Fnžtnlnn rigf.a^B ¦
XV. lejtnik.
1937. februdr 20.
3. mimera.
¦•   v
MSseine verske novine.
Vu Im6nl prčkmurske evang.  Sinjorfje redftet
I vddavnlk z msAR JJiNOS, Murska Sobota.
Rokoplsi se ntorajo v Pueonce poSflati.
Ček računa št. 13,586; imč  ,,Duševni  Hst"   Puconci.
Cejna na cejlo leto 20 Oin.s v zvdnstvo 30 din.,
v Ameriko 1 Doi., edne numere 2 dln.
Izhaja edndk na mesec.
Naprejplačilo gorivieme vsakl ev. duhovnlk i vučitel.
POST.
fdn. 12 24-28.
Trnjava, ruklasta pot kalvarije, tužen, v svojoj groznosti do nčbe segajoči križ, Božega Sina" nedužno trplenje i smrt; od toga nam guči v postnom vremeni sv. Pismo.
Ali skoz kmični oblakov postne žalosti Bože milosti svekli tr&ki svetijo na našo diišo. Tužen krfž je zibeo našega novoga žitka. Te križ i Jezuša smrt samo tisti prezazmi, ki s svojimi duševnimi očami vidi tisti dragi kinč, šteroga je Jezuš obar-vao s svojim trplenjom i smrtjov. Te kinč je dika Boža. Prek greha, smrti i peklaje Jezuš na zmago pripelo diko Božo v žitki človečem. Jezuš Kristuš je Ime Bože odičo v svojem živlenji i v živlenji ti povrnjeni duš.
Božo diko gldsi bar cela natura; to šumeče morje i rosa na travi, nčbo-zeraio gibajoča grmlenca rdvno tak, kak pa tiho pokanje sprotolešnjega, odperajočega se popovja, ali najpopolneše glasi itak to diko Božo Jezuša živjenje. Prek trplenja, grozne smrti do konca voren ostane k svojemi Oči nebeskomi, od koga ga nikša mantra i sktišavanje šatana nemore odtrg-noti. Či vglih Njemi je telo slabo v toj velikoj borbi, ar etak moli: ,,Zdaj se je zburkala diiša moja, Oča zdrži me z vore ete"; ali duša Njemi je vedno pripravlena, ar za tem včasi etak moli: ,,Ali za togo volo sem prišo vu to voro." Pokazo nam je, da tudi v najvekšoj mantri, nevoli, v najvčkšem skušavanji vorni lehko ostanemo
k Bogi, či natn je diiša vedno pripravlena. Tu se ne računa nikaj slabost, ali krep-kost tela, nego samo moč duše, vorvanja. Jezuš je z tov vOrnostjov odičo Ime Bože i zato je pa Gospodin Bog navoke odfčo i Njega i dao Njemi je mesto na desnici svojoj. Či mi ščemo ednok tao vzčti v toj diki, kak oročnicke Gospodnovi, kak na-voke odkupleni i zveličani, te mi moremo naslediivati Jezuša tlidi po poti trplenja, kalvarije. Samo tdkši naslednik je pravi sluga Juzušov, ki etak veii: „ ... i gde sem Jas, tam bode moj sluga; i či što meni sliiži, pošttivo ga bode Oča." Ali je ne veliko veselje  čtiti to onim,   ki  Jezuši
Ali ta siužba ne stoji 4 z toga samo, da mi v cerkev prfdemo, tam edno moli-tev zmolimo, predgo posliišamo -i da se v postnom vremeni svetskoga veseljd haba-mo(kise!) Kristuša služiti je odtogavno-go več! Kristuša sliižiti telko zadene, kak pa naše mišlenje, naše,čiitenje, volo, naše celo živlenje poleg Kristušovoga evange-liuma ravnati.
Znati moremo, ka naše celo živlenje na sliižbo dike Bože moremo postaviti. Mi smo ne sami svoji, mi ne zapovedava-mo sami s sebov, nego mamo obri sebe ednoga nebeskoga krala, koga mi poslii-šati, bogati moremo.
Nemremo Jezuša naslediivati, Bože dike delavci bidti, či smo zvišeni. Nemre-mo Jezuša sliižiti i ž Njim vkuper prebi-vati,   Či  našo  staro,  grehšno   naturo   ne
Stra"n 26.
DOSEVNI LIST
februdr 20.
spremenimo, či samo svojo diko iščemo, ne pa Božo.
Prek žalosti postnoga vremena, kak svekla zorjanska zvezda, sveti dika Boža. Kristuš je ne zgiibo žitka boj, nego je navoke zmago. Njegova za nas prelijana nedužna krv na čisto zaperč milicn i mi-lion grehšni diiš, bele postanejo, kak sneg i na nje je z zlatimi literami napisana dika Boža.
Jezuš se vedno moli za povrnenje grehšni diiš: ,,Oča, odiči Tvoje Ime." I Gospodin Bog, kak nigda, i zdaj Njemi odgovarja: „... Odičo sem i paii odičim."
Ki so nigda čiili te nebeski glas, te edni so tak pravli, ka je 16 grmlanca bila; te driigi pa, ka angelski glas.
V tom postnom vremeni se habaj od vsakoga greha, ^drži duševen post, začni novo živlenje. Či na križ prebiješ svoje staro, grehšno živlenje, z Jezusom staneš na novo živlenje, kak nosilec dike Bože i te Božo Reč ne boš čuo, kak grozno sod-bo glasččo grmlenco, nego kak miloščo, zveličanje nazveščavajoči angelski glas.
Jeli jo tak čuješ?!
/UVENTUS.
Vsaka evangeličanska familija naj čte i podpera Diiševni List!
Španiolski orsdg.
(Nadaljavanje)
Španjolska narodna znamenitost je tfidi bikovoboja/anje. I ka je toga nečlovečega, div-jega, krvnoga, indainjega nžrodnoga razveselja*-vanja tudi vu velikoj meri rirrska c^rkev kriva, nam ta naslediivajoča svedočijo. Pri veliki cčr-kevni osvetnostaj so tudi viigd&r držali bikova boiu.anja. Vu Granadi je Kensit tajnik vido i ovekivečo eden s'a"ri plakat (razglas), na šterom je r. kath. cerkev gišsila z etim napiskom eden veliki cerkevni osvetek: (Šlovenski) BTa nšjsve-teiega oltšrnoga svestva prccessia. Kralevska stvari razstava — bikovo vojuvanje"!
Oltarsko svestvo — itvdri razstava i — bikovo vojuvanje, edno poleg toga ovoga! Vu cirkusaj, gde mšjo šego bikovvojtivanje držati, tudi kapela jeste, gde se je pred bojuvanjcm torreador (bojuvnik) z obhajilom dao obravnati (spovedao) i seb^ vu Mšrije obrambo, podporo poračao. Najbole zanimivo je pa to, ka Rickabjr Jožef ježujta baržt, vu svoji od moržla navuka pisan! i vddšni knigaj od 248-250 stranaj liki opravičati i trdili namejni i ščč bikova vojiivanja mor&lnost. Od iteroga etak piie: MDa je stvar ne osoba, nego dugov&nje, proti njemi človek nikše dužnosti nema. Greha niti senca nesčde na bikov šport, a"r je tfi stvšri bolezen ne cil, nego nedovedno pripetj^ sporta." Privo ježujto-vo modriivanjel
Slavička stnrt.
PJsala : Roy Kristina. — Poslov. Flisar Janoš.
Na trsja ^alovjl se je zibao,   Itišen je bio, mlddi i prijčten. S?ekle oči so njerni   ostro g\€ dale vu lepi sprotolešnji svet. Vse ga je veselilo; on sam je liidi vsčm na razveseljšvanje stvorjeni.
Slaviček so ga imenfivali. V-preminočcm leti |e nieo štiri brate ; vsi so pesniarje grštali i odleteli so po sveti, da spunjavajo svoje po-zvžnje : dičijo Gospodna i veself^ spmvlajo lOdem.
či bi štoj li tak povrino pogledno toga ma" -loga slavička, nebi vervao z kak imenite familie se je zlegao i tak 3epo je popevao, ka gt je nikši spevec ne mogao prehititi. Obleko je prosto, pepelndte dlake meo, brezi vse precimbe. Zato ga je vsa"d rad mto, samo škodiive mšle stvaričice i črvlčke ne.
Pod trstjem je bliič^či, plilve vode potočec tekao. Slavicek je doli k njemi zleto i začala sta si čvrčkati.
