„DOM IN SVETS' 1891, štev. 1.
27
premagali. Da se ognejo maščevanju Ogrov, odselijo se v Primorje in na obrežju jadranskega morja si sezidajo močen grad— Gradec imenovan. Tako nam pripoveduje sam pesnik v pesmi na str. 283. Jj Toda Ogri jih tudi tukaj poiščejo in nekega dne, ko so Kačiei odšli z doma, planejo na njih grad, oplenijo ga ter odvedejo njih žene in otroke. Kačiei jim nečejo biti d< tlžni plačila za tako krutost; hitro udero za njimi, pobijejo jih in jim vzemo vse, kar so bili zaplenili. Ob času turških vojsk so se Kačiei hrabro vojskovali in branili svoj dom. Narod jih je častil kot svoje dobrotnike in branitelje ter jim bil radovoljno udan. Sčasoma se je pleme Kačicev na daleč razširilo, pa tudi izgubilo prejšnjo moč in slavo. Posamezne rodbine tega plemena so poleg svojega plemenskega imena dobile še drugo, vsaka po svojem očetu. Tako so nastale rodbine: Kačic-Jurici (ker se je oče
zval   Jurij) Miošici itd.
*) Oziram se na najnovejše izdanje, katero je izdal odbor za Kačicev spomenik. Zagreb, 1889.
Andrej Kačic - Miošič,
narodni hrvaški pesnik.
maciji so bili takrat Benečani  na vsak
Kačic - Bartulovici,   Kačic-
Rodbina Kačic -Miošicev se je nastanila v Bristu (Brestu) v Dalmaciji, na bregu jadranskega morja, in iz te rod bine seje rodil slavni pesnik Andrej Kačič-Miošič. Leto njegovega rojstva ni dovolj znano, a verjetno je, da se je rodil 1.1696. Njegov oče, pošten in veren mož, imel je razven Andreja še tri sinove in jedno hčer, na katere je pazil, kakor na svoje oko. Mati, Katarina (To-maševič), iz poštenega rodu, vzgajala je svoje otroke prav po krščansko. Ze kot deček je kazal mali Andrej bistro glavico in dobro srce. Njegov ujec, provin-cijal frančiškanski, je spoznal kmalu velike sposobnosti svojega sorodnika in ga je sprejel v samostan zaostroški, da bi se tukaj šolal. Kakor drugodi, tako so tudi na Hrvaškem bili takrat samostani središče in zavetje slobode in omike. Zlasti v Dal-žalostni časi, ker so način  hoteli  zatreti