k. it. Poifaw tekoč» račun It 24 V ftort«t. «in«» 16 mare* tutl fottmezna tiw. — 20 stotink. Letnfk IV. trfNga v Cjtyrid vsak« nre- 4» «poiudne. Vet)« m <&!• leto 12 L, mesečne 1 L, 38 teoEerostvo 16 L. N« Buntto ore* doposlaae na- L»Larce «e ne ton» ozirak. ?9*a«r.essle Strike staaejo v i^proda-i 20 stotink tlt«ik; Franc Novak. Ttsk* »Narodn« Tiskar- •t€ v QoricU one. $*„ terhd Itor. 9. Naši dnevi. Ccrkvena in državna avktoriteta sta daaes omajani, bistvo cerkve in bistvo države je danes mrtvo. Moralna sila cer- kve, ki je predvojnega človeka držala v mejah dozdevne dostojnosti, bodisi poli- tične, gospodarskL, ali socialnc naravc, ki je čJoveka krotila, da se ni pokazal v vsej svon nagoti, je razbita in za velike mase uaroda in Ijudstva brezpomembna. Pravna sila države, njene uredbe in predstavitelji teh uredb, ki so tudi vplivali na predvoj- nega človeka, da ni prekoračil postavnih mej. nimajo na povojnega človeka starc- ra vpliva. In ta današnja nasilna, brutalna, po- Htična, gospodarska, in socialna borba ima za svoj cilj preosnovo reformo teh dveh temeljnih stanic človeške družbe. človeškega sobitja in sožitja! Blazni in brezpanietni so oni. ki zagovarjajo »sta- tus quo«; človek in človeška družba nista Biekanlzem, nista podvržena mehaničnctriu zakonu, kateremu je podvrženo svetovje, Hiarveč organizem, ki ustvarja od dneva, do dneva, od stoletja do stoletja nove o- blike, političnc, ^ospodarske in sicialne. Za človeka in človeško družbo, kakor za vso žlvo naravo, je v veljavi Darvinov zakon razvoja. Današnje mase Ijudstva niso zado- voljne ne s političnim ustrojem države. ne z gospodarskim, ne s socialnim ustrojem. Politični parlamentarni ustroj se je preživel in politlčna borba našlh dni jas- no dokazuje, da se mora politični ustroj preosnovati! Kapitalistlčni gospodarski ustroj je v vseh državah omajan: moralna sila cerk- ve In pravna sUa države, ki sta ga podpi- ralf. sta oslabeli; mase narodov hočejo z Basilji razne vrste ustvariti nov gospodar- skt red. Cloveška družba, ki je v teku tisoč letij proizvodila iz sebc priviligirnni, ne- izmerno bogati, takozvani razred kapita- fištov, pribaja in je prišla do snoznanja, da je njen vrh slab, znjil, demoraliziran. na- silen, brutalen, materijaliziran. nečlove- Skf; zato Siroke mase Ijudstva zahtevajo. da se razredi odpravijo, da so vsi Ijudje po svojem delu sodeležni skrbi. znoja in truda v priskrbljenju, prehranl, v proizva- janja gospodarskih dobrin za obstoj člo- vcStva. Kulturni delavči vseh narodov danes pišejo in govorijo, da je človek ubit. da je mrtev. Vse velike Ideje, Bog in religija, narodnost in domovina. poštenost, pra- vičnost. ljubczen do bližnjega, spoštova- nje do človcške osebnosti, so postalc za današnjega človeka stare cunje. ki nimajo nobene vrednosti. Danes se je pokazal človek v vsej svojl nagoti, krinke so pa- dle, mreže so se raztrgale in narodi drža- ve, druStvcne frmpe so se posvetile in predate nasilju. Najbolj izobraženi, miselni človek ne razume do cela današnjih dni, ne vc, kam pIoTemo!? Posameznlk, narodi. dr/.ave. društveni razredi so se predali danes ve- trovom. ne da bi vedli kam jih ponesejo? Naš najboljši pesnik, Oton Župančič, ko- maj danes doživlja prvi del svoje pesmi: »Predaj se vetrom — naj gre, kamor ho- če!« Ali konec njegove pesmi: »Vendar mornar, ko je najvišji dan, izmeri daljo in nebeško stran,« je §e v daljavi. Odporna sila proti naravnim nago- nom je v vseh oslabela, človek je danes spet podoben svojemu pradedu, pračlo- veku, ki obožuje naravne sile, a njegova borba proti naravi je slaba in brezus- pešna. Povsod, kamor pogledaš, vidiš sanio brutalno silo, v politiki, v gospodarstvu, v pismu, govoru in v dejanju. Sila gospo- dari zlast! v Italljansk! državl. Nasilna organizacija, ki jc zadnje mesece zago- spodovala nad to drzayo, nad prebival- stvom in imetjem prebivalcev te države, je strašna in najbolj nizka, kar jih pozna zgodovina in tudi čas, ki ga živimo. Nasi- ljc te organizacije se obrača proti nam, primorskim Slovanom, ki do danes še ni- smo dali povoda, da bi se nas z nasiljem krotilo. Ta nasilna organizacija, ki gospo- dari zadnje mesece v tej državi, iina na vesti že veliko gospodarsko škodo, ki prescga miljarde in že veliko človeških žrtev. Kakor vsaka nasilna organizacija, tako je tudi ta organizacija započeta po Ijudeh, ki zasledujejo svoj politični, go- spodarski in tudi socialni cilj. Ootovo je, da so tudi v tej organizaciji Ijudje. ki so iz- rabljeni za namene, ki jim niso znani. To nasilno gibanje je vzbudilo v naši državi silno zanimanje: časopisje vsak dan piše o njem. meščansko. socialistično in ko munistično in tudi naše! Parlament pogo- sto razpravlja o vprašanju te organizacije in o nasilju, ki «?a ta udejstvuje. Mnenja o tej orgpnlzaciji in njenem nasilju so raz« lična: meščanstvo mu prinisujc velik po- men; du, mnogi so celo mnenja. da je to nasilno gibanje reSilo našo državo pred razpadom! — Socialisti in komunisti so mnenja, da je to proizvod italijanskih ka- pitalistov in italijanske vlade. ki ima na- mpn uničiti njihovo organizacijo in usta- viti socialistično. komunistično gibanje v Itnlljl. Mi pa pravimo: To nasilno gibanje ne bo priSlo do zaželenega uspeha in po- stavljenega cilja. Nasilje bo vzbudilo v delavskih masah še hujšo reakcijo, ki po- stane za obstoj države §e bolj nevarna, kot je zä njo nevarno to nasilje — nas pri- morskih Slovanov na to nasilje tudi ne bo uničilo! Vsako nasilje pride prej ali slej k svojemu koncu — in po njem so oslepar- jeni oni, ki so v nasilje verovali. Ali vse- kako je v interesu države same, da doka- že nam. svojim novim državljanom, in tu- | di drugim državam. da še obstoji kot dr- ! žava in ne kot orodje organizacije, ki Iz- j rablja ujeno moč in oblast samo v svoje svrhe. flneksijske slavnosli. Dopls z deiefe. Odkar je bila rapalska pogodba med Italijo in Jugoslav«jo podpisana in potrje- na ter je Julijska Benečija priklopljena