—  Prosira te; dršgi potočcc, či mi dopfls-tiš z t?oje vode piti ?
—  Oh, srdca,   samo  se  li  napij, ka boš leže  lepo   popevao.   Ti   niti  nevei, kak rad te posluhšam   v-noči;   nemrem  nači.   Bžr bi cžlo letc   sprotoletje   bilo,  teda  ti nebi trbelo inam odhajati.
—  Jas bi pa nebi  raogao biti   brezi tčbe, moj  potočec.   Oobra   podpora  sva  eden   toga ovoga.
—  Bog te naj sprevšja i  čuva,  dragi moj ftiček   —   erče   potočec   — ka spošleš svojim Držčekom, ka njira naj povem, či bom je vido?
—  Daj njim prek moj srdčen   pozdršv,   11 naj verno popevajo nadale, mogoče navčimo ladi dičiti Bogž  Hvžla bojdi BOgi, vsigdžr mi dobro
februar 20.
DUSEVNI LIST
Strdn 27.
Pri vse te je pa Špinie ta nžjžalostneša znamenitost, ali bole grehinost inkvizcla bila. človek se strsne i vu dfihi zburka, či )i to reč čfije. Jnkvlzicia je bio tak zvžni .jeretnikov" wkrlvoi?ercov" prciskave, mantranja, terrorizma silni sodni stolec, šteri se je i krvni stolec zvao, proti iteromi je appelacie, protitožbe ne bilo. TL sod je zaprva pod pušpekov oblastjo? od pravlao svoje sramotno pozvanje, ali sledi ga je papa na zdsebni, na dominikanušov rčd zavtipao. Grozna dela, v nčbo kričeča grehota so se go-dlla pri takši preiskavaj, potvarjanjaj i sodbaj. Z-roantranja dugovanj ii samo ta edna prinese mo napre, itero je liidi Španie špecialitet, tak» zvana: wŠpa"niečizma*. — T6 je z dva šrajfa stoječa stiskavanja naprava bila, v štero so notri djali toga toženoga, potvarjenoga nogo i namali so ga tcčas itiskavali, dokeč je siromaček od velke bolezni ne to vadluvao, ka so šteli. (Na Vogrskom je v 1687- raom v Epcrješi Caraffa, t^ v-človečo podobo skriti hudi dfih, casarski ge-neral postavo gori ,krvni stolec", gda je Kaše varaia ritara noge teSas dao stiskavati, ka je te mantršni od bolezni odnoro i potora njemi je glavd dao dolivsečti.) Kensit glavni tajnik je goripoiskao i pri raagnesiuma posveti doli zio-tograferivao edno takio brez obloka, kmično, podzemld7 bodučo mantranja kamro, štera vu Ffgueras varaši pod cdnov c^rkvov jeste. Vu stenaj se i dnesdčn viditi dajo napravlene one kamre, vu šlere   so   te   nesrečnc,   na po mrtve,
zmantrdne aldove žive dali tak notri zozidati, ka so na steni edno malo Ifiknjo nihali, gde je ni-ka malo zraka notri ilo, šteri je fšče malo po-dužao toga nesrečnoga trplenje, dokeč se je celo ne zadušo. Te notri zozldani kamr grozne ostan-ke je li ne davno dala državna oblast vkOpspo-brati i ščisliti odnut. Kcns t glavni f&jnik je doli spisao, kak je zfotografirao doli edne takše k&mre ostanke (čonte), kak je z tflvarišnii z-prstmivktt-per zgreno nika malo zerti!e i nied popevanjem žnjov nika malo zagrno tam ešče bodoče čonte i kak je sebom prinesao ništerni falačec čont na spomenek z-inkvizicie iijžnoga vremeua. Llorente, onoga hipa Toledoslri kanclšr l inkvizlcie ^jnik, vu svoje hiitorie knigaj dolipiše, ka je v-njego-vom vremeni 341 021 osob mantrano od inkvi-2itorov i žnji je 31 912 osob živi žežgani. In-kvizicie pajgrozneši hohar jc ober v$e dri5gi Torque(2iLda bio, k\ je pod svojim greiaim 18 let trpžčera opravki 105 294 osob dao prepraviti. Vse to so uradni zspisnikov pcdatki.
Koga je inkvizlcLa na smrt osodila, toga $o med prebranov osvetnov processiov sprevo-dili na vmorišče. T6 se z^alo auto-da*fe-actus-fidei — vere člnšnje. Autodafčt so redovno na vsesvecov nedelo držali, teda se |e varaša glav-nc cžrkvi veiki z»on že vgojdno rano zglaso, — glas^či grozno videnje. Naroda vnožina se je paščila na vmorišča mesto, iteroga Ii prosto poglednenje je za diiševno z^služenost držala. Vdrfigi mčstaj so tč nfsrečne aidove pred žež-
ide; samo bi je rad vido. Naj me šteri žnji po-glčdne, či de rooguče.
Včelica je todi k njima priletela.
—  T6 zaraan  želeš,   —   odgovori po po-zdr&vlenji. — či je vsepovičd tak velkapotreb« čina za tvoje brate, teda je te dober Bog vendar nepfisti ese, vem je žitek tak kratek.
| Oh mala včelica, povsud tak pravljo, ka njim tue trbe — si je zdehno ilaviček — i jas nevčm, z k6m bi mogao komi na hasek bidti ?
Eden čas sta eden puleg drOgoga letela, te sta si pa na eden bogato cveteči Ščipkov grm sela.
—  Dobro utro, lepe male rože! Jeli nama dovolite ?
—  Dobro iitro, slaviček, Bog te je prinesao.
—  Jeli mi date   m6d ?   —   se   je   moliia vč^lica.
—   Srdca, ali roogla boi ga poiskati. Nem-remo prerazmiti,   ka  se  je   znami zgddilo ? Za mali čas odcvet^mo.
—   Pa ste zAto donok Ižpe,  —  je je  štco trOštati slaviček. — Či občutim vai Boga diččči dii, drugo nemrem, kak popevati morara.
—   Oh, odgovori edna rošlička, napo   raz-vita roža, včeraj sem se prebfldila na tvojespe-vanje. Brez tebe bi mogoče eiče i zda spala.
~ Pomagalimo eden tonii drugomi pri dičenji Boga. ~~ Ali ka je z tebora, cvetičcka ? — skriči slavlček, kak je prek zleto na edno drfigo veko. — Kak si poparjeva!— Z-tdljemd-njem je gledao na rožo, itere listje je povčh-njeno bilo.
—   Nemrem znati, moj slaviček, tak čiidno se čutim. Vse moč mi pomčnkava. Nemorem več dišiti, tak č&tim, ka de mi mieti.   Dobro, ka si prišao. Kamčibir slobod vzemcm od tebe. Jeli-
Stržn 28.
DUSEVNI LIST
februdr 20.
g&njem z-milošče spozadavili, ali v-Španjolskom so je pa z-slamnimi pušlami   prvle  pražili,   na tem več mantre trpijo. -- Po toj poti je riraska cerkev to dosčgnola,   ka je   Španija   do   konca najbole kaiholičanska država ostanola!  Pri n slednjem ludstva čtenje (v-1929 Jeti)   je   drža*ve prebivaMcov   22,760.000   bilo,   z šteri   je  samo 10.000 bilo proteitanušov, žteri so spleh do re volucie ne dobili vereslobodščine.
Ali po etoj poti je rimska cerkep dosegaola tfidi   to,   ka je cdtirna  gratala   na  španjolskoj zemli. Neščem efi za kratkoga mesta  volo špa njolske revolucle hiitorije spoznavati, li samota niiterna prinesdm žnje napre.   V 1931 aprili   so vojovedali rcpubliko. Revolucia je na d?e strani napadala: — stirala je z fronuša   papo   vreioga slugo XIII. Alfonz   krala,  ki   dokeč se je nared vu siromsštvo vtono,   vcdno   bogateši gratuvao i vo so odpelali z orsaga na pollcije cutomobili i prek hatara djšli Rima zastdpnika Segura her cegprimiia, ki je po stednje 4000 votutnaj črše kove okrožnice neprijetji   v  Rim   pcbegno,   a(i koga je papa juniuša 15-ga znova n^za zapove-dao. V-1931 majusa 22 ga   so  vonsznamli   ob> prvim v Špšniji   popolno vere  slobodščino i  z-ednim je vlada ta zbrisaJa ježuitov red. (Na štero gledoč je najznameniteie to, ka je že cden papa ježujtov red tazbrfsao. Ježujte svet   tudi  Španiji ma hvaliti, ar \t  toga   reda   nastavitel,   Loyola Ignac Špinie državJjan bio. Kak znamenito delo imenuje.   Keoset glavni tajnit, ka je njeml eden
bar ešče  boš  ednok   popčvao   meni,   zda  ob-sl&dnjim ?
