biblioihek.

St. 7.
V Gorici, 15. februarija 1878
Tedaj VU1
nSeLa" iznaja ts&k petek in velja
t poll© prejemana ali v Gorici na dom
poJiljan*:
Vse leto    .....   .   f. 4.50
Pot leta.......:».;}0
Ceivrt leta     ...... 1/20
Pri oznaoiiih in prav tako pri ,.jpo
tlanh'ah" se placujc .ta uatadno trisiop
do rr^to:
8 kr. c< s<? ttska 1 krat    --------
'•   .,   ..   ,.     ..   3   ,. Za Y«L« cfke po prirstoru.
SOČA
Posamezne Stevilke bb dobivajo po 10 soldor v Gorici v tobakarnici r go-sposki ulici blizo „treh kron". — t Trstn v tobakarnici „Via della c&-sernia 60".
Dopisi naj se blagovoljno poSiliajo ureduSStvu „SCe« v Gorici Via del Mu--nicipiov Kalistrovi hiSilll.nadstr. naroe-nina pa opravniStvu „Si6e" v Gorici „Via flcuole" h. Sty, 429, II. nadstr.
Rokopisi ee ne tra6»jo: dopisi aaj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugim nepremofcnim bo narofcniia zniia, ako se oglase pri urednifitvu.
Ulasilo Kbvmskegm polititnega dniStva goriskoga za brambo narodnih pravic.
t
I* i J    I   X.
K;
7. t   v.t.  <*b .'i'j mi p,.po'.diic um»il y sv. um' pttjtV, 1'.; 1\      hi \rit vt/ii.i vt-.t   hi ist'T niko-
'f.iT yjr^pl.iU,    k*'l"  M>  i.a^Siih:    U/e    dt'fco  «";^a    puplVJ
I<or>-*.ih «> :-w".ri,a5.ji in >l-i!'--Ltji S'.»!«ya '"t.jji'k.i.  a v-
i't«tt!JHU   j«'    J-'t    -ill.t'lU   »%itii     l«l    f-til-W    k"Ul.l     «ll|     llili-
/tya, «!i *;a*is wd v~» ihs h.itn!.«.i!ii, i}aj^I-"ln-ji' so-fufje iy to   tin ki;;.j  ak.v1 iva.   Jiirji* bil  Pij IX.
gb',ar \i;-t,.j;tj^ ha'-l^ko i«ik\e. asapak k< r j«* v n\-iau uI'm* U4;\t-«,,;h ^.."i'.\iii«k(h n.,»/. * k«<>ya /iv-Ije^e ft-;..ii(..4j!» raj\.i/i«fjn; tb..#i>iki .-edajiji^a wka in k&!»:n ;•¦ *;a.i, tu4i Utjas^ku prav globoko .m^m! vno-
