-9*     120    cs-
0 modrem mandarinu.
Priobčil Ivan Podgornik
^em&VJjr* itajskemu  cesarju se zameri  nekoč njegov mandarin.   Cesar ga
dvMJtiffi/Cir   pahne v ječo. Dvorjani pa so radi imeli tega mandarina, ker je
*wBBtigjtj0   bil jako moder in pameten, zato prosijo cesarja, naj rau priza-
-' M '"¦^lfc"   nese- Cesar bi mu prizanesel, ali le tedaj, Če mu mandarin dobi
''.'-   -Jsn&   konja, ki ni ne belec,  ne sirec,  ne Šarec, ne sivec,  ne vrancc,
ne rjavec, kratko in malo, cesar našteje konj, kolikor si jih izmisli.
Dvorjani zmajo z giavami, a vendar gredo v ječo, da naznanijo manda-rinu, kaj mu je storiti, da mu cesar prizanese.
»Velja!«  vzklikne modri mandann, »pripravim mu ga!<
Dvorjani se vrnejo k cesarju, in ta ukaže, da izpuste mandarina iz ječc, a silno ga mika, kako mu mandarin ugodi.
JSlodri in pametni mandarin pa pravi: »Sporočite cesarju, da imam konja že v hlevu, ampak ponj niora priti ne v ponedeljelc, ne v torek, ne v sredo, ne v Četrtek, ne v petek, ne v soboto in ne v nedeljo, ampak katerikoli drugi dan, kadar njega milosti drago!«
Dvorjani sporoče to cesarju, a temu je mandarinov odgovor tako zelo po volji, da ga takoj pomilosti.