v septembru, in sicer v občinah Bistrica in Ruše. V Selnici je bila kolera že 14 dni prej ; t uka j [v Rušah) smo upali, da ne pojde čez Dravo; ali to upan je je splavalo po vodi. Nenadoma so zboleli v Bistrici skora j vsi prebivalci in v 10 urah je bilo 9 že mrtvih. Z Bistrice je prišla v Ruše in je Bezeno vmes popolnoma izpustila, kar je neumljivo. Ko je bolezen izbruhnila, je bilo čutiti mrtvaški duh: vse ptice so se odstranile in se vrnile šele, ko je bilo kolere konec.« — Z Aškerčevo Nočno potnico to neposredno seveda nima zveze, ne zdi se mi pa čisto brez pomena za genezo motiva. Pri Pevčevem grobu (545) je navedeno mesto iz pisma, ki ga je A. pisal Holzu 27. avgusta 1884 kot odgovor na njegovo sodbo o tej pesmi. Tu moramo pač predpostavljati , da je Holz bral pesem že pred izidom v LZ, ka j t i pisati je moral Aškercu na vsak način pred 27. avgustom, pesem pa je izšla v Zvonu šele 1. septembra. Ni pa dvoma, da se pismo res tiče te pesmi. Samo o n je j je mogel takrat A. reči. da »ni kar tako na površji vzrastla, marveč ima kore- nine svoje precej — globoko!« Redovnik Stanko te pesmi je v vrsti avtobiograf- skih redovnikov, ki sem jih omenil že v zvezi s pesmijo Solus, morda najpo- membnejši, ka j t i kakor nikjer drugod nam je z njim dal pesnik pogledati v psihološke osnove svojega dela. Isto pesem, kakor jo poje samotar Stanko, pesem o svobodi, »o zlati svobodi prodani«, je pel takra t tudi Gorazd. Imela je ta pesem res — kakor je pisal A. Holzu — svoje korenine globoko: v tragični usodi pesnikovega lastnega življenja. Nesvobodncga, krivično utesnjenega se je čutil — od tod žarki plamen hrepenenja po svobodi v takratnih njegovih pesmih. Ko se je pozneje osebno osvobodil spon, je temu plamenu zmanjkalo hraniva — in njegova pesem o svobodi, p re j polna življenja, je vse bol j in bolj postajala prazna in samo še fraza. V letih in v pesmih, ki jih obsega pričujoči I. zvezek Aškerčevega Zbranega dela, pa je beseda o svobodi in svobodni misli še živa in resnična, ker vre iz vročega, prizadetega človeškega srca. Janko Glazer Alexander V. Isačenko: JAZYK A PÔVOD KRIZI NSKVCH PAMIATOK. Slovenska akadčmia vied a umeni. Bratislava 1943. Avtor loči po jezikovni plati dve vrsti Brižinskih spomenikov: Br. I in Br. III sta spovedni formuli z l judskim jezikom, medtem ko kaže Br. II (Adhorta- tio ad poenitentiam) l i terarno tradicijo. Pri tem izloča iz Br. II verze 105—115, češ da so bili pristavljeni pozneje za prehod k spovedni molitvi (te verze za- znamujem na kratko Br. Tlb), k jeziku v Adhortatio pa prišteva evangeljski citat na koncu Br. I (zaznamujem kot Br. Ib). Prvo, kar hoče avtor dokazati s to ločitvijo med l judskim in l i terarnim jezikom, je to, da sta Adh. in citat Br. Tb stcsl. moravska redakcija. Za to navaja obilico dokazov, ki sem jih t u k a j deloma strnil: 1. Vtem ko poznamo za Br. I in Br. 111 nemške predloge, ne najdemo podobne niti latinske niti nemške za Br. II. Le-tä kot pridiga z visokim reto- ričnim slogom v principu ne more biti prevod iz stvnem. — Trditev z.veni nekoliko presamozavestno. Vsekakor tudi ne poznamo podobne grške predloge in ne stesl., s a j je Jan Stanislav sprejel med splošno priznano, da sta Klimcn- tova homil i ja in Br. 11 nastala iz dveh različnih prepisov prvotnega originala. 2. V spovednih formulah je 15 očitnih germanizmov, v Adh. nikar enega samega. — Tak rezultat dobimo, ako se z odcepom iznebimo treh germanizmov v Br. IIb. Nadal je nisem tako za trdno prepričan, da jih v ostali Adh. ni še nekaj. Vsaj naslednja mesta bi bilo v tem pogledu še preučiti: imseze nam dozstoi odgego zaouekati; Dactomudini zinzi muzlite. 