1'jj IX. j.' «2"-»>ti :.a<df-iu,k hv. iMia, h r je »»* sktlov*; i..^*,-.-1 p.^-u^i* da;j»* od \M\ *\*\]i\\ pv*d* l.tki>v; p:^iv>» j* o'.«- l'«ti»'\a i»la, t** y \i\. ka!«ua •!«•!».* jaj ••/< *,.f.Ji jr- w!;.»'.! »1j /•!«!¦,¦ /4» jwijJ.uhu. l»i»-jfts j*' I'A \ ,, u..,\i \''"j v >tUi^a!ji. iLt-ti-u v t.i-ku!:;i tsiJi-h* |-.-J-".' '^ «!:*M*i. j;;« ^J\»» |i.a\»« 2UH- jt! Kt^J h..Hs-M,u,,,i. h..-.;'Ki<-!:.ik. iVli r, l'«i« ^nn, I/uinr Ma-r.ji iVu*-!ti: :-'a •;. j.ik«* i;w siiJ-.a ;u i'v.itj jii»<-Uifiiit;^:. ' -H hih ii-iLii'uia ha:j.i M :iij-« /a vaj.^ko fh^h» V.i V I--UM j"' JiM»'I \-V<ittii I. I^ITj v jJtlHU v V1'-j:i» :,:••» i'.^u-t v^ ^ia*:-», a .M:lt,-<Aaia ^aji-V.nit-/»'H. rjii'.-ivc¦!•«_:»' <«^ s„i;;,;«r. 4;; ."• us j»* »/«' v IT. li'tu lo:iia l..v;a.-t. u <it ^-, ;•: ] -."..¦;.¦ i.ik jak-i i<ii1m»/i*si dub iVi'Jk.   i' »(:»(:..;:;.   Mi.itj.'M l.H(tt«>. > i"fla^aiij«'Hi
iUiho*3k«:;u;; ^^^u;: V JSi^u jv ^t'.i:.iual bs^u.-lnvj-.' m je bsi, ku j»4 «,'d ^;fj-» {¦..;>/r4i .^kr<:'..d, v m.a^uika i»o-fevci'r*.. K*»t kan'>Mk ^v„ Mar;;.' Iu-vi<-sa'r -^iviulj-ii jo v 2<t(h I*J'» — *»r» :.a*l?k.jfa M*;/i-ja v KiK* v ju/.ni Arsirnki s.a pr«...''j :;»-va'.:;i iu V-.m-.s.i lii^iji, k«*r jo ?1(* #r.6 t'j. ii.i. {-i .- < F'r.i'.i;!'1 :u /.i\,i\n\.i}<' j«ra»kt' ka-UC^k*' vrjk^t1. ti'tt* i*1 ;¦" <s?.'a*..j.t *-^*!.t-t i.r.iliia.
Viii.^? ?•** jt. *¦ .''J ;r v .•[•?•.'. M;ii.t.ltiYi.M lio-^|•;t^i. %. i.k'' .»'!-:t.v.j-k^ *••;,>> l;-.::i;. ».*•• i.» j.- \ d;;hu 4a.-:i j<rH;:«!;<<>, M.ij.ir.s- >^.i 1 *•*'»* ^.t y j:i.«'u«A>si jt.iptv. L<".i X. /a t:i«hk-'M v >j; .;.-t:. •:>«v:a:*ui 1^-' pa j« l1:! i.Vi-t.'.»'-M r. \ :u«i-kt.'aj^ I::. *i-k>>. k-h-r y. «luii«i\cii-#!v»» in tatm.»»iot' otiku-u- ;n huuiamtatK^ /avo-Ie z v?« od!i«:'ii1»>Tr') i»;f^;i:iirai. V t< ,-idi.ji th?»\ y po vsicj lto5.'.;s vri t;ckakov .¦*•,<»; "^t.j-.^k. :.an."hi'^t«=u ciuh in ta<i; In. .-li-k^'a i.a-!«k -:a j-' hi ii.vi'»o uavtUi. Pri ^'la t«un |a kM jo p-'j\«!-i:j:ii! «rfi>j.r XVI. iii.*:iibra IN.W za kar-iu.ala: k--: tak ;•* !.:i h';l lu-u'Otttik ta-kratj^^tr^f? ai^ciuti-K'-icc \iade.