Skuzč so se leščile  vu  slavička   očaj; z kliinčecom je spoglado  rože  doiikdpajoče,  po-vehnjeno cvetje i začao spevafi.
Na to spevanje $o zžčale vse rože dišiii, pctdčka pene so se vršenile i spre*ajale, vmera-joča roža je pa navlaks zasnala. Listje njej je namali doli spokapalo na zemlo — vmrla je.
Slaviček je tiidi slobod vzeo, — ar je do» mo mogao idti. Včelica ga je sprevodila.
—  Včelica, r.eznžš zaka moremo mreti ? — pitao je rced potfivanjem.
—  Nevem, moj slaviček.
(Nadaljavanje ptide.)
Človek išče Bogd vsepovsedlk; ki pa Njega neišče vu Krtstušt, nendjde ga nlndrl.
LUTHER.
bivii ježujta pop pripovedšvao: ka so ježujtje že davno ra^unali na revolucljo i vsa"ki $i je že naprepripravo skrovno obleko na pobegnenje, da krddi bode vudti, či de se kralcvski i 6ršt-kov stolec troso. Potem so z&čali gde eti, gde ta:n goreti kloštri. Kensit gl&vnl tajnik je poredi spogledno te žgaline. Na okijeni, sporfišeni ste-naj je povoli ipotarni i frivolnf napiskov vido gorinapisani. Španie kloštrov i cerk eo vužiganje vsakoga kuiturnoga človeka i n&i ludi boli, a~r je barbarizma činenje, ali on; goreči plam^ni, praščeče strehe so z žerjavimi litermi tožbo spi-salš gori na nebi proti Rima cerkvi, itera je stotin prilik zamudiia i zapravila i tak sžma sebe za odfirno naredila vu ^panjolskoga naroda srdcaj. Ar oiiče nemre praviti, ka bi španjolska revolucia i vse, ka se žnj6v i po nje godi, je-dino nepodgovorni, sm^tja iudi vesdloga ropar-stva i ooičenja činenje bilo, nego čeres vndgi stotin nepravičnoga r&vnanja, vodni ludi naprč-pripravlene zamtidnost zadošenja, služžnstva sad, šferi je po vnogom feženji i duhcvnom robstvi k koncovi exploderao.
Re^olucijo je prek dugo !et pripravlajufe slobodščine delo nar^dilo. Alcala Zamor« re-publike predsednfk (od koga rim. kath. verniki svedočijo, ka je vere vreH, ne vadlOvšnja pro~ tivnik, ki je ešče vu vOzi bodoči, katna so ga za slobodščine gibanja volo neprijatelje vrgli, vsak! deo r^dno, brez zamudnosti odpravlao ver-ske svoje dužsiosti. MNerozetf Ujsžg 1933, m&\. 28 štev) je edaomi arnerlkanskomi novin pisa-teii etak pravo: ,Pri priiestnoj priilki Vas kak republike predsednik bodem prijel." Naidiko je gviiSeri bio vu revolucie tekočern deli i cili. Ve-revrcii človek^je Azena ministrsk! predsednik ludi, ki je več verski angliški knig prestavo na špan jolski jezik.
Revolucija bi brezi vse težkoče  i  krvipre lejanja pretekla doli, ali   republike  vlada je na komuništov vsefele razd^rjanje p6t> na svoji ci-lov dosčgnenje prevrnola i tak jo celft   zničila i na vezd&šnjo pogObelnost spravila.
Te prve volitve so pok&zale, ka je špan-jolska revolucia ne ti nepodgovorni Ifidl, nego naroda žeienja delo. Fliedner evang. dOhovnik je Kensit gJavnomi tajntki pravo, ka gdt je kloštrevužfgajoči iereg ta k njegove rnissie hra-tnam prišao je elak kričao: wBog živi proteJta-nuSe, — doli bardtje." -- LOdstvo je na Kensit tajnika pitanje vsepovs^d  te odgovor dalo,   ka
februdr 20.
DOSEVNI LIST
Strdn 29.
ae vužiganje negodl za volo kvdraželnosti razbi-janja, nego z-špan jolskoga niroda več stotin britkosti shaja, šteroga pehdr je štrihoma na-punjeni. — Intereiantno je, ka je vu revolucie leti Angleiko i ZvonCšnje Bibliniko Tuvarištro 257.655 biblij odalo v.Španiji, več kak šterokoli lcto pred lem.
Vu Španiji  vsepovsčd   radosti   glžs zuni: MVi\& la Libertad" — .Živio slobodščina!" Ivu te slobodščine sprotolešnjem zraki eti i tam  z-velkim   nagibom tere naprc evangelioma oblad nost vu Spanjolskomors^gi.
To je sod ednoga zabajajočaga kraičnoga veka i zbudjenje ednoga novoga sveta.
(Na ete artikuluž gledčč zamerkamo, ka je pred poštirami letmS bio pisani. Od tega mao je dosta vse nači gratalo vu Španijf. Na denčšnje španjolske dogodke gledčč različno stališče niajo pojedhi liidjč i vlade. Mi zužmo, ka kakolt sejačlo-vek, tisio i ženja. Eta je pa ta s6dba, kajesvetlost prlšla na svet i liidjč so bole lublli ktnico liki svetlost, Isti»a pozdigne narcd, greh njemi je pa na spadaj' Več vere, več pravfce, več Jabez-nostl, prave demokracije so najbOgša zdravila protls komuniztni. Mi bi radi biii, či bi brato-morstvo gcrihenjaio vu Šp^niji ino nam dobro spadne znati, ka je Francova vlada vereslobod-ščino zagviišala tiidi proteštanbkim cerkvam. Red.)
Edna pesem.
Kak beriinska varaška missija poi6ča, eden misionar ide po viJIci globoko zaraišleni proti dom: i na tthoma popeva pred sčbe eto sledečo pesmico :
Vu onoj siedojoj noči, Gda sem na Oiivnoj gori Molo ; sem kr*avi znoj Točo za tebe, brafec moj. Jaj nam, što zn&, jeli ti ŠČeš «e z M6ne zmlsliti ?
Naednok samo edno roko občfiti na svoji pleCaj. T6 je bila roka, na šteroj se je nej vidlo, ka bi delavnoga človeka bila, štere lastnica je po dnevi spšla i gda je noč prišla, lč je $la za svojim žfitajočim nečistim d€\om. nVi gvOšno radi popevate?* pita ta deklina. »Ja, jas rad popevam*, odgovori te misionar. — wJas tfidi rada popevam, ali ne takie pobožne, žalostne pesmi, nego vcs6!e, iašne,* se glasi odgovor na
misionara. »Gvušno, moja pesetn, štero tem po-pevo ne Ifiina, ali lepa, preveč lepa i dobra. Jas vam jo ešče ednok celo spopevam." I brezi ka bi na ,ja" ali *nej" počako, zndva popeva celo pesem. I ČOdno, ta deklina ga posluhia. Vedno bole glaino i stalno se čuje pesem. I deklina? Vedno bole pazlivo, merno i genjeno ga posluhša, dokeč nje z oči debele kaple zž~ čajo tečti doj po lici. Komaj ka se je pesem skončala, njemi roko dL: »Lehko noč!K i hitro dale odide. Te misionar hitro v žebko segne i njej svojo vizitko d&: .Gospodičina, Li te gda-sveta mojo pomdč potrebii^ali, eto je moj adress." Deklina vzeme to karto i preminč vu noč.
Leta so ua to odiila. Te misionar je ž^ pozabo svoje doživlenje vu noči na viiici, Ed-nok samo z bliždaje vesnfce edno pismo dobi od farara: ,Edna lubezniva kotrlga moje gmajne Vas prosi, naj Vam pišem. Pred niiterni lStmi ste v Berlini na vilici ednoj deklini, že kesno vu noči edno versko pesem popes-ali. Tš pesem je to dekiino natelko poprijčla, ka ie zi par dni na to vkuperspakivala svcje stvari, ostavila Ber-lin i nazšjodlšia k svojitn roditelom, Edno zgiib-Ieno dete se je povrnolo k svojim starišam i k nebeskomf. Oči. Pred kratkim, med raoianjem na hiil, je vu kufri najfcla Vašo vizlt^šrto. Zdaj go-reče želenje nL, da bi njčj poslaii reči i melo-dijo one pesmi, štera je zrok njenoga povrnenja i domoidenja bfla. Ona ndj bode za njo i za njčnoga snoža oa kazač, šteri de ?sigda*r na Onoga kžzo, ki za svojimi ovcšni ide tečas, dokeč je ne najde".
