pogasimo v svojih srcih plamen na svobodo in čast in to, da ga pogasimo na zahteve italijanskih imperialistov, proti katerim smo se skupaj z našimi zavezniki vojskovali in katere smo v tej vojni premagali ? Ukrajinski umetniki v Beogradu BEOGRAD, 18 Predstave skupine ukrajinskih umetnikov, med katerimi so Pa- \ toržinski, Litvinčnko, Zolgemut, Sumski in drugi, imajo v Beogradu velik uspeh. Ukrajinski, umetniki so priredili svoj prvi koncert v centralni vojaški bolnici za ranjena oficirje in vojske Jugoslovanske armade. Pozneje so priredili koncert za vojake in oficirje Rdeče Armade in Jugoslovanske Armade. Prirejen je bil tudi koncert ki gaje organiziralo jugoslovansko društvo za kulturno sodelovanje s Sovjetsko zvezo, namenjen jugoslovanskemu izobraženstvu. Temu koncertu s* prisostvali predsednik Predsedstva AVNOJ -a Ribar, podpredsednik Grol in minister jugoslovanske in srbske vlade. Sovjetski umetniki bodo priredili kongerte v nedavno osvobojenem Zagrebu; Ljubljani in Sarajevu ter Splitu. (Tass) Prinašamo proglas-} M ga je izdal na prebivalstvo Gorice slovensko-itulianski mestni izvršni odbor ki je bil izvoljen na slavnostnem zasedanju mestnega plenuma 12. f. m. PROGLAS Goričani! Ko je Jugoslovanska Armada v zadnjem nevzdržnem zaletu prinesla 1. maja svobodo tudi naši Gorici, je kot čuvarka demokratičnih načel, za katere se je borila, začasno odstopila civilno upravo mesta Okrožnemu Narodno Osvobodilnemu Odboru za Goriško, ki je bil od ljudstva izvoljen, in to dokler ne bi v mestu samem nastal organ, ki bi na podlagi antifašistične borbene ideologije zastopal obe narodnosti in vse sloje prebivalstva. Iskrenost naprednih in demokratičnih sil celokupnega prebivalstva, ki se je zavedalo in se vsak dan bolj zaveda, da je bodočnost Gorice mogoča e-dinole v okviru nove federativne in demokratične Jugoslavije, pa je omogočila, da se je po kratkih, izčrpnih razgovorih sestavil iz masovnih organizacij slovenske in italijanske narodnosti mestni plenum, kateri je na slavnostnem zasedanju dne 12. maja 1945. po skrajšanem postopku toda popolnoma v smislu demokratičnih principov izvolil iz svoje srede slovensko-italijanski anti fašistični mestni izvršni Odbor, ki je po svojem sestavu res izraz ljudske volje in kot tak usposobljen in upravičen, da postane nositelj ljudske o-blasti v mestu. Se istega večera je zato Okrožni Narodno Osvobodilni Odbor za Goriško z odobritvijo Jugoslovanske Armade zastopane po komandi mesta Gorice začasno prenesel civilno oblast v mestni občini na novo izvoljeni Mestni Izvršni Odbor, ki je nato tudi dejansko prevzel in vodi vso civilno upravo mesta Gorice. Goričani! S tem zgodovinskim dejstvom so se izpolnile davno gojene sanje in želje vseh svobodoljubnih sil obeh narodnosti: Gorica ima ljudsko obiast, ki je iz ljudstva izvoljena in samo edobrobitvi ljudstva namenjena, ima zastopstvo, ki si je postavilo kot program udejstvitev najbolj demokratičnih načel in sicer: 1.) Poglobitev bratstva in mirnega sožitja med Slovenskim in Italijanskim prebivalstvom v Gorici, pobijanje vsakega nacionalnega šovinizma, s katerim je fašizem skozi toliko let zastrupljal medsebojne odnose obeh narodov, in kot nujno posledico odstranitev vseh fašističnih in filofašistič-nin elementov, ki bi hoteli s podtalnim rovarenjem ali odkritim delovanjem zavirati pohod demokracije in ljudske volje. 2.) Utrditev demokracije in njen? oblasti s čim prejšnjo izvedbo vseljudskih volitev na najbolj demokratičen način. 3.) Izvedbo obnove in pres krbe na vseh panogah gospodarstva in zacelitev ran, ki nam jih je zapustila vojna na vseh poljih. 