Italic, se vršijo v tej deželi aneksijske slavnosti, ki se sprejemajo z raznovrstni- mi čustvi. Naravno je, da se jih Lahi ve- sele, saj so se za ta bori kos zemlje dovolj bojevali, saj so izgubili nad pol milijona svojih najbolj§ih mož, saj je njihova drža- va dospela do visokega vgleda ter je ena- korrstnica z Francijo, Anglijo, dasi je pri- šla na rob gospodarskega propada, ker ima v/c itak izpita in izžeta država 12S milijard državnega dolga. Zato si mi raz- tagamo veselje in radost aneksije kot iz- raz veselja, radosti in narodnega ponosa, kar pri pravih Lahih odobrujemo in jim privoščimo to veselje. Vcs drugl pomen pa miamo aneksijske slavnostl za nas Slo- vence in Hrvate v Istri. Sanžermenska pogodba jc za nas pogodba brutalnosti, nasimosti, imperijalizma in tiranstva, ki je nas Slovence in Hrvate, nad šeststotisoč ljudi. proti naši volji, i^roti načelu samo- odločbe odsekala od skupnega ju^osl. de- bla ter nas na milost in nemilost izročila tuji drzavi, ki ne pozna poleg sebe nobe- nega naroda v svojl državi. Sanžermen- ska pogodba je potegnila zevajočo črto \ skill krajih so nevmestne, ako ne izziva- joče in žaljive. Kakor so se tirolski Nemci izognili teh slavnosti, tako so storili tudi Nemci v Trbižu in o aneksijski slavnosti v Tolmi- nu je znano, da jo je ljudstvo, razen par nezavednih mož, popolnoma prezrlo. Da imajo te prireditve nainen dražiti in hujs- kati vže itak nesrečno ljudstvo, spozna- j vamo vže iz oseb, ki te slavnosti prireja- j jo. Navadno se sestavi pripravljalni od- j bor, sestoječ iz bivših iredentistov, bivših avstrijskih častnikov in uradnikov, ki se sedaj ližejo novi vladi; ti povabijo potem vse višje urade, ki se ne morejo vabilu iz- čez živo telo Jugoslovanov v Julljski Be- ncčiji ter nas izročila, rekel bi. žrelu ropa- jočcga leva, ki nas namerava v doglec1- nem času požreti in uničiti. Rapalska po- godba je sprejeta In odobrena: in kaj naj pričakujemo v prihodnjosti, nam kaže do- sedanja izkušnja. Ako smo od 1. 1918. sem, — za časa, ko niso imeli naši sedanji go- spodarji nobene oblasti nad nami, ter bi bili morali spoštovati vse naše pravice, — teptani in suvani, ako smo sužnji v lastni hiši in na lastni zemlji, ako nas naši F.eda- nji gospodarji teptajo ter nam ne dajo na- rodnih, gospodarskih in kulturelnih pravic ter so nam zadali neštevilnih ran, da ni- smo varni več niti svojega življenja in imetja ter smo popolnoma brezpravni, po- tem je naravno, da se ne moremo ne ve- seliti v* vdeleževati imenovanih proslav. — ker nimamo vzroka za to. To spozna- vajo tudi treznomisleči možje italijanske narodnosti, ki vkljub svoji navdušenosti za svojo Italijo spoznavajo naše narodno žalost ter se skušajo z modrim nastopom izogniti vsakemu moiročemu izzivanju ter nas niti žaliti niti dražiti. Zato se nam zde proslave aneksije v čisto laških krajih o- pravičene. v kolikor je ljudstvo zadovolj- no s sedanjimi razmerami — a v sloven- ogniti, a ti morajo pozvati na proslavo vse podrejene urade in uradnike. Na ta način dobi slavnost svoj uradni pečat — a je le delo izzivajočih elementov, kakor je po- kazala slavnost v Tolminu. Da bi bili sla- vili aneksijo Italijani v dobrem zmislu, bi bili vsi Tolminci molčali — a ker so meii gotovi elementi namen dražiti in žallti, se je ta slavnost tako klaverno izvnšila, v- kljub vsetnu pritisku in »znamenitemu« govoru dr. Pettarina. Zato kličemo: Veselite se. le veselite se, a ne izzivajte in ne žalite Slovence na lastnih tleh! Reska komedija. Mislili smo, da je z odhodom velike- ga komedijanta d'Annunzija z Reke reške komedije konec. Temu pa ni tako. Italijan- ska vlada dela še vedno spletke. začasna reška vlada je v tesnem stiku ž njo in njen zvesti oproda Dr. Orossich je izjavil, da je dobilo mesto, na zahtevo kx. orožnike, kl dobč poseben trak okrog rokava in o- stancjo trajno v mestni službi. Tudi se bo Reka gospodarsko priključila k Italiji. Ita- lija je tudi dala denar. Posebno je začasno reško viado skrbela zadeva, da se v reške zadeve ne bo vtikala Jugoslavia. Nato je posebno ostro odgovorila »Reška patriotična zveza«, ki pravi, da je to najgorostašnejša žalitev. S tern Sinatra ltalija rapalski sporazum samo za kos pa- pi r ja, s tern smatra ltalija Reko za svojo luko, s tern je tudi rečeno, da bodo ostali orožniki na Reki kot zvesti priganjači fa- šistov, ki dobivajo po 50 lir na dan, da lahko popivajo po beznicah in zloglasnih hišah. S tern je tudi rečeno, da je kršena po- godba, da se ne sme ne eni ne drugi poga- jati z Reko brez obojestranskega dovolje- nja. Tudi hočejo s tern beguncem prepre- čiti prlhod v mesto. Qeneral Caviglia je s tern prelomil dano besedo in pogazll opa- tijsko pogodbo. S tern hoče italijanska vlada pomagati reški anarhiji pri volit- vah; v volilnem imenlku pa so vpisani ta- di d'Annunzio in drugi njegovi krvniki. po- šteni reški meščani pa so izpuščeni. Proglas pozivlja, naj ta čas zasedejo Reko medzavezniški oddelki, kliče tudi Jugoslavijo. ki je sopodpisala rapalsko pogodbo, naj izvrši obvezo, ki jo ie sve- čano prevzela in končuje: »Kličemo velike sile sporazutna ter svečano in energično protestiramo proti verolomstvu italijanske vlade, ki ga je do- kazal Grossich. Pozivamo velevlastl, naj nemudoma posredujejo, da ltalija ne po- gazi rapallske pogodbe. Naj one zasedejo reško državo, da pride Reka do ustave. ki bo odgovarjala mednarodnemu pravu» kajti reški prebivalci so siti komedij in italijanske makiavelistične polftike tor tc- lijo in hočejo, da se vzpostavijo na Reki red, mir in delo! Kličemo svetovnj tisk, kličemo vse kulturne narode, naj nam po- inagajo. Reka je sramota za ves svet, kf se mora zbrisati, naj stane. kar hoče! Svet mora posredovati, ker ni mogoče, da bi bil tako nizko padel.