Kj j»' tm-gor XVI. d;.p 1. ju:;i;a l"i»i uukt), in to *c hit kardSnaU 14 jusnja v Kviruialu v kon-klave zhraJi. v.-^\al s»? je Mastai-Itrretti med one kardir.al«>. proti kat«rini jc h<=t«]a av-trijska vlada sv*.j ,veto* \io2iti. a kardinal Gaistuck, kateii je bil k tenw pi:«MaCccn, zaki>«ml fee j»* na potu ter je pri-Sel uio ia koiu'am pape2cvi vohtw v iUm. Najbrze bi r.e bil Ma'-rai-Fcrretti nikdar za papeza izvolj<Mi, ako bi bilt kanli:.ali poznah namtro avstrij^ke vlade. Tako pa jc prej*rl pri 4olitt>jn glasovanji proli kardi-nalu ihzavr.emu tajnika Iambrusihini-ju 35 glasov, — i-tiri veCt kakor je trebalo v dos»-g¦•* dvth tretjiu vsi*h u'lasov. Kardiuali so ga volili, ker so ga poznali kot jako milega i;i zmerno «odecoga nioia in uze pred konklavi-m je nekda kapucinec kardinal M. na;Lambru-schini-jevo vpraSanjc. kdo vtvgne papez postati, zbad-Ijivo odgovoril: .Ce obvelja vragu. Vasa Ekscelencija ali jaz, tie ima pa sv. Duh besedo, nikdo drugi uego kardinal Mastai!*
Ko je grof Mastai pozvedcl izid volitve, preble-del je, zakril si z oberaa rokama obraz in se za ne-koliko ^asa v omotici na tla zgradil. Ko se mu je povrnila zavest, prosil je, kar je mogel iskreno in zaiotaval kardinale, naj odvrnejo od njega te^avno breme — a prosil je zastonj, moral se je vdati. Kimsko in italijansko ljudstvo je Pija nayduienq
1 ?i , , I ° "a ?ap|,Hk<,|» rj<b!lu, ker je od njega pri- I            Ako se dne 10. febr. zber6 kavdinali v konklave,
cakoulo .iiarodnega zjcd.njenja  Italije.   llil je  ule | potem imajo ulo naslednji dan prifieti voHtevV A pre
morajo s prisego obljubiti, da bote izvoliti onega, kl je po njihovem mnenji najvrednejSi,
Volitev se vrSi vBtik dan dvakrat, dopoludne ob 10., popoludne ob 5. Glasovnice (bollettini) so u2« pripravljene. Glasovnice so p6d dolge in na pol toliko tiiroke tor so razdeljene na pet razdelkov, V prvem je latiuski natiskano: Jaz... kardinal; drugi razdelek jc prazen; v tretjem je vpis: volim za papeza svojega velefiastitoga goapoda gospoda kardinala.., Peti raz-ilclck ima se nupolniti so svetopisomskim rekom, Ola-sovnica se ima tako zganiti, da pride prvi razdelek na drugi, a peti na cetrti. Na ta nacln se zakrije inic volilcevo, ter je jedino izvoljoncevo imo videti, Potem se, kakor si koli bodi, zapeeatl glasovnica % o-
pupivj tei idi'ji prijazen, in gojil jo je zares tudi kot papoz se daljf Casa, a spozual je knmlu, da opgajo uai-odue ltalijanske namere predalec in za to je stopil na konMTvativni'jSo stran. Prvo vazno dfijanje nje-{joveya vladarstva je bilo pomiloNCcnje ogromnega Stc-vila ji'tuikov, katere je popn-jsnja strogo policijska vlada v zaiior pahuila. Ta (in je vzbudil nevoljo av-Mtiij>ke vlade, pa tudi kardiuali ga niso oduhravali. lvo y bil.) o tvm glasovanje v kardinal.skem kolcgiji, vl.i/.iii mi skorii \>i kanliuali frue krogle, to je na-.iprotne glasove. Pij pa vzame svojo belo kapieo raz jjlave in /akrije Onio krogle, rekoe: glcjtc, zdajjevse b»-li» in h tPin je vtidil poniiloSeeuje, katcro se je po tern tudi v it'hiiiei i/vridlo.
Ko je iota IMS pov/dignila revolucija rudeco gUvo tudi v llimu, be/al je Pij IX. v (laeto, od ko-der tie je he le leta l^DO, ko m bile tuje driiave re-voliwijo /atile, v Him povrnil. Leta 1H5I) je zgubil dve tivtjiiii hvnje pi)nvetne obhtsti, drugo leto Se Urn-bnjo in nuriija nie^.c^ 1«01 je italijaiiski pnrlament j/,rekel, da je Him naravno .sredisee. zjediujene ltd-iije. A tak rat m> ga se Francozje branili; ko so pa lei:i ISTti Niiui v stiske prlSli, v/xdi m Italijani Se Kim iu pape/u til ostalo druzega nego Vatikan.