4.) Dviganje gospodarskega, kulturnega in socialnega položaja ljudstva. Goričani! Dobro poznate in čutite posledice fašističnega režima, zavedate se pa tudi da je nova federativna Jugoslavija zgrajena na načelih popolne enakopravnosti vseh narodov, popolne svobode vseh naprednih protifašističnih sil popolne soci-jalne pravičnosti do vseh slojev. To pa je program vsakega iskreno mislečega, demokratičnega, naprednega človeka, to je program tudi novega Mestnega Izvršnega Odbora. Goričani! Preko svojih masovnih organizacij ste nam poverili težko, toda častno in zgodovinsko nalogo, da vas v teh odločilnih trenutkih zastopamo v upravi mesta Gorice: Zato pa vas pozivamo, da z navdušenjem in enotno voljo podprete in stopnjujete vaše in naše stremljenje za pobi-vanje fašističnih sil, za obnovo na gospodarskem, političnem in kulturnem polju, za socijalen dvig našega ljudstva, za dosego čim popolnejše demokracije in vsestranske pravičnosti, ki jc mogoča le v napredni, federativni; demokratični Jugoslaviji. Živela Jugoslovanska Armada, osvoboditeljica Gorice! Živel maršal Tito, genijaln;vodja Jugoslovanske Armade! Živela Gorica v federativni, demokratični Jugoslaviji! Smrt fašizmu, svobodo narodu! Slovensko-italijanski protifašistični odbor za Gorico Palmiro Togliatti o vprašanju Trsta RIM, 19 Togliatti je v listu «Unita» objavil uvednik o stališču italijanske komunistične stranke glede vprašanja Trsta. Pravi, da je v Italiji vprašanje Trsta postalo orožje italijanskih reakcionarjev proti komunistični stranki. «Nikoli ne bomo soglašali s tistimi, ki govore v jeziku imperialističnega in fašističnega nacionalizma iz časov pred 25 leti. Nikoli ne bomo zagovarjali mednarodne pogodbe, ki bi jo ena izmed pogodbenic mogla ali morala smatrati za kršitev svojih nacionalnih pravic*. Palmiro Togliatti je izjavil nadalje: «Do demokratične in partizanske Jugoslavije čutimo spoštovanje in hvaležnost ter jo občudujemo. Mi Italijani smo trdno odločeni, da z delom dokažemo, da nimamo ničesar skupnega s fašističnim imperializmom. To moramo dokazati s tem, da se na vsak način izogibamo, izzivanju konfliktov, ki bi rušili novi evropski red, ki nastaja. Braniti moramo italijanske nacionalne pravice na tak način, ki bo dopuščal, da utrdimo in obdržimo čim tesnejše stike s tistimi narodi Evrope, katerim stoje na čelu narodne in domoljubne sile, ki so se prekalile in izkazale v borbi proti hitlerjevskemu in fašističnemu divjaštvu*. (Tanjug dikt. 18 .maja) Glas komunistične mladine Italije Tednik pokreta komunistične mladine Italije «Giovinezza nuova* prinaša dopis, v katerem je rečeno med drugim: Ze dalj časa se govori o vprašanju vzhodne meje. Mi moremo to samo obžalovati, ker krivci so tisti, , ki so postavili to vprašanje. Ne moremo razumeti, da gojijo stranke, ki se označujejo za protifašistične, še vedno izvestno politiko fašističnih idej. Te ideje so nas privedle do propasti. italijanska mladinska konferenca V IV. okraju Trsta se je 15. maja popoldne vršila ob prisotnosti 70 oseb konferenca italijanske protifašistične mladine. Obravnavali so splošen političen položaj in položaj Trsta po osvoboditvi, pri čemer je prišlo do navdušenih manifestacij za novo demokratično Jugoslavijo. Konferenca je potekla v borbenem duhu proti vsem reakcionarnim silam, ki skušajo zopet zasužnjiti ljudstvo in ga vreči v novo vojno. Italijanska mladina je zopet pokazala in zagotovila, da hoče tako kot jih je branila doslej, braniti tudi v bodoče demokratične pridobitve, pridobljene v našem osvobodilnem gibanju v bratski skupnosti s slovensko mladino. Obravnavali so tudi ekonomska in druga vprašanja tržaškega prebivalstva in načine, kako bi najuspešneje pomagali narodni oblasti, da bodo vsi tržaški meščani pravilno zaposleni, kajti samo v delu za hitro obnovo vidi italijanska mladina pogoje za procvit mesta. Jugoslovanski izredni In opolnomoceni ambasador v SSSR Popovič je prispel v Moskvo MOSKVA, 19 Na