« Nemci in londonska konferenca. Poročali smo že parkrat o londonski konferenci, ki ima namen urediti več važ- nih vprašanj, med temi pa tudi plačilno obveznost Nemčije nasproti zaveznikom. Koncem let. januarja so določili v Parizu vsoto, ki jo morajo plačati Nemci, v Lon- donu pa naj bi Nemci podpisali te obvez- nosti in jih molče izpolnili. : Zahteve zaveznikov v denarju in v drugih stvareh so bile velikanske, tako > velike, da bi jih noben narod ne mogel sprejeti. Zakaj pomisliti tnoramo na dvo- rezen mec politike zaveznikov. ki bi radi dobili od Nemcev kolikor mogoče velike vsote, na drugi strani pa se boje razmaha nernške trgovine in industrije, s katero bl jim bilo mogoče zaslužitl vsote. katere potrebujejo. To bojazen posebno gojijo Francozi, ki gledajo s strahom na vsak korak Nemcev in bi jih radi videli za traj- no vničene in ponižane, da ne bodo mogli mlsliti na maščevanje. Tudi Anglija, ki se je preje delala zelo za miroljubno, je zadnje case spremeniia svoje zadržanje in je postala skrajno stro- ga in neodjenljiva, tako da je Evropo kai- presenetila v svojim zadržanjem proti Nemčiji. Le ltalija je v te:n vprašanju bolj rezervirar.a, ker se r.jsn1 interest ne Vr'je- jo z onimi Aiulije in Franciie. Se bolj s«\';O se zavzeli nad Nemci. Oni so poslali v Louden Simonsa, ki je stavil take protipredloge, da je bilo mogo- če vedeti že vnaprej, da ne bodo sprejeti. Tako se je izvrSil prelom, dasi bi bilo v interesu vseh, da se mirno sporazumejo, Simons je odpotoval nazaj v Berlin, kjer ima nemški narod za seboj. tuje Četc pa so vkorakale v nove pokrajine ob Renu in zasedle celo množino nemških krajev. Kaj je napotilo Nemce, da so izvali te posledice? Ali se čutijo res tako moč- ne? Morda se je res položaj zanje obrnii na bolje v toliko, da se Amerika ne vtika več v evropska vprašanja. Tudi Ima An- glija veliko opravila doma z Irci.Mia stra- ni Nemcev pa je po nasilncm dejanju za- l veznikov ves svet, ki je pač tak. da je ve- j dno na strani tlačenih. Morda se hočejo . Nemci opirati tudi na Ruse, na ta bav-bav J Angležev. Toda ravno Rusi so zdaj radi . notranjih nemlrov postal! zopet šibki in n! j mogoče tako gotovo računati nanje fn s ,to Je zopet Angležem v prld. 1 Vsekakor je postalo evropsko ozračje ; nekako čudno, slisijo se grožnje. rožljanje ; sabelj, vojne trajajo dalje vEvropi in v I Aziji, tako da do končnega miru še dav- I no nismo prišli po vseh teh letili premirja. ! Kaj bo nastalo iz tega. ne moremo vcdetl. I Morda se bodo Nemci uprli. Morda si mi- ! sli ententa podvreči vso Nemčlio m ko- i rakati proti Rusiji. NI dvoma. da stojimo I na pragu novih dogodkov; kaj se bo izci- ; milo iz te žalostne igre človcStva. bo po« kiizala bodočnost. Po zadnjih vesteh posnemamo, da ni | londonska konfertnea, ki je klaverno do- ; korčnla, do/edla r lota | 1917. Zadnji čas se je res začelo nekaj j malega poprav!jati ali to je kakor kapljica j vode proti morju. j — Lokve. Lepo uspelo otroško vese- lico srao imeli. Vse točke so prav dobro uspele. vsa cast prirediteljem, ki so s tern napravili otrokom in starišem veselje in zabavo. Še mnogo takih zabav bi si želcli. — Marijtno Celje. V noči med sredo in četrtkom dne 3.—4. t. m. so tatovi istl vojni vdovi. Mariji Drekonja pri Filejih, kateri so pretekli mesec v orožnike pre- oblečeni zlikovci odnesli 2000 L in drugo, odpeljali zdaj par volov. Po sledu se je dognalo. da so jih gonili čcz hrib v Bene- čijo skozi Podutano. O volovih in tatovlh ni nobenega sledu. Dru/.ina vojne vdove, ki ima petero otrok, je vničena. Kdaj bo konec tell tatvin? — Snča. Dne 5. t. m. je prišlo iz Bovca v Sočo pet finančnih stražnikov pod vod- stvom svojejra maršala. Napotili so se na Log, kjer stoje poleg vojaških barak tudi hlevi tukajšnjih posestnikov. Pričeli so tr- irati streiio rnz hleva Kosp. žunana. Ko jc tu odločno rrotcsiiral, so ?;a hotel! areti- rati in odpcljati v Trst. Vprašamo: Kdo je postavljcn v tej bln/.eni de/cli. dn čnva nru! l.-is.trino dr/.avljanov? Ali smo šc go- spodarii. da trorair-o i-ledati. k"kn tTiio nošn nf.p.lopjn. ki smo jih komai zn silo pn- prnvili. ker nom je vojna vso uničiln. Ni to edlni slučaj te vrste. NM čuda, da se naiM tako str^'o of!"-i-T'^ ri^i -¦- f^—r v- 'c:. __Tnlrn'n. Pn bodo naši čitatelji raz- umcli nekatere stv^ri. mornmo p'-Hr>ti n:>r oripomb k aneksij«ki slavnosti v Tolminu. Slavnosti so sc bili vdele/ili ne-^er« nod- '/n^nni iz'^^d zunanov pn samo Tr°b§e iz Srpenice, ki je na ta način dokazal svojo narodno nezavedaost. Izmed ljudi je bilo pri maši samo par starlh ženic. -Solskih o- trok samo 30 (izmed 400) in oni učitelji in gojenci »Skodnikovega« zavoda, ki so morali biti, ki so pa jokali ob »Te Deum«. Na gradu je vihrala črna zastava. ki so jo pozneje sneli. Fant, ki jo je bil razobesil, je bil pretepen in zaprt. Ista zastava je vi- hrala že prejšnji dan v Podmelcu. Lep del slovesnosti je odpadcl. da ni bila blamaža še večja. — Temnica. Pri nas se je zgodila ta j pondeljek grozna nesreča.Ko je naš župan ; peljal sladkor za aprovizacijo, se mu je • voz med Pliskovico in Komnom prevrnii \ in padel nanj. Eden, ki je šel slučajno mi- i mo, ga je rešil. Težko poškodovanega so I prepeljali v bolnišnico v Trst. Mož je v ! smrtni nevarnosti. — Včeraj se je pri nas j ustanovila stavbena zadruga. | — V Tolminu so vže v noči pred a- ¦ neksijsko slavnostjo zamazali gotovi lju- ! dje razne hiše Modrijanovo, dr. Serjuno- j vo, kaplanijo, a najbolj župnišče; tu stoje \ značilni napisi: »Chi non si sente italiano tagli la corda, viva Tolmino italiana, fuori ; il Panson, alia morte chi non si sente ita- ; liano.