l'a iiij /adnata, tla jc Pij IX. zgubil pusvotno idda.-l, kaii-ro so pape/i po daritvnh prejeli in nad h. or let¦ imeli, moral se jir fltlttTicprcstauo in trdo bonti z razHimi di7avami, katere so hotele ali s pa-pe/,i sklenjeue pogudbe (konkordatc) razveljaviti, ali pa M'tji drzavni upliv na hierarhijo doseci. V vseh teh bojih je poka/al Pij IX. obcudovanja vredno, ne-npoglji\o vstiajnont ter se je strogo in doslednookle-pal pape>ldh tradicij, pa se nikdar ne prostovoljno vdal.
l-erkvena zgodovina je zabiljezila v Pijcvcm de-lovanji ilva jako pomenljiva cina in ta sta: dogma zarad neoaiadc/.evanega spocetja Device Marije, skle-njen na i-im>kein koucilu leta 185-i in drug dogma, kateri je v/budil veliko vec hrupa, — o papezki ne-ziiiotn>istt, skienjen na velikem koncilu leta 1870.
Po mtiogih hiidih borbah tedaj, po M letnem iii'umoim-m delovaujt ua krmilu vesolne Kristusove '.•i-ikve. <<l.i\ljfii od vseh narodov celega sveta, ccScen od s\ujih veinih, spo&tovan od svojih nasprotnikov in cilo ud sovraznikov svetc cerkve, vlegel se je Pij IX. k vecnetiiu pocitka.
Papezeva volitev,
Kolikor je prefrosla vest o smrti Pija IX. ve-solni svet, toliko zanima zdaj vse kroge vpraSanje zarad volitve njegovega naslednika. Zatorej menimo, da \>trezemo svojim Cast, citateljem, ako jim v kratkem razlozimo, kako se vrsi papezeva izvoliteo. Zanimiv popis sino posneli iz Slov. Xaroda.
Ako se zbero kardinali za volitev papeza v Rima, dolocen jim je Vatikan v to svrho. Trije kardinali, jeden kardinal Skof, drugi kardinal-duhovnik, tretji kardiual-dijakon, odloccni so za reditclje (capi d' or-diue) po tajnem glasovanji. Ti imajo skrbeti, da se predpisani red in strogo zapretje v volitvi odmenje-nem poslopij vzdrzi. Jednajsti dan po smrti pape^evej ga slovesno pokopljejo, a prihodnji dan se prifienja Bkonklave". Tako je umrl Gregor XVI. dne 1. ju-nija 1846, dne 12. junija so ga pokopali, a dne 13, junija se je priced AkonklaveH. Pij IX. je umrl dne 7, februarija, dne 18. t. m. ga bodo pokopali in dne 19. februarija zaprli sr bodo kardiuali v novo volitev. Vsak kardinal more vzeti soboj dva sluzabnika, kateri slu-2abniki se zovejo konklavisti tersoaliklerikialilajiki.
Izvolitev se vrSi ali potem kvazi-inspiracije, ali skrutinija, ali kompromisa. Se kvazi-inspiracijo §e nij bil izvoljen nobeden papei; kompromis se le tedaj upotreblja, ako se pdtem skrutinija ne more doseci veljavna izvolitev. Zategadelj je skrutinij najnavad-uej5i naciu papeiki volitve,
beh stranij. Glasovnice se imajo vprifio vseh popintl in v larico (urno) vredi. Ako kateri kardinal, kadar je konklave, oboli, dolofien jo zanj posebon naciu gla-sovanja, in to tak, da nij moft dotlcnega volitev ove-rati ali ga z zvijafio pregovoriti.
^arico dobro potresejo tor se glasovnice v njej tako pomeSajo, da nij moino nobenega volilca izpo* znati, Potem se glasovnice javno prcStejejo, da se preiSce, ali je toliko volilcev kolikor volitvenih listov, Kadar je to gotovo, berd le glasno in pocasl imena izvoljencev, katera zapiie tretji skrutator. Prvi skru-tutor jemlje glasovnice iz 2arice, a drugi imo izvo-Ijeneevo objavlja. Ako kaka glasovnica nij dobro zga» nena iu zapecatena, jo zavriejo. Da je volitev ve^avna treba bass dve tretjini glasov. Kadar se ta vspeh ne doseze, se^gd na posebnem kaminu glasovnice. Dim, katerega vidijo od zunaj vnanji prebivalci mesta iz dimuika prihajati, imenujejo ltimljanci „sumataR. To vselej pomenja, da se nij izvrSila kanonicna izvolitev.