Pok6ra,
Že od dugšega hipa mao Se mi je v srdci bojfivao Nagib pokore činenja I pobožnoga živlenja.
Ž'vo sera nezadovolno Duga leta: nemirovao. Ne setn čfifo, ne sem mislo, Ka mi jeste ? — Ka falilo ?
Na smrt i na skradnjo v6ro S?m misliti nit' rč vfipo, Na straa sem se ji ogibao, Vu dfihovni sera poglbao.
Strkn 30,
DUSEVNI LIST
februar 20.
Te pobožae i r*?olčče Sera ionsjoč kif'/o g Špofšro sem se zn\ih blodao, DržeCi njjih deio noro.
Pot po šferoj sem potuvao, Je knrična i kriva bila — Po nje sem brcz cila blodo, Pcsveta nindrl ne dobo.
AII ednčk med blddjenjero
Se poteknern, — na tla spadnem
. . . I te? . . . hh te -•- Gcspcdin Bog
Tefcč jiaidem, večen Gospod I
 F. J.
I zda* od bipa cnoga,
Pred TVov kJečim. nčbe Oča.
Ti S3 se doj nagno k meni
I obiro sJ ore !s-sebi!
ŽivSenje za živletije.
(Poslovenčo V. Korošec.)
Že nikeko let je od toga, gda se |e nikaj zvuoičdno čtidovitogs igodilo, ka ti n3t je po-trebno pripovcdavsti, dtžg' čtenjir.
Edndk sta živela v ednon? zhodnom vdrašl dvL braža. Miajži je živo rsz^uzdaao  i greh.lno
-    od ranoga fitra do kčsnoga   ^eč^ra   je sšimo grehšo ii nej je pokazao niti naju;čnie že?je,   da goribenja s SFOjim grehSnln: živJenjem.
Staseši |e bio nasprotnc bogdboječi človek> mertflflivf i v Bcga zaviipanl, rsigdar ddii?ajoči in nej |e zablodo v greh, Žslimjoč ]e večkrat opomtnso svojega brata. All t& je nika nej ma-rao za njegove prošnje, niti za rijegove skuze, nego je nadaie fcgub avao svoje telo i svojo dušo. Skorcn dp.6mo se je ponavlaSo fsto ža-lostno živlenje. Mlajši brat je vesdjačo do kesne noči med tem, gda je stareši   srčno B?ga raolo
—  i čakao mlajšega.
Ednok zsčQ]e kesno po ponoči stareši brat niočno klonckanje na dveri svoje hiše. Friško odpre dveri i notristopJ sčista bledi i scagani v krvavoni gvanti mlajši brat.
,,Reši me! Skrij me!* prosi. wPreganjajo rae. Bujo sem človeka. Glždaj krv I — Jaj, vidi ttt njegovo krv 1*
Ali kak ga naj skrije, ka bi ga nej najšli? Brez ka bi kaj pravo, sleče starejši brat svojemi brati krvavl gvant i ga oblečž na sčbe. Nato obleče brata v svojo čisto obleko i ga potisne v drflgo hižo i zaklene za njlm dveri.
Komaj fe to včiao, začfije klcackanje i pclic ja vd«š ? hižo. »Točno ksk smo mislili, ta je krivcc", pravJjo eden ovoml. BNa t€ kvar-tfl sumninro za vnoga".
Priblžajo se stareženi brati, ga oslro po-glednejo i vržejo pogl^d v<a njegov krvavi gvant — ino ga pitajo : wSf ti mcriiec ?" . . . Ali ete nikaj ne odgovon.
»Zaka ga dugo s?:tšvaš, ^em pa vidiš oje-gov krvdvi gsant ?a pravi aestrplivo eden stražar ovomi. »Hod3p ka ga zvž?emo i odženčmo !*
Nato njemi zv^žejo roke i ga vleččjo s sebon?, daJeč po kf&iSnoj poti do temnice, gde so ga zaprli v kicično "iiknjo. Ves le celi Čas vlovlenik ne fe gučao nikaj.
Nasiednje jutro pridejo, ka ga včopitajo, ali on je ne dao odgovora, nego je neprestano ponavlio: ,,Zn»m, ka zavolo togahiidoga djšnja morern n«r6ti,   pa kem prvle, tetn bogše."
Po nikdiko d«^9aj ga pripeiajo pred sod«--nijo. Sodci, vld6čl mjegov krvavi gvant, so pra-vils: BTii je ne potrebzio nikši svedokov, stvar je jflisna !•*
 branilca ?" pitajo obtoženoga. mM, cdgovori t€. ,,Ždeš kaj govoriti v svojo obrancbo?" wNej, to ne žel^fl»", cdgovcri  z   Rioifniir I odločnim gJšsora ; —- potom nagne svcjo g!av6, ka ne bi njegove ol\ posvedočile nedužnt si.
Sodci na to zakiučijo raspravo i ga obso-dijo na smrt.
Na večer pred zvršitvijcv sodbe je z-iSno obsojcni nečškano guur.t'. Ravndtela lerrsnice je zaprosu, nsj pnde k njemi. Gda je \€ stopo w sijegov zapor, njemi pršvi te smrti čaksjoči: »Bujte tak dobri I spuniže želeaje človeka, šteri stoji pred smrtjovl ProsirB vas, ka ir.i pošlete papžr. tenfo i pero, ka napišem pssmo l pečatni vosek, ka ga zapečatirD. Prosini vas, da ml ob-Ifibite pred Bogom, ka pfsma ne odprdte, nego ga pošlete po raojoj srarti tistomf, komi ?je na-tnenjeno. Lejko ste ogvušani, ka nemam slaboga naminja?anja — ar raore moja duša vfitro že stati pred Bogom v mojoj slednjoj vori za gvtišno nemo lagaol"
Ravnatel je opaziivao llce obsojenoga. Ne je mogao dvojtivati v istinitost njegovi reči i ne je meo srca, ka nebi njemi proinjo spuno.
Tak se njemi je vidlo,  ka  je te  obsojeni
celo svojo duio položo v to prošnjo. Bio je miren i blagi, med tem gda je v njegovi očaj bila nikakia nadzemelsks svekložča.
februdr 20.
DOŠEVNI  LIST
StrSn 31.
Ravnatei je prineso vse, ka ga je proso i  oblfibo njegcvo žclenje verno spuniti.  Na
", gda je pregJtduvao posanaezne zitvore, se je vst3,-o tudi pri našem obsojcnci i potihoraa vze&e zapcčateno pismo. Noč je mlnola. Za niSterne n6č mira, za vnoge noč bolečin, greha — uui ftrez spanja, alš puna mira la vlovlenika, šteri je klečao na pragi svoje celice, kak na pragi veSaostč i gičda v drfigi svfit.
PribliSso se ]e dčn. Lfidje se odpra>3ajo sia delo, tiidi oris, ki so ga meli odpelaii v srnrt. Ešfe sarao vora i vse je bilo zvršeoo.
Za kratek Čas skloncka nikak s pismom v roki na dveri stanovanja »dpe bratov*.
Č(ovek z bledim, razburkanim cbržzom pri:ne pismo, dugo ga je bridko g!6dao, kak da bi bilo pismo nepravilno dostavleno, dOnok ga k koncovi odpre
Čiž ga — i da od sčbe glas boleznosti i grcze. Stapa po hiži gori i doli kak ndri! Trosi se 90 celom Jfili i glasno !6če.
Ka je bilo vu ptsmi noptsano?
Ne dosta, stnio n^k«iiko reči, štere so se etak glasile:
n Viitro, oblečen v tvoj gvant merjem za tebe; ti pa, ohlečen v moj gvant, žlvi pravtčno i sveto> spominjajoč se na menel"
»Merjči; z&. f^bel* Te reči ga prev'žciajo s pretros^jo w dno srca, šrero je prvie od greha i potonr* oct strshfi skoroa oksnieneio.