« Med ir.ašo so vdrli v zvonik ter ! kričali pred vsemi oblastmi, ko so šli iz j cerkvc »fuori i sciavi«; zvečer jih je prišlo I več v župniščc z revolverji ter so tirjali i cerkvene ključe, nato so vdrli v sta- \ novanje cerkvenikovo ter iskali ključe, ! tolkli so po ccrkvenih vratih. Tudi se je ! pokazala tabla z mrtvaško glavo in boda- • lom. Vprašamo, bi bil mogel prečastiti : monsignor dekan pri takih dojrodkih peti ; >Te Deum«? Sporoča sc nam, da se je g. * civilni komisar jako korektno držal, a ko- . mandant tanik. vojaške posadke gosp. ! major Campini se je javno zavzel za Slo- ; vence, ter hotel izzivajoči namen slavno- | sti prcprečiti. Hvala in cast jima! } — Iz Šmarij. Dne 4. III. 1921 smo spre- J mili k večncmu počitku Ivano Poljsak roj. < iz občeznane rodoljubne Franceljnove hi- i še; sestro blagopokojnih vlč. župnikov | Josipa in Alfonza iz Prvačine oz. iz Sto- maža na Vipavskem. Pokojna je bila res mati stare naše korenine, vzor prave go- \ spodinje, marljive in neiunorno delavne ' do zadnjega, prave krščanske matere, do- ; bre vzgojiteljice svojih otrok in po ljud- skem glasu prave matere ubogih. Bila je j radodarnega in usmiljenega srea. kar je | pričala ogromna udeležba ob njenem po- i grebu, ki ga jc vocill dsmači g. župnik ob ; asistenci še treh drugih sobratov. Pred hi- = so žalosti, v cerkvi in na pokopališču, jc ! zapel pokojni v slovo domači cerkveni ; pevski zbor pod vodstvom g. nadučitelja j ginljive žalostinke. Pri tern naj omenim, '• da je bila pok. Ivana sama velika ljubite- ljica narodnega petja. Kakor žc večkrat v tej narodni hisi, se jc tudi v počeščenje blagopokojne »mätere ubogih« nahralo med gosti L 170 za slov. sirotišče v Oorl- ci. V enak namen je da.rovala tudi njena ¦ še edina ljubeca sestra Lucija Oruntar L. 1 v50, mesto venca na grob. Za njo /.alujejo : njeni preostali Ijubeči sinovi! »Srcčko. j domači hišni gosoodar. Vinko. posestnik v vasi, Rafael, poscstnik v Ameriki ter oba gg. učitelja Albert v Pliskovici in Vcko- slav na meščanski šoli v Celju, kakor tudi Se edino preostala njena sestra, že prej imenovana Lucija, iz občesnostovane, go- stoljubne narodne Oruntarjeve hiSe. — Preostalim naše iskreno sožalje, pokojni pa svetila večna luč!___________________ Iz drugh l'stov. 1. »Država z dvema vladama«. Ta članek prinaša »Edinost«, o katerem raz- glablja vprašanje fašistov, ki so postali najmočnejša organizacija v deželi, da se ljudje obračajo nanje in prosijo za milost in pomoč, oni imajo oz. si lastijo pravico izganjati ljudi iz države, oni zabranjujejo pogled v imenik volilcev, oni so vse. Da- nes ne vemo, kdo predstavlja vlado. »Edi- nost« končuje:: »Mi hočemo jasnost. Oospodje nam bodo že morali enkrat povedati, je-li no- sitelj drzavne oblasti civilni komisariat a!i društvo fašistov. Mi nismo prav nič na- sprotni, da izroči država svojo oblast faši- stom, če si ji zdi to potrebno. Na vsak na- čin iiioramo pa biti o tern obveščeni. Mi moramo vedeti, so-li veljavni državni za- kori ali pa sklepi fašistov. Radevolje se bomo obračali na orgarizacijo fašistov in prejemali od nje navodila, ako vemo, da so oni voditelji dr/ave in ne vlada. Radi bomo pri fašistih vlagali prošnje za prire- janje shodov in veselic, ako vemo, da jc vlada odstopila njim pravico dovoljeva- nja. Ml hočemo vedeti, pri čem smo. in Dotem homo nanravili vse, kar hočete. Nujno tirjnmo, da nam gospodie izrečete jasi'o bescdo.« 1. »L'Idea d«I Popolo* prinaša člnnčič v l<-n+ot''>r'1 opisnje r.'^mcre na šc>lah v Furbniji, kjer noučujejo učitelii. ki jih u- čenri re mnrejo rnzirve'i 00 oH^t^tkrv furln^^Vih ^ol iira t^ke nčitelic. Knj naj pnroremo k temu šele rri, ki nimamo z it?lijanskim jezikom «nloh nič sorodnci.'«i in :>f}. nnša rM^dinn v Ooriri primor?na, da pobaja v italijprsVc role' ^°kn rmv^j'"» šele naši otroci tožiti svojim rrMerprn. ko nrideio dorpov. da re rozume:o ri^esar. Ta Člpn^ič je prinesel f.e vk'emski »U Friuli". Tudi r-i nravimo ž njimi: »Uboge Sole! Uboga Primorska!« Polilične vesli. = Dvojna mera* to se sliši xvdo in skoro je sram človeka, če mora isio po- navljati. Recimo, da so dvojne obiasti, če ne trojne. Ene za fašiste, druge za tirolske Nemce, a tretje za nas Slovence, kl ne smemo zborovati (pr. Solkan), a tirolskf Nemci so imeli ogromno zborovanje, na katerem je bilo zas*opanih 192 občin. V resolucijah so protestirali proti fašistom, ki si lastijo oblast in so zahtevali eno sa- mo volilno okrožje za vse Nemce, ki oo priklopljeni Italiji. Tudi mi se lahko pri- družujemo tern zahtevam, mi hočemo imeti enkrat mir pred organizacijo faši- stov in pravično vrejena volilna okrožja. Sicer pa — nam še zborovania ne dopu- stijo. -- Dr. Pettarin vabi na proslavo anek- sije v Oglej, ki bo na veiikonočni torek, vse župane cele dežele. V vabilu pravi-, »Ooriški deželani italijanskega in sloven- skega plemena smo vsled večstoletnega sožitja po veri. po deželni samoupravi in po gospodarskih odnošajih navezani eden na drugega in to tradicijonelno skupnost najlepše pokažemo v skupnem bratskem slavju v Ogleju, kjer bodemo skupno pro- sili nebeškegn blagoslova na dovršeni do- godek« — da smo sužnji, brezpravni, oro- pani vseh pravic! Ne, ne, gospod komen- datore, za tc dobrote ne bomo Boga prav nič zahvalili, kcr rapalska pogodba ni bo- žje delo, ampak delo imperijalizma! ~ Italijanska zbornica se je zadnjo dni pečala s Üasistovskimi nemiri po Ita- liji. Coda (fažist) pravi, da je izključeno, j da bi bili fašisti odgovorni za nasilja, za- | kaj znani so plemcniti sinotri fašistov. j Obzaluje izgre ie, toda napada proletar- I sko diktaturo. i Socialisti so zahtevali naj vladr. e- nergično nastopi tudi proti fasistoiu. Sploh je začelo v zbornici vse bliskati in Krmeti nroti (iioiittiju in viadi in vso ka/e, da se Giolitti ne bo obdržal dolgo na kr- milu. — Mazzimjeva oblctnica. Dne 10. t. \\\. je bila obletiiica Mazzinijeve smrti, iimrl je dne 10. inarca 1872. Mazzini je bil glas- nik ljudske svobode, <. n je silrio veiovai x moč ljudskih pokretov. Pravi. da kar mc- rejo narodi, lo je odvisno edinole od njih volje. Bil je navdušen za slovanske pesni- ke. Avstriji in Turčiji je prorokoval pog»n, Itaiija da mora pospešiti to sinrt. zc'czr.i meč, ki naj io ubije, je pa v rokah Slova- nov. — Med Čcškoslovaško in Poljsko za- čnejo trgovska pogajanja. Diplomati so izjavih, da bodo vse storili za to, da se odnošaji med obema narodoma utrdijo. — Benes pravi, da je treba Avstriji pomaga- ti s kreditom na dolg rok. O londonski konferenci trdi, da je za Evropo velikan- skega pomena. O Rusiji pa, da naj Evropn opusti vsako vtikanje v njene notranje razmere. — Načela češkoslovaške v na nie politl- ke. Beneš pravi: »Te-le so torei smernice češkoslovaške vnanie politike: Rešitev tcritorialnih vprašanj, da sc odstranijo vzroki starega sovraštva med sosedi in ustvaritcv normalnih politicnih in gospo- darskih odnošajcv s sosedi. Vsled nem- ških in ruskih težkoč je nastala potreba, da se oprime Češkoslovaška Male enten- te in približa Poljski. Prijatelisivo z Italijo in zapadnimi dr/avami naj uirdi tradicio- nelno vnanjo politiko Ceškoslovaške. Ce- skoslovaška se bo čuvala pred pustolov- sčinami, njena politika mora biti politika miru in sprave, politika, kateri je edini cilj politični in gospodarski, mcralni in inte- lektualni prospeh Evropc.