3. V spovednih formulah imamo za y zmeraj i, samo Adh. piše šestkrat y. — Res, toda eden od primerov stoji v Br. IIb! Sicer pa menda tega pojava nemške graf ike ne bomo smatrali za odsev velikomoravske predloge, s a j je kvečjemu dokaz, da je narekujoči za labiali izgovarjal y. 4. Adh. ima ohranjeno skupino -dl-: modlirn, vzedli, v spovednih formulah pa imamo crilatce. Resda je še danes v ziljskem narečju skupina ohranjena, toda potem je nerazložljiv njen izpad v crilatcem. Po Ramovšu za tako zgod- njo dobo ni misliti na dialektično diferenciacijo. — Predvsem je za Isačenkovo daljnosežno sklepanje premalo primerov. Naj opozorim na nekatere možnosti, ki bi vsaka od njih utegnila spodbiti njegovo argumentacijo. Že 1. 1060—70 je pisano Dulieb (pri Spittalu ob Dravi). Prvotni skupini -tl-, -dl- sta tudi v da- našnji ziljščini prešli v -i- pri težko izgovorljivi kombinaciji konzonantov: grmo. Po disimilaciji nahajamo istotam kadimo. Ravno oblika modliti kaže še danes veliko razširjenost izven Koroške (Slovenj Gradec, Pohorje, Kozjak, Savinjska dolina, Konjice; prim. Ramovš, H. G. II. §§ 105 do 108!). 2e Meillet, Études >16, je mislil na disimilacijo v crilatcem. 5. Kontrahirane oblike me, tua, zuem nahajamo le v spovednih formulah, vtem ko ima Adh. samo neskrčene. — Pripominjam, da je v vsej Adh. samo en primer, ki bi mogel biti skrčen (ozezarstuo möge, II 65), vsi drugi so takšni, ki tudi v,. Br. I in Br. III niso kontrahirani. 6. Samo v Adh. beremo ak. pl. na -y (i), v spovednih formulah samo na e. — Trditev ni točna. Ako šteje Br. IIb k jeziku spovednih formul, potem poznajo le-te starejšo obliko grechi (II, 111), ako k Adh., imajo mlajšo obliko raba (= rabe). Tudi piše Adh. te utessahu (II, 56), kar ne more biti oblika po sestavljeni deklinaciji (t y je), ak. pl. tç v Cloz. pa se razlaga kot kroatizem. 7. Br. I piše samo končnico -ga, Adh. izključno -go, Br. I l l pa oboje. — Vse ras, toda k a j n a j to dokazuje, če imamo v Adh. samo dva primera, medtem ko jih ima Br. Il l pet na -go. 8. Polno obliko jest nahajamo v Adh., v spovednih formulah namesto tega samo je. — V Br. I 35 beremo iezt, toda to mesto je lsačenko odloči). V Br. 111 sploh ni primera. A v Adh. najdemo trikrat jest (64., 75, 90), a petkrat je (71, 79, 86, 95?, 94). Poslednjih dveh avtor sploh ne omenja, nugestati (Br. II, 71) pa smatra za haplografijo. 9. V Adh. je končnica -ije dvozložna, n. pr. balouvanige (II, 92), medtem ko poznata Br. I in Br. III samo pisavo tipa pomislenia (III, 29), kar kaže na enozložen izgovor. — Z ničimer ni dokazano, da kaže grafika -ige na izgovor -ije, nasprotno, dvakratni primer pisave bosie (II, 49, 56) to trditev spodbija, ker bi se ne dala spraviti v sklad z bosigem (II, 72). 10. Znak, da je Adh. iz (velikomoravske) pismene tradicije, so njeni adverbialno rabljeni deležniki, zaka j spovedne formule imajo samo en primer, Adh. pa pet: beusi 1, 8; prigemliöki II, 4; imugi II, 5; imoki II, 6; prinizse II, 100; prizzuause II, 110; — Zadnji primer je iz Br. IIb! Vsekakor pa je vsakomur razumljivo, da je za tako rabo več priložnosti v pridigi kakor v suhi spovedni formuli. 11. Preteklost se v spovednih formulah izraža sedemkrat s perfektom in petkrat z aoristom, iinperfekta ni; Adh. ima bogatejši inventar: štiri perfekte, šest aoristov in osemnajst imperfektov. Ta diferencirana raba časov jo ozna- čuje kot dokument literarne tradicije. — V Adh. so vsi imperfekti nakopičeni, ko se naštevajo v preteklosti ponavljajoča se dejanja. Kje pa na j bi se v Br. 1 ali Br. III uporabil imperfekt? Edino morebiti v Br. 1, 18 iezem ne zpazal nedela. Sicer pa v rabi imperfekta ne morem videti značilnosti l i terarnega sloga, sa j živi še v današnjem rezijanskem ljudskem govoru. 