Kak zbudjea z sna, krlčl glasno: wMerj6m za f^be!" Zna bidti je ešče ne rrro!        (Dalt.)
Nika od  zvonešnje missie, ali   od   povrnenja  poganov.
VAtfp postavo Flisdr Jdnoš.
4. Zaka trbe missiondHvati ?
Bože krdiettvo pride na zemlo brez? naše prošnje i našega dela tudi. Ne Jezuš potrebflje naše delo, nego mi potrebujsnio njegovo railož-čo. Naifc je potrebno, naj nas Kiistuš za nede-lavnosti i gniisne manjSsti vclo nezavrže i neo-duri. I te, gda sveta $?etSost (Jan 8( 12.) sebič-no samo na s?oj račun šč^mo obdržati, smo že njega zgflbili.
T6 edno je gvuino, ka je nC- samo te beli človek stvorjenja korona, nego vsake fajte 10dj6 tOdi. To je tOdi istina, ka je Gospcdna Bogš li
Zakaj podperam i širim Diiševni List?
Ar vu vezddšnjem časi je 16 jedini sloven-ski list, šteri evangeličanske vernike opoti, krepi, vkiipe sprdvia, presvetšdva.
Ar podperanje i razširjdvanje ttoga lista je dužnost vsdkoga evangsličcnskoga človeka,  ki liibi svojo cerkev.
Ar je io naš list i podperanje njega nemotemo čakati od nikcga driigoga?
po Jezuši mogoče pray spoznati (J&n. 8, 19) i ka je brez? Jezuša. Očč Bega' stvorje;;ie brezi ciia i neraz-tietG. Čt tsk vu zsissionskcm dels \&\ \<zm)&mo, &dniico Božs škers, Jezušovi delavci bodemo. Nesmiiao se iožiii, ka bi rsi;3sionska naša dužt?ost tfidi nam nhremen* bi!g, radfivati se moreoio,   či vu m>ssion»^oM   deli   slcbcdno
Jczui je z t6m i?djboie k sebi pozdigno ro, ka |e pri Oii od * uSenikov slobčd jemanji, vučeniirora velo: wIdte po vsem sveti, predgajte Ei/:,DgLliom vsakoj stvorjenoj stvarL*
5, Kak je slobodno povrnjavati, missienalivati ?
Jezuš je s^gurrio zspoved n.hao na to g e-doč; ka je kamlkoli s kakšie nS slobudnc povr-njd»f&ti. Tak je pra?o omcga vreren-i židovskim ?od inim mdžom : nOkoli hodite po mor/t i stihoj zemli, naj ednoga novoverca včinite i gda /e včinjenl, napravite ga za sind gehenne . dvakrat bole, liki ste v/ samL* (M&taj 23, 15.) Z toga se vidi, ka Jezui krščanskoj materi cerkvi tUdi ne-dovoli pogaaov povrnjdvacje, či ona neve te povrnjeae vu svč^oga duhš blagosSovf gotove i vrednoj $tLvi obar«?ati, ino či ona nemre na ma° ter cerkvi račun n6ve i nove, dobre zgoje poro-de v boja rfcd postaviti.
V 1928 ieti je na Oliveckcj gori držžna svetovna konfsrencla konštaterala, ka je sveto?-na missia pomeakala. Či je zistinom pom^nkala, to je oporninanje na to, ka se sv. rnati cerkev more ščistiti i znova ponoviti, da naj pa" zemle sol mi bidti i z včkžini nžshajom spunjava svoje pozvšnje.                                                   (Dale.)
Stržn 32.
DOSEVNI LIST
februLr 20.
Kriva sodba.
»Novine* t. 1. jan. 31 ga pliejo, ka »dobra četrtina naiih akadernikov katoličanske vere je v komunistični društvaj. Od akademikov evangeli-čanske vere je pa jako redka izjema, če izjeraa sploh jestc, da bi ito takši ostao, kakši je šo z očine hiše. Dvoje mora.no iz toga sklepati: ali so evangeličanski akademiki ne dobili zadostne verske vzgoje i izobrazbe, ali pa je njihova vera ne v stani, ka bi je očuvala na pravoj poti.*
Ne bomo odgovarjali na zagvfišno pretirani napLd na naše evangeličansfce akademike, šteri eo ipso netnorejo kotrige bitt rim. kat. akadem-ski drlištv. Sami naii akademiki znajo Tostati za sčbe. Pa skoron se nam tfidi jasno vidi, kak da bi se z gvušne strdni cilavno ščela farba komunizma namazati na vse naše evang. aka-detnike.
Nemorerao pa mufčč mirnoldti kre 6nt tr-dltve, ka so evaDgeUčanski akadeinki ne zado-bili zadostne verske vzgoje i izobrazbe, Zakaj? Ar v etoj trditvi dost.i Isiine jeste. Nsi; akade-raikš so ržsan ne mogJi zadobiti zadostne verske vzgoje- Ah torai je nej zrok ni naši mladina, ntti naJi verovučiielfe A<r naši verovueitelje naj iadšjo znabitl iiidi svojo lastsvno dfišo, v M. SobotS tjedensko v 1 — 2 vorama, indri rncgoče meseCno v 1 — 2 \Oratna nemorejo zadostno spu niti pri mladiru dfiio vplemenst^Ss de!o ino rala-dino, štera išče i se bfldi, poterepiti z novoga Z^koca zšjraienhii s Mstim, krstšanskim svetov-nioi nazčrom.
Eto zmeakanje zvona tis stoječe višiše zroke ira", žtere eti nemoremo razpravlati.
Najodločne pa je nam pctrčbgo nazžjvržti tisto \A\no tožbo, k& evaog. vera nebi bila v stsmi očuvsti mlsdino na pra*voj poti. Hiitorični faktumi podbijajo eto krivo sodbo. Vem pred 150 letmi jeli je ne ravno verna 21 rimske c^r kve, Franc;ja, plavala vu ?š!ovji komunizma? I dnesden pali jeli ne sčista vu rim. kat. drža-vaj (Mexlka, Španijs) vdčrja, opustšava komu-nizem?! Prot! toirJ vu iteroj proteštantskoj dr-žavi se godi kaj takšega? I jeli je ne ravno evangeličanski Nemškiorsag stano proti najcdioč-ne i krcpkž tdki komuolzma?
Doaok je spJoh gvOšno, ka cte vnoge fi~ aške, itere denčšnji kuiturni, krstšanski svet pre-živeti more, Bog spršvla, naj se neraamo   skem
hvžliti. Tak evaageličdne, kak katoličaoe žitck preveč britko bičfije proti Bogi i k endifigomi tiidi, naj se ne borimo proti enovomi, nego vklipprijavii z tnedsebnov pomočjov i z prija"-telstvom spunjavamo naše prcvelike nšloge v interesi pobogšavanja svttA.
Edna čiida.
Jas sem tak živo, kak vndgi mlšdi vesčlo. Vera, pobožnost je vse vredi bilo, samo edno sem n& pozno, živlenje vu Kristuši. Od mera z Bogom se tni je niti ne senjalo. I (6 se je zgodilo pri ednom potOvanji na morji, ka se brod, na šterom sem potiivo, vu raorje pctono. Trezno i svetlo mi je šlo skoz duše: pojeb, zda sc vtopiš! Bojo sem se ne. Tudi kepi z mojga živlenja so mi nč prišli pred dflševne cčL Vse-edno je, zda ali sledi. D8aok v nikše formo sem rešeni bio, pomoč je prišla i so me \6po-tčgnoli z vodč, žitek mi je obarvani bio. T6 sem si etak pravo : nej je Bog ravno zda z te-bom gučo ? Obprvim se je zgodilo z menom vu mojem živlenji, ka se.n zgiLb!eni bio od neza-tajive resnfce žieočega žižka — JezuŠa. Z Bcgom se obprvim srečati je ne ves^lje, ne decinska špila, nego je globoko pretrošenjž Pred Bogom zgiibleni bidti je eden zsfušanJ žitek! Či od Boga svetlost spadae na nLs, <e se nam obiidi pitanje: kak zadobim živl^nje z Bogom ? Kak zadobim rcčr vu dtiii ? Nej kak je tišvada po-božnoga guča, nego da pofž/n zoatu i sem za-gviiiani, ka roe je zda Z?elfČjtel gorivzeo.