« — Cehi in komunisti. Cehi se ne igrajo s komunisti. Nekateri komunisti so bili za- uiije dni obsojeni na 6 do 10 let ieče, kcr so hoteli izzvati državni prevrat. ! = Pcljska in giasovanie v Gorenji Šlo- ziji. Kot je znano, se vrši ljudsko glaso- vanje v Oorenji Šleziji dne 20. t. m. Polj- ska je proti temu, da bi glasovali domači- ni in izseljenci na en dan, da se ne bosta kršila mir in red, ki sta prvi predpogoj za ; pravičen izid glasovanja. I = Avstrijski kancler Mayr je šel v | London; pred svojim odhodom je dejal: i »Oremo v London z miroljubnimi na- ! meni prosit dolgotrajne kredite» ki nam I bodo dovolili. da začnemo zopet delati. i Nočemo biti prosjaki pred Evropo, tem- • več hočemo živeti od svojega dela. 2eli- i mo pa dobiti pomoč, da se nam bo mogo- i če popraviti.« j = Von Simonsa napadajo v ybornici, ko se je vrnil iz Londona. Nekateri bičajo ne7adostne priprave za londonsko konfe- | renco. — Bavarski minister Kahr pravi, I c'n bo Nemčija. nlačala. Centrum, demo- j kratje in večinski socialisti so zato, da naj I ostcine Simons v vladi, desnica ga pa silrio i nnppdn. — Nova pruska vlada se sestavi po Veliki noči. =- Romunski prestolonaslednik se je poročil 7 prško princezinjo. — §nan«?l{« ministers^! predscdnjk Dn- to j»TT!or*pn. Ko se je Dato v ^vtomobilu vrnc^l domov. so tri osebe slcdile avto- mobilit tip kolesth. Ko je bil avtomobil na rpzr»«->tiu Cnlle Sarano, so tl neznanci u- stroiHI 2~krpt nroti ministrskemu pred- sedniku ^nfer je tedaj dal stroju vso m^č : in z nnivečjo na^lico je popeljal avtoitjobil v bolnišnico Closada. Zdravniki so ugoto- vili, da je bi! predsednik že mrtev. Zadelo ga je bilo mnogo krogelj, tri pa sr ga smrtno ranile. Morilci so ušli. Aretirali so- nekaj ljudi, ki jih sumijo, da so oni morilci. Sestava nove vlade je poverjena Maaru, staremu španskemu državniku; ki jo ba sprejel le, če ga bodo podpirale monarfci- stične stranke. ~ >AeSerenada«. »Ekloga« (Spomlad na pesem). — 9. Iv. Qrbec: »I- dila« (Stanko Kosovel), »Zdrava Marija«, rokopisa. — 10. V. Novak: »Moi maj« (Andante semplice - Molto tranquillo. Al- legro vigoroso). — Tcčke 2. 4., 7. in 9. po- je g.čna Avrelija Sancin, spremlja na kla- virja g. Ivan Orbec, ki obrazloži tudi kla- virske skladbe. Začetek točno ob 20. uri. Cene za vstopnino in sedež: L 9.85; L 7; L 5.— in L 4.—. Predprodaja vstopnic v Knjitrarai Katoliškega Tiskovnega Dru- štva v Gorici.« -f 20 dinarski bankovcl — falsifikati. Ker je med ljudstvom Se precej 20 dinar- skik bankoveev, katerih zameniava je bl- la določena le do 28. februarja t. 1. in si posestniki vsled prekratkega roka iste niso rnogli pravočasno zamenjati, pod- uzela je podružnica Ljubljanske Kreditne Bänke v Qorici korake, da bi zan*;;J:M- kom omogočila zamenjavo istih. NavjJe- na podružnica Ljubljanske Kreditne I3an- ke bode do vključno dne 22. marca t. 1. iste prcvzeia le proti potrdilu z točno na- vedbo serij In številk vsakega posamez- iieKa 20 dinarskega bankovea. katere šte- vilke je stranka primorana kontrolirati. Protivrednost se bode izplačevala šele po pregledu s strani Narodne Bänke v Ljubl'ani, ako so isti pravl in o čemur se bode občinstvo svoječasno obvestilo. — Podražnica Ljubljanske Kreditne Bänke, Oorica, Trgovski Dom. T Učiteljstvo gonškega okraja — tudi vpokojenci — vdobe nakaznice za velikonočni pribolišek pri predsedniku — Oorica Corso Verdi 37. ¦'- Solskim vodstvom naznanjamo, da se tlobe abecedne tabele za ljudsko Solo zopet v knjigarni K. T. D. v Ooricl za nizko ceno 12 L za 25 pol v velikosti fiOXSO cm. Sezitc pridno po njih, dokler jih je kaj v zalogi! -*-¦ Županstvom se naznanja, da spre- jema knjigarna K. T. D., Oorica, Montova liiša, naročila poštnih pečatov, kakor jih predpisuje civ. komisarijat. 4- V znante on im, kl bivajo v drugih državah in potrebujejo za oneije od žu- panstva razne listine, da naj priložijo pro- Šnfam tudi denar za kolekovanje in pošt- ne stroSke. -h Vsi oni Rospodje in gospodične, ki so se vdeleževali privatnega tečaja v No- vem domu v Qorici. vabim na prijateljski -sestanek v prostorih kavarne Adriatico za soboto ob 3. uri popoldne; kdor se se- stanka ne vdeleži, naj javi pismeno. Bra- tuž Marijan, via Ponte Isonzo 17. 4- »Mat!« v Aldovščlni. V soboto 19. t. m. na Jožefovo ob 4. pop. vprizori »Qo- rlški dramatični krožek« v dvorani g. Bratine drnmatsko sliko Fr. Ks. Meška v treh detonüh »Mati«. v kateri je nisatelj z nedosegljivostjo opisal ljubezen do rod- tie matere in do matere domovine. Priča- kntemo mnogobrojnega obiska. ¦'- Zadružn? tečai v Hnditužnl. ki je bil ii;inovedan za dne 19. t. m. se radi nenad- nih ovir ne more vrSiti napovedanega dne. VrSil se bo pa no Velikonoči. na knr onozarjamo vse one, ki so se nameravali tečaja vdeležiti. -+- Zahvalna shirba božfa se ie vrštla v nedeljo f» t. m. v Gorenjem in Dolenjem Logatcu. HotedrSicu Rovtah in Planinf. Farr?e cerkve so bile pri teh zahvalnih sfu/bah božjih r?atl?txeno nnJne. Ko je sli- §alo thidstvo v svoiih cerkvnh peti nrvič narodno hlmno, je bilo do solz ganjeno. -+- Dr. Ivj*n Oražen starosta Jugoslo- venskega sokolskega saveza, šef zdrav- stvenetra odseka i. t. d. je 10. t, m. nena- doma preminul v Ljubljani — zadet od srene kapi. Za glavnega dediča svojega vecmiljons'-eea imetia je postnvil dr. O- razen medicinsko fakulteto ljubljanske u- nivrrze z «nročilom. da se porabi preino- ženie v podnoro slušateliev te medicinske fakultete. Oražen ni imel otrok. 