Iz navedenega je jasno, da je vsak posamezni volilec popolnem svoboden pri volitvi. Alijekajstran-karstva v konklavu — tega ne vemo povedati, samo toliko je znano, da so eminencije tudi ljudje. Samo to stoji, da so kandidati papeSki, ki so dobili o za-eetku konklava po en, dva, tri do pet glasov veiine, dostikrat propali ter je vselej kak drug zadobil papeS* ko dostojanstvo.
NajdaljSi konklave je bil ob volitvi Benedikta XI?. Trajal je od 5. marcija 1740 do 17. avgusta — tedaj §est mesecev; najkrajSi je bil pri volitvi Pija IX. Trajal je samo tri dni. Dokl6 bodo sedaj volili novega papeza, jejtezne prorokovati. Na nobeden nacin pak ne bode konklave dolg. V prvej vrsti gre za na-glo veljavno izvolitev in ta je zdaj jako verjetna.
Pri volitvi papefevej imajo pravico kakega uda kardinalskega kolegija izvolitev zavrecl ali ugovarjati proti njej: kralj francoski, kralj spanjski in nemSki cesar. Ta pravica — katera se zove „vetou ali eks-kluzive — se opira na silno staro navado, katero je priznal Gregor XV. v konstituciji „Aeterni patris" dne 26. nov. 1621 1. Ko je razpalo nemSko cesarstvo» dobil je to pravico avstrijski cesar Franjo kot takov. Pij VII. je to prenaredbo potrdil. S prepovectjo ali „veto8 treba poveriti kacega kardinala. Ta ima dobro paziti, da v6 in zaa, kedaj je 5as, to pravico upora-biti, t. j., ako more doticni kardinal dobiti dovoljno Stevilo glasov ali ne. Kadar je prepoved oddana, ne more biti tist kardinal, proti komur je bila vlozena, izvoljen.   Pravica ekskluzive je jasaa.
Kar se ti5e flveto"-pravice avstrijskega cesarja, dovolj je, da spominjamo Andrassy-jevih besedij v seji budgetnega odseka delegacij, katere je izrekel dne 28. aprila 1873. VpraSavSemu ga Rechbauerju je namrsfi rekel: 8Kar se onega veto tiee, ne bi svetoval nj. velieanstvu, da se odpove katerej koli pravici, ki jo imaV
Ve6 in bolj zanesljivo o teb stvareh bodemo iz dejanskih dogodkov kraalu slisali in porocali iz Rima, kamor so zdaj o6i vesoljnega sveta skoraj tako mofino obrnene, kakor v Carigrad.
Konklave bode v Rimu, in ne kje drugje, kakor 80 neki hoteli.   PoroCa se, da je ^pe2 Pij IX, tudi
neke pod ^e o tcm zapustil. Pij IX. je dva testa-juenta ostavil. V jedaem zapoSca svojemu nasledniku ietno rente 3 1/2 mflij<ro°v- v drugem privatnem testamenta pa zapuSca papez svojim necakom premo-ftnje, in 300.000 frankov za rimske revne.
Dopisi.
iZ fOriike OktllCe 13. febr. (Izv. dop.). Danes sem bral, da je za tajnika pri tukajaoji c. kr. okrozni sodniji—namesto rajnegaRechfelda—nnenovan a*s Stari softsec gosp. Spongia. G. Sp. je fevelt-ko let v Gorici, je brzkone tudi dober uradmk ; ah, kar meni v gHwo ne gre, je to, da ae v tolikih let*, dasi je bil sodnik • preiskovalec, ni niti ene besede slovenske naucU Ve« necem 0 njem govoriti. --V aadnji atevilki je prineala BSocatt veat, da je nas mladi rojak, g, Ivan Zavadlat, imeoovan c, kr. o-krajni koiniaar. To pa, to! Za zdaj ostane g. /. brikone se pri nameatnistvu, kjer je dosedaj biikon-ctpht; poprej ali pozncje pa bode moral po uradmski ftegi pomakuiti se na kmete — h katererou okrajnc-mu glavarstvu. Ce ze pri druzih oblastnijah ne mara-jo veliko za to, da bi postavili pravega moza na pra-ˇ0 mesto, nadejamo se, da vsaj nj. eks, g. baron Pino, ki nase razmere pozna, kaj tacega ne ston.