centralnem letališču so Popoviča pozdravili načelnik protokol-nega oddelka ljudskega komisari-jata za zunanje zadeve SSSR, jugoslovanski odpravnik poslov Nikolajevič, šef jugoslovanske vojaške misije v SSSR general-lajtnant Primorac ter finančni minister jugoslovanske vlade Zujevič, ki je na potu skozi Moskvo. Jugoslovanska gospodarska delegacija v Švici BERN, 18. Jugoslovanska gospodarska delegacija je prišla v Bern zaradi razgovorov o zamenjavi blaga s Švico. Odlikovani sovjetski oficirji BEOGRAD, 18. Za posebne zasluge v borbi proti skupnemu sovražniku fašistični Nemčiji, je Predsedstvo AVNOJ-a odlikovalo naslednje oficirje Rdeče Armade in sicer: z redom partizanske zvezde II. reda majorja Georgija Vasiljeviča Toropova in Ivana Aleksandroviča Geljebova; z redom Bratstva in edinstva pa Arsenlja Georgijeviča Bjelova. Na -predlog maršala Tita je Predsedstvo AVNOJ-a sprejelo sklep, da se za junaška dela v borbi. In za herojsko obnašanje pred sovražnikom odlikuje z redorp narodnega heroja namestnik komandirja čete in oficir Jugoslovanske Armade Milan Raspopovič. (Tanjug 18. maj). Titov rojstni dan in pionirji BEOGRAD, 18 Pionirji vse Jugoslavije bodo proslavili rojstni dan maršala Tita s pionirskim zaletom, ki bo pred maršalovim rojstnim dnem od 22. do 25. maja po vseh krajih Jugoslavije. V Beograd bodo prišli 22. maja delegati -iz vse Srbije in sicer po petnajst pionirjev iz vsakega okraja, otroška gledališča iz pode-željk in gledališče bolgarskih pionirjev. V Beogradu bodo imeli celo vrsto prireditev po rajonskih gledališčih In v Narodnem gledališču. V Beogradu bo prirejhna pionirska razstava. 22. maja zvečer bo prirejena baklada in ognjemet. Dan Titovega rojstva bodo pionirji posebno svečano proslavili. (Tanjug) Minister Nikola Petrovič o vtisih Iz S. Z. Prrdavanjc-mimstra Nikole Petin vita v Novem Sadu o vtisih iž SZ. — Tanjug — Ing. Nikola Petrovič, minister na trgovino in preskrbo v narodni vladi dem. fed, Jugoslavije je imel sinoči v ljudski univerzi v Novem Sadu predavanje o snovi: Vtisi iz Sovjetske Zveze. Pred polno dvorano je iznesel svoje vtise iz SZ, ki jo je po-setil z maršalom Titom in našo delegacijo ob podpisu prijateljske in trgovske pogodbe. Predavatelj je na zanivim način prikazal veliko delo sovjetskih delavcev v izgradnji Moskve, gradnji železnic itd. Ko je prikazal svoje vtise iz Kijeva in zapadne Ukrajine, je predavatelj opisal požrtvovalnost -ukrajinskega ljudstva za obnovo dežele, ki mora biti tudi nam za vzgled pri gospodarski izgradnji naše dežele. ) izvajanju Krimske konference MOSKVA 18 Reuter javlja, da je moskovski radio objavil danes, da sedanji politični položaj v Nemčiji nujno zahteva natančno izvajanje določb o okupaciji Nemčije in postopku z Nemčijo, določb, ki so bile sprejete na Krimski konferenci. Te določbe predvidevajo uničenje nemškega generalštaba, odstranitev ali uničenje nemške vojne opreme, likvidacijo nemške vojne industrije ter druge industrije, ki bi se 'mogla izrabiti za vojne namene, ali pa kontrola nad to industrijo. V zadnjih dneh so se jasno pokazali poskusi nemških nacističnih voditeljev, da ohranijo različna gnezda nemškega militarizma in nacizma za bodočo uporabo. To je cilj organizacije, ukrepov in propagandnih manevrov hitlerjevskih generalov in bivših ministrov, ki so zbrani okoli admirala Doenitza v Flensburgu. Moskovski radio je obtožil to skupino, da vara zaveznike, in pravi, da bo v Nemčiji napravila kaos, ako bo ta skupina služila kot posrednica med zavezniškimi vojnimi oblastmi in nemškim prebivalstvom. \ PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 19. maj 1945 Iz Pirana Industrijsko mesto Piran šteje okoli 10.000 prebivalcev, poleg tega je tukaj Še Verje število tistih Italijanov, ki so jih Nemci prisilno izselili