Či si ešče nazžjzoiislfni na to preminoče roescce, mž je ne bi36 ležeše, ne postanolo bogše i lepše, nego vedno glcbše je šlo z menom vu nevolo. Strašno mi je biio Dda za dnžpom je Bog globše potisno svoje sp ce vu mojo diišno-vest. — T6 ide eden rornar po žitka poti, raztr-gani, zaprašeni, pun nečisloče i grJnt. I žnjim se sr^ča Eden, \u člstoro, svetlom belom gvanti, sara Jezuš, i njemi erU: prijatel, ti si na konci, kak iLH vu (vojem raztrganom, zsmazanom gvanti p»-ed Boga stdpiti i pred njim postanjti? Hodi m^ajajva se. Nemreš mi nika difigo dati, kak t?oj zamšzani plašč. Jas, tvoj Zveličitel, ga na sčbe obleččm i tebi darujem tttoj beli, čisti gvant. B^li gvant, za one, štere Bog za svoje sini imeniije. — To je daruyo Bog meni vu Njegovoj velikoj milošči.
februdr 20.
DOEŠVNI LIST
Stnin 33.
Letno gl&vno spravišče Puconske fare.
Puconska fara je febr. 11 ga mela svoj letni obračunski i preračunski gjfileš. Po navdfišenom spevanji »Trdi grid* pesme 1., 2. i 4. verJuša i po vreloj molitffi dfihovnika so Kfihar Štefan inšpektor pozdravili nazoči bodoče, prosčči je na objektivno tanačivanje v dobro cerkve i gma-ne; napredLvši i pod denčšnje razpršvlanje po-ržčavšj oišterna aktudna dugovanja, so gjiileš odprlj i dOhovnika oprosili na napredanjc svo-jega letnoga naznanila od diihovnoga dela vu fari.
Ar je eto naznanilo celo prestrano bilo, ese li nakratci zamerkamo ednoovo žojega.
Dva zmožniva čfita nas sprevajata, sporni nanje i viipanje; dftnok zadovoliti nas nemoreta, ar navadno k preidočim dugovanjom sia pri-kapčeniva, dfiša pa žele večno gvfiinost i to nam pokaže vera, štera nas prikapči k-večnorai, skrbnosečemi Bogi.
Naši materialni nevol eden veliki zrok je vu kroži naiega liidstva jako raziirjeoo velika ši^anje, štero se skažuje tak v oblačivanji, kak v iskanji vživanja. Vu zviinešnjem preštimavanji vsalci prehititi šč^ drugoga. Vndria reč je posta nola: Nči on lehko, jas tiidi lehko". Pri to.n pa vedno zuni tožba, ka cotavi posfanemo ... nemre se živeti... na nikoj morerao priti... Gfušno, ka dostim liidem bi se lehko odgovorilo na nji hove tožbe; dragi prijateo, kak ti Ui^ tak ič* san je nemogoše, pa nigdar je tfidi ne bilo mo~ goče ži?eti! Što vu tajprvi ržd postavi divatno, cifrasto oblekavanje, želenje gizde, vživanje, on odvz(5;ne dohčdek svoj od tfstec, kama ga je Boža vola zrendeluvala: od familije, od cčrkvi, od domovine, od pcdpčcanja dobrotlvnosti aJtara.
K etabšim se mšjo navado približavati huj-skači, nezadovolnosti, nenavidnosti nčtitelje, ki nje drastijo, proti tistirn, šteri živčjo vu bole rčdni razmeraj.
»Srm&cke vsigdar bodejo z vami...", veli natn Sv. pismo. Bog se za srmike skrbl po dobroga srca Ifidi. Či sebičnost neobvzeme po-polnoma naie srcč, vsigdar najdemo kaj, itero lehko tadamo na podporo od nas ešče srmaškC-šim našim bližnjim.
Staro skoznuvanje je, ka navajanje  dobro-tivnosti nej na teliko od obilnosti dohodka, ne go od rnere vu našetn srci živeče   bližnjega 10 beznosti visi. Či mamo vu svojem srci bližnjcga
lubezen, \€ ešče z toga maloga, ta s6be potreb-noga tfidi znamo podeliti drugico, či je pa lObč-zen vomrla, t6 se nezna niH puna moinja bo-gastva, obilnosti odpreti.
Pa gde se prgiiča aidovagotovosti vkiip-stisne, tam tiidi dfiia dolijerale. Zato Mvu dobro-Čio@njl neobirfidmo ... dokeč čas roamo, zevse-mi dobro činmo ..."
Pri vsetn etom opominanji istinsko hvšlo vadlujem telikim vernikom naiim, ki so vu pre-tečenom leti na različne cile naie c^rkve više 14 000 dinarov alduvali i vu 14 vesnfcaj poseb-no Apačkim verebratom blfizi 3000 din-ov. Topia hvala našemi ženskomi drfiitvi, itero na prestori lub^znosti nepomenkano zvrifije svojc plemenito pozvanje. H ala tadi vsem vernikom, ki so zvon dače vnoge druge službe aldiivalivu preiečeno.n leti svojoj cerkvi.
Tii se spomenem z toga vesčloga dogodka, ka naše velike fgre vreli penezni iafar so že ravno skoz frtao stotine Franko Mikldi, ki »vo-je blagoslovleno delo so vsigdar z treznov pre-vidjenostjov, z pravov verncstjov i z čfldnov energijov opravlali na dobro naioj gmani... Pri tom meaiki zvišavam Boga, ka je Njl za vkupdelajučega nam darOvao. Čfltim, ka je Njim tudi veliko blaženstvo vu tak lčpoj svojoj sta-rosti skoz 25 let z mladinskim deloladanjem Sidžiti BOgi ino cerkvi. Boži obilen blagoslov sl naj počinč na njihovom žitki ino deli. Naia zah-valnost, naše visiko preštimanje naj ozlati ešče nadale njihovoga žitka Opravice med nami! (Vsi navzdči so navduieuo živiovali vrždnoga cčr- . kevnoga iafara.)
Začetna točka našega vadluvšnjskoga žitka je cerkev. K Bogi žijajCča duia otavlanje, te žaiosten obeseJja^anje, vu boji žitka pomenka-vajoča duša eti vdabla moč na obstoj. I donok kak dosta ji jeste, šteri eto moč zamelavajo. Mlačnost, nemaratnost, gizda, hfida p^lda drfigi ledeni dflš jc ozdaleč drži od občinstva Boga molčči duš, i od z nčbe doli prihajajoče dOhov-ne svetlosti. Eto so tiste živo zakopane nesrečne dfiše, itere vu groznoj kmici se trapčče nevi-dijo, nečujejo drfigo, samo to, štero na zemdski žitek iliši, nemislijo na drugo, samo na želenje etoga telovnoga žitka, gor-gorbuknje-na vživanja, vsakdenešnje skrbi ino tak hitijo vu spadaj dfiSe svoje.
Eti mi je potrebno spomenoti, ka nikaki pa,? vu cerkev pridoči nevzcmejo  itak  tao   z
Strdn 34.
DOSEVNI LIST
februdr 20.
pobožnostjov vu božoj ilfižbi. Naše evangeli-čanske Bože ilflžbe eden najfontošneši tao je •kiipno popevinje. Što pri nas nepopevle, on pomenkano vzeme tao vu Božoj sinžbi. Za toga volo pa vsaki do konca mora nazoči biti pri Božo) slfižbi ino zaklfično popevanje pred v6 idčnjem z cčrkvi tudi ne tanih&ti.
Naiega dflhovnoga živlenja najvreleii fakt je: spoved i Gospodnova večerja, Kak zaraaza-na tčla za čistočov, dobre pristojnosti človek za čistov obltkov, betežnik za ozdravlenjem, tak želS dflša naša za Gospodna grehe odpuščajo-čo? railoščov, itero po poniznoj pokori vu Gos-podnovoj večžrji lehko zadobi. Nik&ki td povejo proti, ka 6ni nezndjo pozLbiti, nezn&jo odpustiti. Ravno eto je dQie nSjbole bolezna r6na!
Odpuščanje, ztnčrjanje nepomčnša, nego povčkia, neoslabi, nego pokrepi človeka.
Kak žalostno je, či bržtja, zlahta, edne gmane kotrige nezmerjano srditost držčč, skoz več lfit hodijo kre endrfigoga, brezi toga, ka bi si gučali en z ovitn.
Gospon Kristuš je tfidi t€ pokAzao svojega
diiha pravo plemcnitost i vellkoit, gda odpDstivši
svojim protivnikom ešče tned raokami križa  se
je tfldi molo za ojč. I nam je z etim pčldodao.