4- Tatovi v Stržišu. Dne 9. t. m. sta dva fanta. eden iz Zriojil in druei \z Str- žišč ukradla pri Korenincu v Zakojci 2 ve- ilka vola. Oblast je zasledila vola in tato- va v Kanalu. Ko so ju zaprli, sta kmalu z nekim železom predrla zid in ušla iz ječe. Mogoče pride še na dan tatvina v farovžu v Stržišču. '+ »Goriška slovenska Omladlna« je imela v nedeljo dne 6. t. m. svoj občni zbor; s tern se je društvo oživelo 4 Sv. Gora. Z novim letom se je pri- pravila spominska knjiga za obiskovalce in obenem velikodušne darovalce za ob- novitev Svetišča. — Vsem že vpisanim, med temi zlasti gosp. J. Kopaču, svečarju, za njegov plemeniti dar — 500 lir — naj- lepša hvala! — Dostavljamo tudi iskreno zahvalo vlč. gosp. A. Benigar, župniku v pok. v Baderni za ravnokar poslani lepi dar 100 lir, in za vse prejšnje obilne daro- ve! — Predstojništvo samostana. 4- Naši grobovi. — Vojaki, ki so v času vojne umrli v sovražni deželi, so ve- činoma pozabljeni. Niti svojci večkrat ne vedo za njihove grobove. Po naših krajih je mnogo italijanskih pokopališč, kjer naj- demo tudi slovenska imena. Mogoče bo temu ali onemu ustreženo, ako izve vsaj za grob svojega dragega. Zato naj bi se po našem časopisju objavljala tozadevna poročila. Na velikem vojaškem pokopali- šču v Drežnici pri Kobaridu sem našel prav v levem kotu dva taka grobova z napisom: Sold. Ciumkovec (gotovo Šin- kovec!) Johann eserc. Austriaco t 28. 5. 1916. Serg. Medvescek Michael eserc. Austriaco t 28. 5. 1916. 4 Tatvine y Štnartnem pri Kojjskem. Lep slučaj tatvine se je zgodil v Šmart- nem pri Kojskem. Ob belem dnevu so ukradli trije gosposki zlikovci, katerih dva sta motila deklo v sobi, iz zgornje so- be 9000 L; ko je tretji opravil svoje delo, je to opazila dekla, a je zbežal peš, ker ga je ta vrgla s kolesa. Onadva v sobi, sta trdila. da tatu ne poznata, dasi je bil eden izmed njih njegov brat. — Sploh se tatvi- ne silno množe. Opozarjamo naše ljudi na največjo previdnost. + V Gonjaču je bila v cesti nevarna jama, ki so jo začeli zdaj zasipati, da ne bo več nevarna ljudem in vozovom. Prosvela p. Nove Htanije. Lavretanske litanije za mešan zbor in orglje, zložil Vinko Vo- dopivec. Založil skladatelj. Dobivajo se izključno v prodajalni K. Tiskovnega dru- štva v Gorici (Montova hiša). Cena par- tituri 2 liri, z poštnino 2.80 L. Pošiljajo se le proti predplačilu. Posamezni glasovi niso izšli v tisku; zato naj se naroči več partitur, da ne bo treba glasov prepisova- ti. Litanije so lahke in melodijozne, zlože- ne so v ljudskem tonu. Vsaki invokaciji sledi »prosi za nas«, kakor je zaukazano v predzadnji Stevilki »Cerkvenega lista«. p Srečko Kumar. Triintrideset let ho- di Srečko Kumar po tej lepi božji zemlji. Redke so svetle ure, ki jih je bil kdaj užil. V prvih nežnih trenotkih življenja je bil že brez matere, ki je šla po svetu za kru- hom. Edini tovariš v mladih letih, bolnl oče, godec, mu je hiral, umiral in umrl. Dokončal je učitefjišče v Kopru. Učitelje- val je na Goriškem in potem v Trstu, da bi se zamogel posvetiti glasbi, a v dveh letih je služil, žal, le tri mesece za plačilo Dovršil je konservatorij in se je vrgel v svet, da se izpopolni. Čez Dunaj, skozi Prago in Draždane je prlšel v Lipsko z namenom, da se svetla iskra v sreu razpa- li v plamen, ki ne ugasne. Pembauer, ve- liki mojster, plemenit človek, — mu je bil zelo soroden po čustvu in mislih: njega se je oklenil zvesto in se ga je držal do pr- vega povratka v domovino ob začetku vojne. Služil je za preskromen kruh pri tržaški »Glas. Matici« boreč se nepresta- no proti slavnim »tradicijam« in ljudem, ki še od daleč ne pojmijo niti glasbenega rokodelstva, kaj šele umetnosti. Ob vsto- pu Italije v vojno je bil primoran oblečl vojaške cunje in jih nositi do pol leta pied koncem vojne, ko je bil odnoslan ra- di bolezni. V Tečnu ob nemški meji se je ustanovil, da je imel kratko pot do Lip- skega. do Pembauerja, ki se ga je vnovič oklenil do drugega povratka v domo- vino. — Kumar je umetnik. Kar mu je dala narava ob rojstvu, je veliko. n!č manjše pa. kar mu je življenje odreklo do danes, saj se slišl vse to iz vsakega glasn, ki ga izdihne iz klavirja. Imamo klaviristov-u- metnikov mnoeo in vsake vrste. od aka- demikov in virtuozov do natekstremnej- ših modernistov, ali klaviristov — poetov imamo malo in od teh zavzema prj nas Kumar prvo in najlepše mesto. tako, ka- kor med Nemci romantični koWist in Chopinov igralec Pembauer, Kiimariev učitelj Imeniten je na§ umetnik tudi kot klavinski učiteli in pedagog. V poučeva- nje je uvedel Riemannov sictnrTv S tern se je povzdignil nad tiho rodoljubno delo do one stopnie. kjer je naš narod meri z drn- gimi, spadajoč vse ljudi v duševno brat- stvo. Iv. Grbec. Darovi. d. ZA NOS, nabrale v Solkanu go- spodične Anica Boltar, Ernesta Zimfc, Pa via Pavlin in Josipina Markič L. 927, potom blokov. Iz St. Petra pri Gorici so nabrali po- tom blokov za NOS. L. 95, od katerih je daroval g. Blažica Božidar 1. 10. Nabirajte pridno za NOS. d. Mesto venca na krsto pokojni go- spej Mariji Bravničar so darovale tolmin- ske žene za obnovljeno društvo »Ljudskl otroški vrtec v Tolminu« 211 L. d. Za »Slovensko sirotišče« v Gorici: Neimenovana 10 L, N. N. 5 L. Bosr stotero poplačaj! Listnica uredništva. Radi poman|ka- nja prostora smo morali to pot zopet od- ložiti več lepih člankov in dopisov za pri- hodnjič. Naj nam dopisniki oprost6. V prihodnji številki, ki bo štela s prilogo 8 strani, pride vse na vrsto. — Dopisni- k i, oglašajte se pridno in kratko! ZAH VALA. Podpisani izrekamo nsjtoplejio zahvalo vsem, ki bo na katerikoli način počastili naSo prcljubo in nepozabno bčerko oz. Bestro MABICO BBATU2 na poti v vecnosti. Posebej se tahvaljujemo vsem o5iskovalcem in tolainikom v dasu bolezni, zlasti preč. g. Doktoriču za duhovne dobrote. lskrena zakvala cenj. darovalcera cvetja, družinama Bratuž in Pečenko za piekrasne venee — g. pevovodju Komelu in gg. pevcem za ganljivo ialostinko — ter vsem sorodnikom, pnjateljem in znancem za izrečeno sožalje. Šv. mr.