iz Pulja in sosednih krajev. Italijanskemu prebivalstvu so nem-ški razbojpiki pokradli ves živež. Ti izseljenci so bili že dalje časa brez kruha in 5 mesecev niso prejeli nfcbenih maščob. Temu prisilno izseljenemu prebivalstvu, kakor tudi ostalemu ljudstvu je priskočila na pomoč naša demokratična oblast, ki jim je poskrbela za p.vo silo moke in mesa. Naša mornarica organizira prevoz v njihove rodne kraje. Protifašistične ljudske množice iz Pirana so ob polomu nemškega fašizma odstranile fašiste, pričele z delom in osnovale svoj odbor. Narodna oblast je ljudstvu takoj priskočila na pomoč. Izdala je poleg drugih ukrepov tudi dovoljenje za dvig potrebnega premoga pri mestni plinacni, da bo mesto preskrbljeno s kurivom. Piranski mornarji pomagajo reševati problem prehrane Predvojno ribiško transportno ladjevje sestavljeno iz manjših ladij je imelo vsega skupaj 10.000 registrskih ton. Za časa nemške okupacije je bilo odpeljanih okoli 2/3 ladij. Italijanski mornarji pa so žc- za časa okupacije pričeli s sabotažo. Skrivali so stroje, bencin, nafto in razne dele ladjevja, tako, da okupator ni mogel vsega odpeljati. Ob izgonu nemških čet po naših trupah so mornarji samoiniciativno priskočili na pomoč naši oblasti in pričeli voziti hrano iz Reke v Test ter s tem pokazali, da hočejo napraviti vse za izgradnjo naše skupne domovine demokratične Jugoslavije. I Delo postaja veselje Znana živilska industrija Arrigo-ni, ki Je izdelovala ribje, sadne in zelenjavne konzčrve v času nemške okupacije, ni obratovala v polnem obsegu, dočim Je Ampeleja producirala je majhno število izdelkov. Ko je naša narodna oblast dovolila prosti ribji lov so se delavci z navdušenjem vrgli na delo in zalagajo poleg lastnih potreb, ter potreb Izole in Kopra še mesto Trst. Obe živilski industriji sedaj v redu obratujeta. Industrija Arrigonl Je imela blokiranih 8 vagonov sladkorja in 4 vagone paradižnikove mezge, ki jih je pa naša oblast oprostila in vrnila tvrdki, tako, da bo imela možnost nemotenega obratovanja. V najkrajšem času bo ta tvrdka dobavila 30 vagonov mezge za mesto Trst Redno obratovanje tvor-nic je omogočeno zaradi budnega in samoiniciativnega sodelovanja delavcev, ki se zavedajo kaj pomeni svoboda. Italijanska delavka tovarne Ampelea je izjavila našemu poročevalcu: «Vse delavke bomo pazile, da bo naše ljudstvo dobivalo čim boljše in čim snažnejše proizvode. Ko smo delale za fašiste ni nobena pazila in smo delale površno, ali pa celo namerno pokvarile izdelke. Sedaj pa se prav dobro zavedamo, da delamo prvič res zase in sem zato trdno prepričana, da bo vsaka Izmed nas napravila vse in doprinesla kolikor mogoče velik delež k obnovitvi in izboljšanju naše proizvodnje. Dokaz k tem naj bodo slovenske tn italijanske tovarišico, ki hodijo 2-5 ur daleč v tovarno in nazaj in to brez prevoznih sredstev v slabi obleki in obutvi. Kljub temu opravljajo svojo službo v najlepšem redu, ter medsebojnem razumevanju. Delavstvu obeh tovarn je naša oblast preti malenkostni odškodnini Izdala zadosten opoldanski obrok hrane. V obeh podjetjih so postavljene skupne menze. Zaledje in Trst sta eno Frimcrsko ljudstvo, -še včeraj prvi borec za osvoboditev svojega Trsta, je danes prav tako prvi delavec na polju gospodarske obnove svoje luke. V globoki zavesti, da Trst ne more živeti brez svojega zaledja, je to zaledje danes glavni gospodarski steber tržaške luke. Dan na dan vozijo v Trst vezovi in kamioni, zvrhani hrane. Trst ne bo stradal. Zanj skrbi zavedno primorsko ljudstvo, ki z neizmerno ljubeznijo in navdušenjem tekmuje med seboj v tej plemeniti kampanji. V kratkem času od 12. do 16. t. m. jo dalo Trstu samo Tržaško okrožje, ki je gospodarsko pasivno, naslednje: 420 q 62 kg krompirja, 27 q 26 kg koruze, 31 q 32 kg fižola, 16 q 97 kg