(Nadaljavanje pride.)
Što podpčra itamp, on zida cšrkev, za /6 je eta citkev, naj se vu njej dUše sričajo i na skiipnost prebudijo.
R. piišpek.
Rftzloini mšli gldsi.
Radotti glft8, ,Ar nemamo t&kšega višeš-njega popa, ki bi ne mogao potrplenje meti z naiimi nemočnostami, nego sk&iianoga vu vsem priipodobnim tilom, zvfin gršha/ (2id. 4, 15.)
Osebnl glas. Zalajska šinjorija si je Jonaš Lajoša dflhovnika vu D6rgicse-jif našega zem-laka, predanovskoga roj&kd, zbrila za šiojora* Boži blagoslo? ga naj sprevaja vu iinjorskoj njegovoj ččsti.
Križevci. Na rčdnom gl^vnora spravišči, dne 2. febr. 1937. evang. gmane v Križevcib, je bio cnoglasno zvoljen za gmanskoga podinipek-tora g. Kerčmar Ivan, sabo i posestnlk v KrJ-ževcih. Predpiiano oblubo je včati položo pred
navzočimi gmanari ino s tem je prevzeo na nje-ga zaviipane posle gm^nskoga podinipektora. NovozvoSjeni g. podinšpektor je vreden \č č^sti i zavupanje svojih gmanarov, Ax zvtin toga, da je njegova cela familija jško trda luteranska ko-renika, hpalevrcdna je njegova očinska skrb tiidi v tom pogledi, da je z velkimi aldovi vodao zevčiti svojega sina, g. Kerčmar Zolt&na za rai-sijonarskoga predgara, ki je diihovni vodja svo-jih izseljenih verebratov v apaiki kotlini. Evang. šlnjorija zvfin toga, da z veseljem pozdr&vla svojega novoga delavca, njemi iskreno čestita ino želi božji blagoslov v doprinšianji na njega zavOpanih podinipektorskih poslov za napredek i utrditev naše. evang. cerkve.
Bodonci. Bodonsko žensko driištvo je 1937. jan. 17. popoldnčvi ob 2. vori veselo ča-janko narčdilo z sledččim programom: 1) Uvod-ni marš — Orkester (Strukovska mlad. godba). 2) Napoved programa — spisao i napredao Šif-tar K. 3) Dekliški zbor — g. KQčan K. učitelj. 4) Pozdravni govor — ga. Bakova, predsedni-kojca. 5) Dekliški zbor - g. Kfičan učitelj. 6) BVandrari3ii dečko" - g. KUčan učitel. 7) Kup-let — g. Poredoš učitelj. 8) .Anka" — gdč. Vu-kan Tilda i g. Kučan. 9) Sopran solo — sprera-Ijevanjem orkestra ga Rosslerova. (Pesem i noto zložo g. Bako K. učitelj.) — Interesiranje je tak veliko bilo, da smo vsega občinstva nc mogli pod streho spraviti. I či so ršvno 3 sobe bil^ vdspr&znenje brez stolov, stolic i stolcov, takka so posluhiavci vkiipstisnjeni bili, kak spice v paklini, donok ji dosta vune ostalo, šteri so pri odpreti dveraj stali vu velikom mrazi, či bi kaj čiiti mogli. — Keliko bole so napre v tom lali fare vu Bački i Sremi, gde vsakša včkša fara ma za takše kulturno naprSdavanje svojo, tak-zvšno: Kulturno, ali Lutherovo dvorano 1 Po progratni je bila čajanka. Naie vrle članice so teliko sladkorja, pecive i rožic vkupprinesle, ka vsaki navzdči je bio pogoščen z ednim čajem ; gvtiino, ka vu tom mrzlora vremeni je to vsako-mi dobro spadnolo. Gospe so čaj kiihale, de-vojke pa dvorile i gornosile. Ali žaloit, više 200 ji moglo oditi, ki go ne dobili prostora vu po-slopji. — Ne čuda, gde jeste prinas takša dvo-rana, gde bi 600—700 lOdi melo prostora? — Za čaj smo dobili 1324 D, za pecivo 640 D, za m^le rožice, z iteri smo edno, ednomi vsakomi šteli dati na spomcnek prve čajanke 189-25 D. (Škoda,  ka  smo  ji  malo tneli.) Vsevkup notri
februdr 20.
DOSEVNI  LIST
StrSn 35.
smo dobili 2153 Din 25 p. Včddvanja srao roeli 182 Din. Čisto nam je ostalo 1971 Din 25 par. Na čajanko so se štell pripelati z Osijeka g. Szinicz Lajoška veletrgovec tfidi, žr ji pa te dčn driigi posel zadržo, so poslali ceno benzina, šteroga bi za pot poršbil: 500 Din, našemi žen-skomi društvi z prošnjov, naj se tL svota pri popravki oltžra ponuca. Za tL velikodtišni dar naj sprimlejo i po toj poti bodonskoga žensko-ga drOštva srčno hvšlo 1 Čajanka nam je tak vsevknp prinesla 2471 Din 25 p.
V Bodonskoj fari je meseca decembra za Apačko faro nabrano 2450 Din 50 p. aldova.
Pošta. Frank Zakocs Newark. Peneze na kalendarije prejeli. Istinsko zah-alnost Vam vad-lujerno za trud i vrelost.
Razpis. Evang. cerkvena občina v Pucon-cih razpisuje zidarsko, tesarsko, stolarsko, kle-parsko in ključavničarsko delo za zgradbogos podarskega poslopja. Tozadevni pogoji, načrt in proračun je interesentom na razpolago od 7. marca naprej v župnem uradu, Pistnene ponud-be je viožiti do 21. marca t. 1. pri evang. žup-nem uradu v Puconc h in sicer točno za vsako vrsfo delo posebej. Odbor si pridrži pravico oddajo del ne glede na najnižjo ponudbo.
NaSi časopisi v Amerikanszki Szloven cov Glaszi. Z radostjov smo vidili i čteli, ka naie časopise, tak Diiševni List, kak Evangeli-čanski kalendari, je vsčm amerikanskim sloven-skim evangeličancom vcčkratno poračao wAme-rikanszki Sžlovencov Glasz", štere novine se vu Bethlehemi tjedensko vfldšvajo i šteri novin reditel-lastnika sta AIex Kardoi i Frank Haišaj, obadva rojaka Puconske fare. Istinsko zahvalnost vadliijemo za eto liibeznivo, samovolno porača-nje. Barbi ndglas najilo pri ništerni tamoinji naši slovenski veredomdaji, šteri bi po vdablanji naši časopisov nepretrgnjeno zvezo meli z bojii-vajočov se eti svojov rojstnov cerkvov i svojim napreplačilom bi nas tak moralno, kak materi-alno podperali. Bog daj to !
Turobni gl&si z Gernje Slavečke fare. Odselili so se zšdnji m^sec vu večnost: vd. Kuplen Matjai, Dolnji Slaveči, 74 let star, vd. Mencigar FrandSka, roj. Gomboc, v Večeslavci, 54 1. st., Bertalanič Janez, v Gor. Slaveči, 86 1. st., vd, Celec Štefan, v Gor. Slaveči, 64 1. st. i eden otrok; vu soboikom špitali Krenos Jelcna,
roj. Kisilak, z Gor. Slaveč, 36 1. st. — Vsi eti včpretninoči naj majo sladek grobski sčn! Ti nazšjostanjeni si pa naj počinčjo vu Božem sv. ravnanji.
NaSa malomarnost. Vu »Novinaj" (jin. 24.) smo čteli, ka se je oženo v Franciji Paučič Jo-žef z Fokovec, z evangeličanske vere je prestopo v rim. kat. i si je po zddvanji taki ntročo i tiidi plščao oba rira. kat. lista (Novine i Marijin Liit), pa eiče podporo je tfidi darOvao na tč llste. — Z-vsega toga se tOdi vidi, ka rim. kat. — ki bole znajo širiti svoje liste, kak roi; bole znajo, ka kakšo moč znamenfije štamp, kak mi. Nevemo, jeli je Paučič Jožefi sploh ponfldo gda što naš Diiševni List, eto predganco, z itere se oa-ročnikom pri njihovom domi glasijo istino evan-gelioma? T6 edno pa znLmo, ka samo telko čtenjšrov smo meli vu Fokovci, kelko je prttov na ednoj rdki. Eiče z te peti smo zda 4 zbrisali, Ar eden vsaki žnji je skoz 10 let vdablao naš list, brezi toga ka bi edno paro pličao na njega. — Zgoranji dogodek nas znovlč opomina, ka je vdra, naj že zesna goristanemo i z pčldov seji-ča sejamo pri tisti, ki či bi li znali, neščejo al-dflvati niti pare na nai štamp, na blagoslove naiega š^atnpa i na njegovo missioniko mOČ.