ša zadušnica se bo pela v četrtek 17. t. m. ob 8 uri pri sv. Ignaciju. GORICA, 15. marca 1921. Žalujoča družina MARTIN BRATUŽ. ZAHVALA. 0 priliki smrti JOS'PA MODERG se tern potom zahvaljujemo vsem sorodni- kom, prijateljem in znancem, ki so se od blizu in daleč vdeležili pogreba. Zlasti se zahvaljujemo preč gg. vikarjema iz Vipolž in iz Vedrjana, posebna zahvala preč. g. kuratu iz Kozane za zadnji pozdrav na po- kopališču in za večkratni obisk v času bo- lezni, srrna hvala domačim pevcem • za ginljive žalostlnke pred hišo, v cerkvi in na pokopališču. — Bog vsem obilo poplačaj! Kozana, dne 6. marca 1921. Zatujoča družina MODERC PRIPOROCAMO SLEDECE KNJIGE: Povesti za otroke z ilustracijami: Rdeča kapica, Pepelka, Brnoljičica in Sneguljčica a L 8.50 komad. — Jos. Pav- čič, .Našim malčkom! Malim pianistom! Zbirka najpriljubnejših slovenskih šolskih pesmic. Za klavir in petje a L. 10 komad. Zbirka domačih zdravil, cena L. 3.50. 1. Majdič: Nasveti za hišo in dom, cena L 8, trdo vezano. R. Legvart: Živinoreja II. knjiga. Govedoreja, cena broš.: L 6, trdo vez. L. 9. — Ufbanus: Knjiga o lepem ve- denju, vez. L 8.20. Dr. Ivan Grafenauer: Kratka zgodovina slovenskega slovstva, L 15.20. — L. Pintar: Poezije Doktorja Franceta Prešerna. Ljudska izdaja, L 5-50, Dr. A. Breznik, Slovenski pravopis L 3.25. Po pošti več L 1.50 za vsako knjigo. — Knjigarna K. T. D., Gorica, Montova hiša. Xll S jca. z gospodarsk'm poslnpjem in 5 njiv zem- Ije na VOLČJIDRAGI stev. 306, 5 mi- nut od postaje, se proda na javni dražbi dne 7. aprila ob 10. uri dopoldne. Even- tuelno informacije daje upravitelj Franc Černic, Šempeter pri Qorici. PODRUŽNICA LJUBLJANSKE KREDITNE BÄNKE :: V GORICI, :: Corso Verdi „Trgx>vski Dom." ____ _ . ~ ~ _Ä CK Brzojavni naslov: mmmm Telefon St. 50. •••• KQ. ** ^,/ ______ MSŠ Ljubljanska banka. I Delniška glavcica GENTRALA: Rezerva SHS t 1 SHS kron kron * so MiLijoNov. LJUBLJANA. 45 miujonov. PODRUŽNICE: Brežice, Borovlje, Celovec, Celje, Maribor, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestnje vloge na knjižJce po 4°/«,. Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Naknp in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvršuje vse v bančno stroko spada;oče posle najkulantnejše. Uradne ore za občinstvo Sl/a—12 in od 3—5. Ob sobotah popoldney ob nedeljah in praznikih se ne nradaje. i____________________________ Wk*ß^4» m Cenj. šivilje in neveste, pozor!! Pred nakupom oglete si mojo zalogo prvovrstnih Šivalnih 5troJCV za šivanje, umetno vežeDJe in krpanje. Jamstvo od 5—10 let. Strokovni poauK v vezenju in Krpanju, vzorci in nsarije brezplačno. Velika izbira čevljarskih Strojev. Priporočam gg. kolesarje svetovno znane kolesa za dirko znamke Start, in tako tudi najtrpež- nej^e kolesa za vsakdanjo rabo znamke Waffen- • radf za katere jamčim 1—2 let. Velika zaloga poljeiMskih strojev _ iz dobro znanih čeških tovaren. Dre-fijpfiRJ vesa, slamoreznice, preše i. t. d. "*" J(3I Imam tudi na izbero puške, sa- ^ 5^. mokrese, patrone, dinamitne patrone -¦)) za rnzstreljevanje in vse dele za zgoraj Ž& omenjene pred mete. Lastna delavn ca in popravljalnica v mehanični in puškarski stroki. Za točno, solidno postrežbo in konknrenčno ceno jamči Jo Sip KerŠevani mehanik in puškftr GORIGA, StOlni trg it. 9 desno rPi^zza Dnomo) sedaj Piazza Cavoar Potrti Ysled ncnadne britke izgube svojega preljubljenega, nepozabnega gosp. strica, tIč. gospoda SIMON-A KOS kurata v pok., ki se }e preselil v večnost dne 3. sušca 1.1., se tern potom naj- srčnejc zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali udeleživSi se v tako obilnem številu pogreba; zlasti se zahvaljujemo še posebej preč. gosp. župniku T Sp. Idriji, g. Karlu Supinu za podelitev sv. zakramentov pokojnemu, preč. g. Fr. Osraldu, katehetu v Idriji za vodstvo pogreba in za ganljivi govor v cerkvi, vsem drugom čč. gg. duhovnikom, kakor tudi čč. sestram usmi^jenkam h'ral nice sv. Antona, ki so mu samarilansko lajšali trpljenje ob smrtni posttlji in ga spremljali na zadnji poti; nadalje vsem cerkvenim pevcem in gg. različnim uradnikom iz mesta Idrije in vsem drugim, ki so nam stall ob strani v tolažbo v trenutkih nepopisne žalosti vsled nenadomestljive izgube. V imenu vseh sorodnikov JOSIP KOS, nečak. ZAHVALA. Podpisani izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so na kateri koli način pomagali naši nepozabni soprogi, materi i. t. d. Mariji Bravniöar roj. Leban ob njenih zadnjih urah življenja; posebno še darovateljem vencev in šopkov, ter vsem, ki so mesto vencev darovali v dobrodelne namene ter vsemu cenj. občin- stvu, ki jo je počastilo ob lepem sprevodu na zadnji poti. TOLMIN dne 10, marca 1921. DsUŽina BRAVN1ČAR. mm- pinri trpiui in Ameritanci!/*« Proda se takoj, veliko posestvo, obstoječe iz dveh his, gospodarskih poslopij, travnikov, njiv in gozda Pri- kladno za vsako trgovino, kjer se tadi danes nahaja najstarejša trgovina. Tozaderna pojasnila daje Riiža Arko, Senožeče pri Postojni. Vabilo na občni zbor nuilfllce ii posoHI. na Goiu v lihvid- p. z. z. n. z ki se bo vršil v sredo dne 23. marca 1921 ob 2. uri popold. v občinski pi- sarni na Cola. DNEVNI RED 1. Poroöilo likvidacijskega odbora o Izvršeni ltfevidic ji. a. Razdraiitev aadrnge. Ker je bil občni zbor ski scan na dan 2. marca t 1. nesklepčen, bo aklepal ta občni zbor veljavno ne giede na število navročih članov v smislu § 83 jEadružnib. pravil. Prodaja posestva v Marifooru. Dne 2i. marca ob 9. uri ajutraj se vrSi na lieu vesta prodaja hiLe Alekeandrova cesta 3t. 81 z vrtom fB pTitiklinami potom pro*to\oljne dražbe. V hiši se makajata dve tiguvini ter se tarn izvršuje jako dobro idoča pekovska obrt. S hišo vred se proda popolnoma opremljena pekarija a prodajnim lokilom vred. Cenilna vrednost znaša K. 39b .000. , pod to ceno se ne proda. Vsak po- amdttik mora založiti pred dražbo v roke sodnega kotnisaiija gospoda dr. BARLETA, notarja v Mariboru, vadij K. 40.