pšenice, 5 q 94 l:g ječmena, 6 q 4 kg rži, 19 q 24 kg krušne meke, 35 kg graha, 448 q lo kg drv, 300 glav goveje živine. Poleg tega prejema Trst dnevno 28 h! mleka iz zadružnih mlekarn, ki se v vedno večjem števcu cbuavjljajo !ln ul'.ar.a,vlja v Tržaškem okrožju. V kratkem bo prejemal Trst še večjo količino mleka. V skupnem delu tržaškega In okoliškega prebivalstva za čim prejšnji procvit mesta se neizpodbitno izraža povezanost Trsta in njegovega zaledja. Milje so izvolile svoj mestni osvobodilni svet MILJE, 18. Blizu Trsta leži to majhno mestece, ki ga Italijani imenujejo Muggla, mestece, ki je kakor beneški otok sredi slovanske okolice. Gospodarsko življenje tega mesteca j; tesno povezano s Trstom. Kakor veliki Trst, tako so hotele tudi male Milje svoj Osvobodilni svet, tudi Milje so hotele pokazati vsemu svetu, da so Titove, mesto ki je dalo toliko žrttv v naši narodno osvobodilni borbi, hoče tudi uživati demokracijo, ki si jo je priborilo, o svoji usodi hoče odločati samo. Izraz tega hotenja Je novo. izvoljeni Osvobodilni Svet. V dvorani občine so bili zastopniki ljudstva dn funkcionarji narodnih oblasti, bili so pa tudi zastopniki tržaškega Osvobodilnega Sveta in Komande mesta, zastopniki Osvobodilne Fronte in tiska, Pozdravnim govorom, od katerih sta bilsi predvsem pomembna govora, podpredsednika tržaškega mestnega Osvobodilnega Sveta tov. Franca Stoka-Rada in govor garibaldinskega brigadnega politkomisarja Genia Lavrentija, eo sledil® volitve v Mestni Osvobodilni Svet. Za predsednika je bil izvoljen tov. Tossi Giorgio, neodvisen demokrat, pomorski kapitan. Podpredsednika sta dr. Furlan Mario, krščanski demokrat in Robba Pietro, italijanski socialist, delavec. Tajnik: Pobega Gdovanni (Leone) Unitd Ope-raia, delavec. Namestnik tajnika: Pacco Giordano, italijanski komunist, trgovec. Člani: Crisman Nico-15, TJ. O., delavec, Macor Giuseppe, U O., delavec, Gracogna Patrizio, U. O., delavec, Pangaro Omero, italijanski komunist, delavec, Giorgini Furio, Gioventu Antifascista Ita-liana, študent, Frausiji Sergio, G A I., študent, Vivoda Norma, Don-n«- Antifasclste Italiane, gospodinja, Vatta Giuseppe, italijanski socialist, tehnični vodja, Purlssi Paolo, krščanski demokrat, gasilec, Solla dr. Aldo, nsdvlsen demokrat, zdravnik, Parovel Giovanni, neodvisni demokrat, posestnik, Vivoda Giiusto, neodvisen demokrat, trgovec. Na trgu pod okni občinske dvorane Je čakala tlsočglava množica. Ko so stopili novoizvoljeni odborniki in zastopniki tržaških organizacij na balkon, je zAvladala hipoma stroga tišina. Objavo novoizvoljenega odbora je nato ljudstvo sprejelo z viharnim ploskanjem in vzklikanjem. Živeli naši Jugoslovanski osvoboditelji, živelo italijansko slovensko bratstvo, živel prvi de- mokratični mestni. svet Milje, so vzklikale množice. Trg je bil nabito poln manifestirajočega meščanstva. V gumbnicah in na Italijanskih trobojnicah so bile na daleč vidne rdeče peterokrake zvezde. Govc&niki Stoka,_ politkomisar Laurenti in komandant mesta Milic so predvsem povdarjali italijansko slovensko bratstvo. Slednji je ponudil mestnemu svetu vso možno pomoč s strani jugoslovanske vojaške oblasti, prva dva pa sta pov-durjala žrtve in trpljenja skupne borbe in iz nje zraslo bratstvo med italijanskim in slovenskim nabodom. Pondarjala ata tudi plod borbe — resnično demokracijo v demokratični Jugoslaviji, do katero Imajo po svojih borbenih zaslugah enake pravice tudi Italijani, ki žive sredi slovanskega prebivalstva U-i krajev. «Prvič lahko meščani Milje izberejo svoje ljudi, ki jih sami hočejo, za svoje zastopnike», je rekel politkomisar Laurenti. «Ns smemo pozabiti, da medtem še živi fašizem v Italiji, reakcionarji eo rešili nove fašistične zločince kot je Roatta. Pomagati moramo svojim bratom v Italiji, da