Turobni glasi. Zadnji mesec so se z Pu-conske fare odselili vu večnost: vd. Horvath Ana, roj. Celec v Lemerji, stara 78 let: vd. Sečko Terezia, roj. Andreč v Salamenai, st. 691.; Koloia Janoš v Moščanci, st. 61 1.; vd. Barba-rič Klara, roj. Sapač v Sebeborci, st. 61 1.; vd. Cipott Terezia, roj. Horvath v Polani, st. 56 1., Luthar Jožef (špolar) v Sebeborci, st. 70 1., Ku-' ronja Števan na Gorici, st. 79 1., Hiiaj Tereiia, roj. Rehn v Moščanci, st. 71 1. i eden otrok v Sebeborci. —- Naj majo sladtek grobski s€n i blaženo goristanenje!                    .             V4,^{
D6ri n« Dijački dom. Weren Jožef vele-trg. Celje 50 D, Žibrik Jožef Puconci 10 D, Šip-lič Geza Pužavci 5 D, Koloia Ivan trg. pom. M. Sobota 20 D, Šiftar Štefan ml. Gorica 20 D, Šifar Karolina Zagreb 10 Din; Sobočko evang. žensko drOštvo je, kak vsakše leto, tak tudi le-tos pogostilo osnovlenike DijaJkoga doma z fa-šenskimi fankami; Talanyijevi i Križaničovi z Gor. Radgone so nat pa z kolinami obeielili. — Lepa hvžla!
D&ri k nesprhHvoml venci v spomin na Lutha"rovo   Flisžr  Šarolto   za Dijačkoga Doma
Str4n 36.
DOSEVNl LIST
februdr 20.
itipendij: Vogrinčič Lajošova Gorica 10 D, Lan-šček Šandor Andreci 10 D, Pavel Lajoi st. Pola-na 10 D, Pavel Lajoi ml. Polana 10 D, Morec Gfcza Celje 30 D, Šiftar Janoš Predanovci 30 D, Preininger Franc Gorica 10 D, H:rvath Štefan Brezovci 10 Din. — Najsrčneša hvšla za tč ko-rine poštuvanjanja.
Samovolni d&ri na goridržšnje Doševnoga Lista: Kološa Mikloš Puconci 10 D, Sapač Jo-žef Brezovci 2 D, Ferencek Lajoi Moravci 4 D, Weren Lajoi veletrg. Celje 70 D, Koloia I?an Šalamenci 3 D, Poredoš Karolj i Gomboc Kal roan Polana 5—5 D, Kisilak M halj Brezovci 2 D, Šavel Štefan Puconci 5 D, Čelak Stefan kur, Lemerje 5 D, Škraban Lajoš Puconci 2 D, Kar doš Lajoi sabo Sebeborci 3 D, Siftar Maria Maribor 20 D, Kuhar Franc (Bencak) Puconci 10 Din. — Radi bi nadaija" vali! Srdčnahvala!
Nikše  prilike  brez  dobročinenja.   Na
ništerni gostiivanjaj zadnjega fašenskoga časa so se pali znajili previdni starišinje, ali drugi vreli vernid, šteri so pri obilno prestreti stclaj se ve seleče svate opominali,   ka   se   evangeličanski krstšenici r&vno pri etakši prilikaj nesmejo spn-zabiti z Lazarov svoje cčrkve,   z   med   vnogim stisk&vanjem živčči  raztepeni  verebrato*,   štere fo plemenito Gustav Adolfa društvo nšjboJe bra-ni i podpera. Zato na cile toga  društva etakše-ga hipa naj dariije z veselim srdcom, kak je ito mogoči! Na spodobne lepe bOdčče   reči Benko Štefana na gostuvanji Hašaj Štefana i Benko Ve~ rone v Brezovci je vkadano 60 Din. — Na gos tflvanji Car Franca i Godine Marije v Šalaiuenci na n^bfld Kovač Štefana i Sever Štefana 33 Din. — Na gostuvanji Vratarič Karola  i Sedonja Etelke v Polani na nabod Jania Štefana i Friškič Fran ca 100 Din. ~ H?ala opomenitelom i daritelorr. Bog blagoslšvlaj te nove   pare i zbiidj&vaj po-etomtoga tfidi driige na prispodobno činenje!
Ka nevogft. Nedžvno je diktator Stalin v Moskvi na smrt dao osodlti 13 komunistični vo-ditelov, dva* je pa vrgao v dosmrtno vdzo v Si-birijo. Vsi te nekrščanski tipi z Stalinom vred so prave krvoločne zverine v človeikoj podobi, kš so vsi »z mečom začnolt i od meča prejdejo!" Ovak se pa sad komuniznia vidi po celoj Rusiji, gde vlada straien glad; zavolo nezadovolstva so zžprli nad 1000 ludi. — Po zaslugi naše vlžde je sklenjeno velko prijžtelstvo tned našov i bol-
garskov kriljevščinov — Nemški kancelar Hitler Adoif je 30. jan t 1 znameniti i veiki govor držao, po šteroga vsebini je Nenočlja raztrgala vse mirovne pogodbe, dosegla je vse, ka je mela pred bojnov, zdaj pa zahteva kolonije v Afrikj i žndri naza"j Svoj guč je skončao etak: BNaj nam Vsamogoči Bog podeli roir, ka s punov verov v Njern lehko dokončamo velko delo.* — V Ame-riki USA so grozne povodni bUe; reki Misis5pi i Ohio sta napravile nad 300 milijon dolžrov (1372 milijard Din.) kvara, Više 60.000 lOdi je brezi strehe, okoli 400 osob se je vtopilo.. — Španska Frankova vojska je notrivzčia najvžkie niorsko pristanišče Maiago^ gde so ttidi zgrabili celi ^tab komuaistične vojske, med njitni pa (udi g'avnoga poveijnika generala Kleber Fekete, ki je praj vo-grski židov. Celi 18. dandar je vničeni, obroč okoli Madrida je pa duže menši. — V kratkom Italija pretrga diplomatsko zvezo z Rusami. — Grčija je naročlla 14 bojnih fddj v Nemčiji. — Naša viada je te dni podplsa .Uredbo o ktneč-kih zbornicah." S ttm je spunjeno davno želenje naiega kmečkoga naroda, ki dozdaj ne meo pravoga stanovskoga  br^niteist?a i  voditelstva.
—  Od 15. februara  naprej  se lehko   pa penezi pošilajo na Madjarsko,   vendar   sarno  do 1000 Dinarov   od   edne    osebe   na   nsesec.   —   V Angliji   je   preveč   razširjena   gripa,   tedensko merje okoli 800 liidi. —   V komuoističnoj Špa-niji v Valenciji so na vodilni tnestaj sami tuso-ski  komunisti.   —  Letos spustijo na morje   16 novi torpedorušilcov Nemci.   — Nemec Leis iz Kamnika pri Maribori, je pisao pismo kance!ari Hitleri,   ka   njcmi   slabo   ide i ka  je i.>a porcžji dužen 2500 Din ; v odgo?or je 4000 Din dobo.
-  Katastrofalno   zem!čgibanje   je   bilo   v San Salvadori (Srednja A nerika), vu šteroj   je ckoli 3000 ludi zgubilo žitek. —   Vu Združeni držčlaj je od 1936.  jan.   1.  do  okt. 31-ga  29.850 ludi zgubilo žitek vu automobilski nesrečaj. — ŠLst-sto lud« je zgorelo   v   raandžurskorn   kinemato-grafi, — Na Kitžjskem rned vožnjov je v  brzo-v'Lki 100 potnikov zgorelo. — V Transjordanjji je za volo velkoga mraza zmrznolo   okoli   1000 Itidi. — 120 rnilijonov dolarov škode je napravo mraz v Kaliforniji. — Potopila se je finska Išdja s 26 mornarji.   -  Duga vJadna krlza je bila na Japanskom.         Belgijsko potniško letalc je na tla treščilo. Pri iem se je fcujfo 12 potnikov.
Stanipano v WPREKMURSKI TISKARNP odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.