« 00. Natančnejše informacije daje zaa- lopnik enega sulastnikov gospod dr. Josip Bapoc, odvetnik v Mariboru. Na nrnrUi imam 100 kg. „MEDU" Jia plvUGJ zajamčeno zanesljiv pi- tanec za čebcle. Cena 16 lir za kg. Pri večjem oüjtmu popust. Anton Premrl (čebelar) vŠmihelu št. 21, pošta: Hraše pri Postojni. Domaca in dobroznana ftifa Hi streiev in dvokolss naznanja slavnemu občinstvu, da ima veliko izbero Š i V a I n I h Strojev različnih sislemov za krojače, iivllJe« čevljarje ^ ^ in sedlarje «^ «-» Iz največjih in najbolsih :-: nemških fovaren, :-: za katere jamči do 10 let, ter dvokoles „PlfeH" in drugih znamk. Lastna mehanična delav- :-: :-: :-; :-: nica :-: :-: :-: :-: CENE BREZ KONKURENCE. Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Priporo^a se : Tvrdka Franc Ssiunig - Gcrra Via Carducci it. 25 (Csposka alica) blizo Korna. Naznanjam slav. občinstvu da se nahaja moja kreiafinica v AjdovsiTini St. 51 v nisi Godina, nasproti ljudske sole. \ Priporočam se za nadaljno naklonje- j nost starim in novim naročnikom. ! Cene zmerne. KRUŠlC AMTOW krojaški mojster. Podjetje v Trbižu sprejme spretno knjigovodkinjo, ki pozna knjigovodstvo amerikanskega zistema ter perftktno ittl'janski jez;k Dobra plača ter prosta hrana in stano- vanje. — Ponudbe na Uoravništvo lista. Ravnoksr došlo pomladansko blago. Naznanjam si. obcinstvu, da mi je došlo v večji množini vsakovrstnox pomladansko blago za moške in ženske obleke, žefiri za srajce, Voile za bluze in obleke, perkali za predpasnike i. t. d. — Velika izbera perila, izgotovljenih srajc, ovratnikov vsake f^sone, ovratnic in gumbov — V zalogi imam vedno blazine, vzmeti, volno žimo in vsakovrstne odeje. Vse po soiidni cent. Nadalje priporoCam svojo moško in žensko krojačnico. Obleke po caročilu. Potrebščine za krojace. lzgotovljene obleke. Se priporoca ANDREJ MAVRlO, Gortca, ul. Carducci 1 1 Przite na staro Äs 4At sUivensko ivrdlo öl# l^? 1 Oglejte si pred nakupom veliko zalogo vsakovrstnega po- hišt\a v kateri je | 5Sr nad 50 koropletnih sob i^l priprost-h in najfine;ših. "CompSetne spalnice od 2000 LSr naprej. Z:; ob-len ohisk se priporoča Via Carducci 14 (Gosposka ulica). y\ 4? ojpjs uu 9jizf?,j SSS LEPO W0& kmečko posestyo že obdelano, uddaljeno 10 m'nut od mesta na Gorenjskem poleg žeUznce se Ysl6d presslitve prodg z vsem orodjem in 6timi glavami živine. Na«ančen r.aslov in ceno pove uorava »Qoriske Straže." Štedilnike, ljubljanskega sistema, za vzidanje, izde- Ijujem in imam v 7al<»jj'. — Izdelovalnica štedi nikov KRANJEC LUDOVIK, Trnovo pri III. Bistr ci. (Jostilna :-: :-: pri „BELEM ZÄJCÜ" =s ˇ Gorici = Shajali§če ckoučanov in mešča- nov. Postrežba s svežimi do- mačim', rnrzlimi in gorkimi je- dili ter z izvrstnim vipaveem, brcem in s črn;no. = Za cbilen ohisk se priporoca j JOS. MOLAR, restavrater. 200 debelih hrastov za vsako upnrabo, ima na proda} Ivan Kcbe - Goče St. 31 pri Vipavi. Via Cardncci DDTTMA O A Y IMjr1 Via Carducci (Gosposka uiica) DilUllU ^/^LUnBAVSt- (uo^poska ulica) priporoca svojo bogato zalogo vsakovrstnega usnja, nadplatov, črevJjarskiH potrtbsčin in orodja, ličiSa, maziia, najboljših gumastih podpetnikov, sedlar- ------------— ------ sktga usnja in potrebščin i. t. d. =-~^=------------¦--.-—. Črevlji domačega i^delka. G»nilni pascvi na izbero in po naročilu. Sveče za cerkvr*, pogrebe in domačo rabo vseh velikost*. Cene /merne. Postr« žbti točna in solldna. Mr Na debelo in drobno ~m& ===== Razprodajalcem prlmeren popust. = Hanufakrurna in modna Irgovina Felberbaum & Rolich preje HEDŽET & KORITNiK 60R1CA — Corso Verdi 7 — vogal šolske ul cs — 60R1CA Velika izbira vsakovrstnih voln za nioške in ženske obleke, peri'a oprpm za neveste, kakor tudi vseh potrebščin za krojače ia šivilje. Na drobno! -•> -•• -•- Na debeio! Tvriia Kuštrin & Marmolja, Gorica - nto ca m % prodaja dobro jedtlno olje brez duha . . . . po Lit. 7.60 za liter I.a namizno oJje......... „ „ 8.60 „ „ Amer. jfnjati in pleča prve vrste ... B „ 8.— za kg. n d uge » ... , „ 7.50 „ „ -----o Nadalje v prav konkurenöne cene o ..... pristne posevke, Bovški sir, domače maslo, domače salame, sardine, fino oljčan o^ v vrčih po 1 kg., svece, milo itd. itd. Živinorejcem priporoČHmo najtopleje Sezamove tropine (oljnate pogače) po Lit. 115.— Za 100 kg. z vrečo franko post. TRST in odjema najmanj 1000 kg. na enkrat. - - - Edina slovenska zaloga kmetijskih strojev i« zastopnika francoske zavarovalne družbe proti škodam po požaru in streli " LA. PRANCE M Ustanovl. v Parizu 1. 1837 ^s?*??^ M Brezigar in sin - Gorica ul. Carducci (nekdanja Gosp. ul. St. 19 (v dvorišču) P' tovaln^ zastopnika Krapež Aiojzij in Konjedic Anton iz Gorice. Vel;ka/r loga plugov, br^n, siamoreznic, mlatilnic in čistiiriikov za zi'o, škropilnic za trte in vse potreb- ščine za iste, stiskaln>ce in mime za grozdje in sadje iz najboljsih ČeSkih tovarn. ——-r^žm SVOJI K SVOJIM !! G0R16A - StGlrti trg 9. levo - GOR5GA. Piiporcča svojo bogato zalogo sedaj d« šiih šivalnih strojev \z iro/trnskih svitovno znanih tovarn. „Pfaff Gritzaer". „Kaiser**- „Köhler", „Neuman", „Dürkopp" id Du rajskih pr< izvt)d nRast & Gasse»**. Tv.dka uudi (tijcm^Iki šivaintga sue ja brez plačen po- cuk v unieimm vezemh (nl-.pmiianju) ra stroj. Bo^ata zalo^a dvokoles „Pach", „Stadt", „&tyriaa in „Regent", gtan of^nov. Naj \tcja izbera vseh /a gon ima nc.v(ine .ctroje npd(-nie^tn'h dol<;v. Pneumatike „Dun- lop*1 „Pirelli*1. Najholjt ure-jena cie- f^^fck . lavnica in pcpravljainico. Stara koltsa g^pk emajiira inponiklav vs?iki poljubni barvi 1^9 ' Priporoca se najtopleje ¦HP^ Elija Čuk sodni izredenec.