bodo tudi oni te element« izgnali^in Italija, da bi nekoč tudi oni lahko dosegli pravo demokracijo*. Najviharnejše odobravanje pa so žele besede tov. Stoka, ki Je kakor to?. Laurenti govoril o naši nadal-nji borbi in obrambi naših priborjenih pravic ter v tem smislu dejal: «Na mirovno konferenco ne bomo prišli samo z zahtevami naših pravic, ampak položili bomo tudi vso težo naših še krvavih mečev. Veličasten sprejem Vladimirja Nazorja • v Zagrebu ZAGREB, 18 Svobodoljubni Zagreb je priredil na Jelačičevem trgu veličasten sprejem predsedniku ZAVNOH-a, narodnemu borcu Vladimirju Nazoru. V svojem govoru Je Vladimir Nazcr rekel Zagrebčanom med drugim naslednje:- »Mesto Zagreb, prinašam ti svobodo in enakopravnost med vsemi ljudmi. Prinašam ti novo življenje, ustvarjeno v hudih bojih in težkih naporih, ki so potrebni, da pridemo k sreči in obnovi, da se na novo gradi in izgradi, prečisti in oplemeniti ter postavi na sonce vse tisto, kar je dolgo ležalo zanemarjeno, potisnjeno, vstran in potlačeno na dnu še vedno zdravega bistva našega naroda. Prinašamo ti mladost, mladost, ki je vedno pripravljena na odpor in boj proti zlu. Prinašamo ti vero v tvojo sposobnost in vero v tvoj ideal, prinašamo ti ljubezen ne samo do vsakega Hrvata in do naše najbližje okolice, ampak tudi do naših najbolj oddaljenih slovanskih bratov. Prinašamo ti ljubezen do človeka sploh, katerega koli jezika, katerekoli vere, katorega koli poklica, socialnega sloja in celo katerekoli barve kože. Naša morala in etika nista morala in etika okupatorja in domačih izdajalcev ter špekulantov. Zagrebčani in vsi narodi federalne Hrvatske, mi borci Jugoslovanske Armade, mi partizani vam prinašamo- iz svojih duš najmočnejše čustvo in to je pravica, svoboda. Vojna proti laponski MINDANAO, 18 Ameriške čete generala Mc Arthurja so dosegle predmestja Va-lencije in so se približale glavna-mu letališču na dve milji, kot omenja njegovo današnje vojno poročilo. Druge ameriške čete so potisnile Japonce v hribovje, glavnina čet je napredovala 6 milj proti zunanjim predelom mesta. Danska prekinila diplomatske ednošaje s laponsko KOPENHAGEN, 19 Danski minister v Toki Ju Je do--bil od svoj® vlade navodilo, naj obvesti japonske merodajne kroge, da je Danska prekinila diplomatske odnošaje z Japonsko. Danska je tudi obvestila Nanking, da priznava samo Chunking za edino zakonito kitajsko vlado. Sovjetska vlada je priznala zastopnika danskega osvobodilnega odbora za danskega opolnomočene-ga ministra. JUGOSLOVANSKA ARMADA KOMANDA MESTA TRST OBJAVA Vse civilne osebe, trgovske in industrijske tvrdke morajo takoj javiti in izročiti ves denar in vrednostne papirje, kateri so jim bili zaupani od nemških oblasti in oseb nemškega državljanstva ali nemške narodnosti iz kateregakoli naslova, Denarnemu zavodu Slovenije pri Predsedstvu SNOS, Podružnici za Slovensko Primorje Trst (palača Banca d’Ita-lia), druge vrednosti vseh vrst (blago, dragocenosti, avtomobile, živino itd.) pa Komisiji za upravo narodne irriovine pri PNOO. , Proti prestopnikom tega odloka se bo postopalo po predpisih jugoslovanskih voja ški h sodišč. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Komandant generalmajor: DUŠAN KVEDER s. r. Predavanje Akademika Deriavina BEOGRAD, 19 Član Akademije znanosti SZ Der-žavin, ki se mudi v Beogradu, je predaval o delu sovjetskih znanstvenikov med vojno. Predavanju je prisostvovalo več 100 oseb. (Tass) Ribiška zadruga v Isoli Fašizem je s poškodovanjem pristanišča in uničenjem velikega dela čolnov napravil večmilijonsko škodo. Kljub temu so ribiči takoj na lastno pobudo obnovili zadrugo ter pričeli z ribolovom in obnavljanjem pristanišča in ribiških naprav. Kljub občutnemu pomanjkanju popravljalnega materiala za mreže, so imeli ribiči pri prvih lovih