Gospodarske stvari. Eaj s sadonosnim dreresom po toči poškodovanim storiti. Huda toca naredi, da dievje najmanje tri leta boleha. Na velikem drevesi se da le malo početi. To presega človeške moči. Kdo bi mogel vse vejevje oblesti in s čim omaziti. Drugače pa je pri še mladih drevescih, do kterib je mogoče priti in pri kterib se tudi z mažo dohajati more. Tam, kamor točo na deblo, vejo ali na grano vdari, se koža ali prav za prav skorja prebije, zmučka in od dosedajne zveze izlušči. Skorja odstopi od ličja, od beline in od najmlajših lesnih tkanin. Imenovani deli pa so poglavitni sprevajavci sočni, posredovavci rastlinskih snovi med koreninami in med listjem. Ce se toraj skorja odbije alikakorkoli uniči, se te plasti, po katerih se sokovi pretakajo neposredno solnčnim žarkom in zrakn izpostavijo, se posuše in tako nesposobne postanejo uadalje rastlinske sokove, toraj rastlinsko brano, na dotična mesta sprevajati. Tako na  stanejo po deblu, po vejah in granab bude rane, t. j. odlnščeni goli prostori, na kterih ni več življenja, po kterib se sok od spodaj na vzgor in naopak ne more več pretakati. Po tem takem pa se drevo ne more vee tako pravilno rediti, kakor  bi trebalo, ono v rasti zaostaja, prav za prav iz prva celo preneba, na cvet iu sad pa še misliti ni. Listje, grane in veje se začno sušiti in dostikrat drevo pogine, v najboljšern slučaji le po času okreva. Včasib, zlasti pri nekterib drevesnih  sortab, kakor pri Crešujah, slivab, breskvab se začne drevesni sok po ranab cediti, ta sok na zraku in solnci zavreje, postaae kisel in pokvari skorjo, ličje in belino okolo sebe. Tako se napravijo na takib mestih debele grče, objamejo okoli in okoli deblo ali vejo in zadržujejo ves sočni pritok, Iz tega nastanejo bolezni najprej črni prisad in slednjič rak. Iz tcga natančnega popisa pogubnib nasledkov toče je dovolj jasao, da tnora vsak sadjerejec, kteiemu je mar, da si drevje po toči poškodovano obrani, da rane na deblu in vejah najprej vplivanju zraka in solnca odtegne, namesto odbite ali olnščene skorje dievesu drugo varovavno obvezo da, kteia gole soke sprevajajoče organe varuje, da se ne posuše. Odbito in odčesnjeno skorjo je treba previdno izrezati, pa ne po strani, ampak rez mora se peljati naravnost na les, da rana prevelika ne postane in se tako držati in potegovati, kakor se drži, kedar se drevju pušča. Brž, ko je rana vse odlusčene in odbite kože prosta in osuažeua, se mora z mrzlim pa tekočim drevesnim voskom zamazati. Pod tako odejo se se isto leto napravi tanka knžna plastica, ktera potrebue soke sprevaja in drevo lepo varuje. Ko bi pa rana le prevelika bila, naredi se ob krajeh obrobek, ki vedno bolj in bolj rano zarasča in jo v malib letib popolnoma zaraste. Grane, ki so od toče prehudo obtolčene, je najbolje popolnoma porezati, da na njihovem uiestu nov les izraste. Kolikor prej se tako delo opravi, toliko bolje je za drevo in tako je mogoče marsiktero drevesce pogina oteti. Pravila dirkarskih društev štajerskih. II. § 15. Tudi pri vožnjah z dvema konjema ne sme isti konj v skoku preteči dve zastavi, drugače zgubi pravico do darila. § 16. Kdor si od koga pričujočih pomagati da in mu, če tudi le za trenutek, vajeti prepusti, zgubi tudi pravico do daiila. § 17. Proti koncu dirkanja na ravnej dragi mora najsprednji konj ono mesto obdržati, ktero je najprej imel, sicer je v nevarnosti pravico do darila zgubiti. — Zadnji konji pa smejo prednje, kteri morajo v sebi izvoljeni ravni črti ostati, preteči, kjer koli hočejo, na notrajni ali na zvunajni straui, če je le dosti prostora za to in nobeden dirkarjev s tem ni zadržan. — Kdor pa kterega zadnjega konja zadržati hoče, na tak pravilen način naprej priti, zgubi pravico do daiila. § 18. Za razsodbo vseb na dirkališči ined dirkarji nastalih prepirov, ugovorov itd. je razsojevalni sod poklican, kteri obstaja iz pet gospodov. Zadostuje k veljavnosti razsodbe, ako so trije razsojevalci jednih mislij. Držati pa se imajo Dunajskib dirkarskih pravil. § 19. Dirkarji si morajo priskrbeti prepasnice ali šarpe, ki so jedne ali dveh barv in ki morajo najmenje 25 centimetiov široke biti. § 20. Kdor se v drugib, kakor v njemu odkazanib barvanih prepasnicah v red postavi, plača 10 gld. globe in si je sam kriv, ako ga od dirjanja izključijo. § 21. Nedostojnosti vsake vrste se po razBodbi odbora ali z globo v denarjih do 50 fl. ali pa z izključenjem kaznujejo. § 22. Vozniki, kteri so iz Dunajskega ali Linškega dirkališča izključeni, so jednako tudi iz Štajerskega izključeni. § 23. Kdor vsled pomote ali drugače nepravilno kakšno darilo prejme, dolžen je ga v treh tednih dati nazaj, inače je on kakor vsi, ki so to krivico zadolžili, s konji vred od Štajerskega dirkarskega društva izključen, dokler škoda ni poravnana in dokler oni, ki ima pravico do darila, ui prišel v posest tega darila. § 24. Srečkanje za prostore se godi na dan dirke.