12. Gotov znak stcsl. redakcije je Isačenku postpozicija svojilnega zaimka, ker je (po grškem vzoru) značilna za vzvišeni, nevsakdanji slog. V Br. I in Br. III imamo 37 primerov zaimka, vselej pred samostalnikom, v Adh. 9 pri- merov postpozicije in le dva obratna. — Vsakdo mora priznati, da se slog v Adh. loči od sloga v obeh spovednih formulah zlasti po retoričnem zanosu. Od tod postponirana stava! V podobnih primerih tudi moderna slovenščina uporablja postpozicijo, pa tudi starejši teksti, recimo Trubarjev Katekizem, ki ga kliče za pričo tudi lsačenko: Bug je maj vso stvarjo su jo človeka silnu lubill — Cerkoo sujo — pridigar tuj — od žegna lujga itd. Vsi ti primeri su iz proze, v vezani besedi jih je seveda dokaj več. In vendar je bil Trubar pod silnim vplivom nemškega izvirnika! Postpozicija bi res utegnila biti vpliv grškega originala, a enako tudi latinskega. Po vsem, kar pove o postpozitivni rabi svojilnega zaimka, pa bi moral Isačenko popolnoma izključiti vsako možnost kakršnega koli vplivanja stare cerkvene slovenščine na obe spovedni formuli ! 13. Kot na jp rodorne j š i dokaz za stcsl. (velikomoravski) izvor Brižinskih spomenikov navaja Isačenko besedni zaklad. Naštel je 55 izrazov, ki jih da- našnja slovenščina sploh nima ali pa vsa j no v specifičnem pomenu Brižinskih spomenikov. To dâ po njegovem računu 14 odstotkov vsega njihovega besed- nega zaklada! Toda račun ni pravilen. Še današnja slovenščina pozna pretežno večino besed, katere ji Isačenko odreka: pulti II, 22 — polt ,koža na živem telesu', prim, kurja poli. Krelju pomeni ,sexus', še danes polteno poželenje .meseno poželenje', poltnast .mesenordeč': petsali II, 4 — peč -i (Rezija), peč m. (Temljine), peča (Brda), vse v pomenu • ,skrb, sitnost, žalost'; naresemze 11, 17 — v Svetčevem gradivu nareči .izjaviti '; ozstanem zieh mirzeih del II, 17-19 — prim, dolenjsko ostaoiti se česa .opustiti ': nenauuizt II, 25 — izraz je danes splošno znan v pomenu .nevoščljivost', toda Krcl j ga uporabl ja v pomenu .sovraštvo'; obojni pomen je še danes v glagolu zaoidati; natroouechu II, 45 — s pomensko omejitvijo v Beli Kraj ini trov ,strup', trooilo .omotna vada', troDati (Krka) ; utranna II, 50 — prim, stranski , tuj ' (Caf, Bela Kraj ina); prinizse II, 100 — prim, nizati ,admoverc' (brkinsko, vzh. štajersko); stradacho II, 98 — za razvoj današnjega pomena .lakoto trpeti ' prim. lat. necare > frc. noyer; bbgeni II, 68, bali II, 90, izconi II, 65, dosda II, 61 — za vse te primere popol- noma zadostuje Ramovševo gradivo. Toda opojnost dokazovanja je avtor ja tako prevzela, da je segel preko meja, ki si jih je bil prvotno postavil. Sedaj ne reklamira za velikomoravsko redakcijo samo Adhortatio, marveč po analizi besednega zaklada kar vse Bri- žmske spomenike. Zatorej moramo besedno preiskavo raztegniti tudi na Br. 1 in Br. 111. : Isačenko trdi, da pozna slovenščina ta zaimek samo v postpoziciji, n. pr. letos, danes. K a j pa potem primeri dosihdob, posihmal, dosegamal, dosorej, odsihčas, oseorej, osedobi, posehkrat, sinoči itd.? Zaimek tnr> ima v slovenščini za zgolj slovansko izposojenko. Tudi to ne bo držalo, kakor pričajo adverbi inače (Slov. gorice), inačeši (prekm.), inači (Murko), inak, inam (vzh. štaj.), inda ,ob drugem času', inod (vzh. štaj.)! Za primere akože, eže, iže, elikože moramo pač pripustit i splošno slovenski razvoj po dobi Brižinskih spomenikov v smer k-ako-r, k-e-r (ohranjeno še dialektično kot er, ar!), k-i-r (oča naš, kir si v nebesih), k-elko (vzh štaj.): licho- današnj i lih ni zgolj izposojenka, prim, lih .unpaarig' (Ilrušicu. h rjaveč), liš, lišiti; izbaoiti je res stcsl. terminus, a pozna ga tudi narečje v Halozah: kajati se pozna Caf, Jarniku pomeni kajanje ,kes' in .grajo'; spasi me III, 75 — dovolj prepričljivih primerov je navedel Grafenauer ; poštediši III, 50 — pripominjam, da je Cafovo gradivo za vzhodna narečja zanesljivo; v . račiti ne