veliko sreče. Z neumornim delom hočejo ti italijanski ribiči prispevati čim več k gospodarski obnovi Jugoslavije in že sedaj pošiljajo velik del plena Trstu in bližnjemu zaledju. Iz vseh pogovorov ž njimi veje neizmerna hvaležnost do demokratične oblasti nove domovine, ki jim je omogočila svoboden razmah v delu. Izid volitev v Franclji PARIZ, 18. Uradno poročilo ministrstva o rezultatih občinskih volitev prodčrta-va zmago, ki Jo je dosegla levica, ki je dosegla večino v 675 občinah, medtem ko jo je leta 1935. imela samo v 600 občinah. Komunistična in socialistična stranka, ki sta leta 1935. imeli večino v 279 občinah, sta dosegli leta 1945. večino v 458 cftčlnah. Novi poraz gre v glavnem na račun zmernih strank, ki so od 484 občin v letu 1935. padle na 110 občin. Razvoj proti levici je v resnici še znatnejši, ker svoti z nedoločeno večino štejejo veliko število levičarskih poslancev, ki so pravi komunisti. Poročilo navaja zelo važne rezultate, ki jih je dosegla stranka odpora. Ob koncu izvaja porcllo sledeče zaključke: Volilci so ee izrazili za globoko preureditev gospodarskega in socialnega ustroja naroda (Afl, 18. maja). Člštenje v Norveški LONDON, 17 Norveški radio javlja da s« bo 40000 Norvežanov sodilo radi sodelovanja z Nemci. Ne bo se pa izvršila nebena obsodba brez odloka rodnih sedišč. V uradih Gestapa so našli važen material proti kvislingovcem in nemškim vojnim zločincem. Rupnik in Rointan na begu CELOVEC, 18 Pr&d osvoboditvijo glavnega mesta Koroške so številni slovenski belogardisti in domobranci šli skozi Celovec. Po zanesljivih poročilih sta šla skozi mesto tudi petekolonaški general Leon Rupnik in ljubljanski škof Rožman. Tl izdajalci upajo dobiti zavetišče pri svetovni reakciji in nadaljevati svoje izdajalsko delo,.. Vendar jo nasprotuje določilom teheranske konference. (Tanjug). N omike podmornice se predajajo Doslej Je prispelo v angleška in druga zavezniška pristanišča 43 nemških podmornic, m?d njimi U 532, ki Je iz Japonske prevažala kalij, bencin in druge kemikalije. Ne ve se še, kje se nahaja 28 podmornic. Mogočna atlanska mornarica preprečila napade letečih bomb na Zdruiene driave WASRINGTON, 18 Admiral Ingram je izjavil včeraj, da gre zasluga, da nemške podmornice niso mogle napadati vzhodne ameriške obale z raketnimi bombami, ameriški atlantski mornarici, ki je s svojimi nosilkami letal in s 75 miaolovci vedno pregnala nemške podmornice. ŠPORT Nogometna tekma med XXVI. udarno divizijo in IX. udarno divizijo Na športnem igrišču S. Saba se bo v nedeljo 20. V. odigrala nogometna tekma med reprezentancama XXVI.' in IX. udarne divizije. Obe moštvi sta precej enakomočnt in razpolagata z mnogimi odličnimi igralci, zato bo tekma gotovo zelo živahna in zanimiva. Vstopnine ni. Začetek ob 17 h. Jugoslovanska Armada GLAVNI STAB SLOVENIJE Veterinarski oddelek Naznanilo «Naznanjamo civilnemu prebivalstvu, da veterinarska bolnica vt Lipici ne sme izdajati konj ali mul civilnemu prebivalstvu, ker so potrebni za vojsko. Zato naj se nihče n? obrača na vojaške ali civilne oblasti s prošnjo, da bi dobil konja ali mulo. Pač pa bo veterinarska bolnica v Lipici dajala v začasno uporabo civilnemu prebivalstvu o-sle s katerimi razpolaga in naj se interesenti prijavijo na upravi veterinarske bolnice v Lipici*. za Slovensko Primorje ODLOK Hišni posestniki odnosno njihovi upravitelji morajo v roku 48 ur prijaviti vsa opuščena stanovanja, ki se nahajajo v njihovih poslopjih. Prijaviti je treba tudi vsa ona stanovanja, ki so zasedena po jugoslovanski ali zavezniški vojski. Te prijave sprejema Komisija za upravo narodne imovlne (K.U.N.I.), ulica Valdirlvo št. 31, III. nadstropje, od 8-12 in od 14-18 ure. Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave. Trst, dne 18. maja 1945. Tajnik: dr. Bogdan Brecelj, l. r. Predsednik: France Bevk, l. r. Naznanilo Gospodarska komisija, za Trst vabi vse prodajalce goriva sladkega oglja in drv, da se udeleže seje, ki se bo vršila v nedeljo 20. t m. v trgovski dvorani na »Via S. Ni-col6 7 zaradi rešitve raznih tozadevnih vprašanj. Oglas Od današnjega dne naprej »prejemamo v upravi lista »Primorski dnevnik* Piazza Goldoni 1. oglase, objave in osmrtnice. Oglase sprejemamo vsak dan od 8-12 ure dopoldne in 14-18 ure popoldne. Jevgcnlj Petrov: Vojaški Grem naprej. Temncrumena polja še zorečega lanu (emolenska oblast je bogata na lanu) ss vrstijo med gozdovi. V naravi se občuti prih 1 jeseni. Rumeno listje že pada z dreves. Toda tukaj Je več iglastih dreves. Gosto stojijo Jelke ena poleg druge. Hlad in vlaga udarjata iz gezda. Avtomobilov in ljudi skoraj ni videti, — Prostor po katerem gremo je pod nemškim ognjem. Avtomobilov in ljudi ne vidiš niti tedaj ko se nahajaš poleg njih. Rele tedaj ko prideš že za sam avtomobil ali top, ki je zelo dobro zamaskiran z vejami, za.čs-r.ja razumeti — kaj pomeni sodobna fronta. Pogosto nas zadržujejo prometniki. Na rokavih nosijo trake. Mahajo z rdečimi in rumenimi zastavami. Ko pa pregledajo listine, te pordr ;vljo in pokažejo smer za nadaljnje potovanje. Vedno pogosteje srečavamo grolMve Nemcev — kupo zemlje, leseni križ, na katerem visi čelada in tablica z mnogoštevilnimi imeri, na hitro spiacn t modrim svinčnikom. Spominjam se besede nemškega ujetnika^ S' katerim sem včeraj govoril o Hitlerjevi knjigi »Moja borba*. okadlš cigareto, V gozdu je vlažno. Od dež /niče jo vse rumeno. Tuaaj, nedaleč od I Smolenska je že nastopilo jesensko vreme. Neprestano se sliši šumenje, podobno Šumu morskih valov. To šumenje prinaša veter, ki biča vrhove visokih jelk. Vsakih par m'nut se v enakomernem presledku zasliši žvižg in hitro za žvižgom gromki in zamolkli zvok eksplozije. Težka nemška artilerija obstreljuje z ldljctsko točnostjo, strelja v prazno. Dolgočasnemu grmenju in eksplozijam ne posvečajo nobene pažnje. Tako bodo streljali do dveh ponoči, rečo mladi poročnik, in uradno pogleduje na uro. Granate padajo 400 m od nas, Ti nemški arti-lerei so čudni ljudje. Ze par dni domnevajo, da je tukal rtek cilj, verjetno mislijo, da se nahaja gotova baterija in že par dni streljajo v blato. Mi jim sploh ne odgovarjamo. Naj le streljajo. V gozdu je ponoči taka tema in je res čudež kako ti ljudje sploh najdejo svoje šotore in zaklone. Na gozdni stezi sem zapazil posute male in velike koščke zrnate oblike, ki se modrikasto bleščijo. Iz-gleda kakor da bi nekdo posejal kar iz vreče ta neugasni plamen. Nisem se takoj mogel spomniti, da so lo navadni fosforni komadi guileg.’. j-rs, ki Jih je skrbna inten- | danbskg roka zbrala in med Šotori t raztresla. Take steze imenujejo tukaj mlečne poti. V resnici boljše podobnosti ne najdeš. S svojimi težkimi nepremočljivimi škornji pazljivo stopam in skrbno gledam, da ne pohodim prirodnih kazalcev poti. Prišel sem na mesto, ko se je že zmračilo. Zaspal sjnr oblečen. Pokril sem se z vojaško suknjo v popolni nevednosti kaj me obdaja. Vendar nisem mogel takoj zaspati. Težko se je bilo navaditi se na eksplozije nemških granat, ker se je od njih tresla vsa zemlja. Naštel sam jih okrog 00. Potem sc je pomirilo. Pogledal sem na Bvctlikajočo Se uro; bilo je točno 2 ura po po-polncči. Zbudil som se pozno, šele ob 8 uri zjutraj. Senčni žarki so se prebili izpod zaves pri vhodu v šater. Ccz noč sc je vreme spremenilo. Slišali so so glasovi mimoidočih in nekako nenavadno poznano neprestano trkanje. Mislil 3em sl, da jo detelj. Toda to ni bil detelj, marveč mlada, lena strojepiska, z lepo urejenimi kodrčki. Imela Je vojaško kapo, skratka v polni vojaški uniformi. Nagnjena na pisalni stroj. Je n.knj t