stoji samo v Stiškem rokopisu,^ marveč tudi pri krc l ju ; danes v vzhodnih narečjih rači se mi ,ljubi se mi'; rab, prim, rabot(a), rabotati, rob .suženj' (vzh. štaj.), robinja (prekm.); malo mogoncka II, 48 — prim, nemočen (Murko), nemogoč .ohnmächtig' (Volkmer); malomočen pri Janežiču je res sumljiv knjižnega izvora, toda prav gotovo so ljudske podobne sestavljenke malodobrn, malomaren, malo- priden, maloroden .nepazljiv', malovečen .slaboten', malovreden: pulti ugongenige — Alasia rabi ugoditi .befriedigen, wi l l fahren ' ; žestok pozna jo vzhodna nareč ja (Caf), lukomstoo (Murko); igdaie — pr im prekmur . gda, gdare po k r ižan ju s kbgdaže; uznicistoe III , 35 — poleg doslej nava janega sničao morda tudi ničati .kauern, hocken' (Jurnik), pr i pletvi ženske ničijo (Pohlin); uzpitnih rotali I II , 33 — morda se da navezat i na danes v p rekmur . rabl jeni pitni stolec, pitaoni den. Tako je Isačenkovih 14 odstotkov skopnelo na pičla dva, in sicer: glagol /. i zpe l jankami (ako res ne zadostu je Ramovševa razlaga), porleže (v pomenu postquam' , ne ,quiu', kakor rab i jo navadno stcsl. spomeniki), treba .poganska dari tev' , ki je zamrla z običajem vred, okleDetati (pozna hrvaščina!) , kiido, nine, nebo, ide ,ubi'; to poslednje je celo lahko sovpadlo s k de, v slovenskih vzhodnih narečj ih n a h a j a m o namreč gde, de, nide, nider. Rez. nčn ,zdaj ' bi se dalo navezat i na nine. Po vsem tem je vendar nekoliko tvegana Isačenkova trditev, da je besedni zak lad Adhor tac i je »Rusovi vlastnejši ako Slovincovic. Tako je prišel avtor do sklepa, da je Adhorta t io vel ikomoravski l i terarni tekst, in sicer originalen, jeizik je po slovaščini vpl ivana s ta ra cerkvena sloven- ščina in k r a j nas t anka na jb rž Nitra. Pa tudi za Br. I in Br. III sodi, da sta nastala pod vplivom iste tradici je. Kolikor je v Brižinskih spomenikih sloven ske barve, jo pr ip isu je narekovalcu Slovencu, češ ta je bral glagolski tekst po slovensko, kolikor je bil v skladu z njegovo materinščino, sicer pa po zahodno- slovansko. Tako n. pr. ni poznal imper fek ta in je bra l končnih nosnik za и, b ra l j e de loma tudi polglasnike. Toda ta Slovenec, ki j e d ik t i r a l Nemcu iz g lagolskega or ig ina la Br. II in po spominu Br. III, je redno narekoval č za in j za di, n ikda r s lovaškega refleksa с in z. D a se izogne te j težavi, sklepa avtor, da je razvoj zahodno- slovanskega с in z kasnejšega da tuma . lsačenko podčr tava z vsem poudarkom, da s ta ra terminologija ne živi več med Slovenci (kar je le deloma res), pač pa se je ohrani la med Slovaki. Pr i tem bi bil vendar moral pomisliti, da so Ogri panonsko cerkveno pokra j ino tako razdejali , da ni ostala n ikdar ena sama cerkev. Slovensko prebivals tvo nekdan je Kocljeve kneževine je pobegnilo in si poiskalo zavet ja za Dravo (prim. Ramovš, Dia lek to loška ka r t a s lovenskega jez ika , str. 57). In v K a r a n - tani j i? Devet desetin tedanjega slovenskega ozemlja je danes ponemčenega! P o t e m t a k e m j e r a z u m l j i v a Kidr ičeva kons ta tac i j a , da so Brižinski spomenik i za stolet ja osamljen s lučaj , ki niso ustvari l i navade. Po navedenem ne m o r e m sp re j e t i I sačenkovih zak l jučkov , čeprav j e v delo vnesel mnogo bistr ih pogledov in novih pri jemov. Pod vplivom časa in okolja je pač padel v isto napako , ki jo sam očita slovenskim raziskovalcem. Če so le-ti (a ne sami!) prepr ičani o slovenskem izvoru Brižinskih spomenikov, je pač vzrok v tem, ker pozna jo današn je in preteklo s t an j e slovenskega jezika in na osnovi tega sklepajo, da jezik Brižinskih spomenikov more bit i s tarejša sloven- ščina. Koliko pa j e v n j ih stcksl. vpliva, o tem so pa tudi sodbe slovenistov d o k a j različne. A. B a j e c 11» 163