Da bi — denimo — g. kondsar Z. §el kam v Lahe ali dalec doli v Istro, bil bi razumen, delaven, nflttden uradmk tudi tarn, res, ali — polovica njego-ˇih zmoznosti bila bi zgubljena. Neprecenljive vred-nosti pri politiSkera uraduiku je to, da zna „biti z ljttdmi*, da zna z njinii obcevati, da zna njih jc-zik, da pozna in cuti njihove potrebc, ter da ima Wago arce in si prizadeva jim pomagati. Do tacega uradnika imajo Ijndje zaupanje, on je steber njihove ateetohe in castitljiv in castit srednik nted drzavno oblastjo in podiozniki. Tedaj nase moze d o m o v;— „avoji k Bvojim* I Nala zelja je, da bi poslali g. Z-a, kamor si bodi na Slovensko, nar rajSi—se te da — t Gorico, sat iraamo pri vseh okrajnih gla-varstvih veliko potrebo slovenskih moci. Enega samega sloveoskega politiskega uradnika, ce se ne motim, imamo; naj nam Se tega kam na ptuje zavrzejo, potem: — „z Bogom politiSka karie-ra" I Tako po pravici porefiejo nasi alov. juristi. In tmidar je zeleti, da bi se veliko naSih mladih urad-nikov podalo na to pot t
Z BanjSiC ll. febr. (Izv. dop.) Cel dan se»» se pogumno bojeval z burje nadleznim piseni, ki me je od Cepovana skozi Lokovec do semkaj spremljal. Takega tovarsa bi bil prav labko pogreaal na samot-nem potu, pa se me je tern strastnejse oklepal, ceni biize sen: prihajal danaSnjemn cilju. Po Banjsicalt —* tako se zove cela obdirna gorska planota, obsegajota tri 2upanije, — ti burja tako po§teno zvizga, kakor na sivem Krastt, ali v vipavski dolini; za to se pa menda tudi Banj§ice pclagoma gole in zlasti po ob-Linskem svetu se meja in pasa cedalje bolj zgublja in pustoSi. Za to bi ne bilo napeLno, ako bi tudi tu resno prendarjali, ali bi se ne dalo tej veliki neprilic-nostiz vsemi njenimi nasledki z razdelitvijo v okom priti. Batovci so se nekda v2e dogovorili zarad razdelitve svo-jih obSirnih pasnikov med obfiioarje v last in Le sem prav podaCen, so tudi uze vsa dotidna pisma v popolnem redn ter dakajo, da jih dezelni zbor, kedar prihod-njiC skupaj pride, po postavodajnem potu re§i. Na BanjSicah sv. Duha je pa zemlji^no - odvezna ko-misija Streno tako zamotala, da jo bo siino tezavno razvitr. Ta zupanija je namre5 zcl6 raztre§ena in Steje mnogo vasi in naselbin, in tern posameznim va-sem, ali dvema, trem skupaj je prisodila omenjena komisQa deleze, koji so zdaj za njih rabo vknjizeni; pri vsem tern pa so vsa ta zemljiSca obfinska, le skupna nijso celi zupaniji. In ravno zarad tega je zdaj, veliko te^e sklepst? o razdelitvi, Ce se hoLe ozir jemati na vse tiste pravice, na katere se je na-slanjala zemljiSCtto-odvezna kooiisija v svojih mno-gih razsodbah. Zeleti bi bilo vsakakor, da bi se do-bila prava pot, po kateri bi se dala dognati praviCaa razdelitev. — V Lokovcu niso pravne in posestne razmere tako zmedene, mariveC so vsa zemlji§La skupna obiioska lastnina; za to bi se dala razdelitev po ena-kem na&na izvesti, kakor nameravajo to Batovci, to je. polovica zemljise pa enaki men med vse obfiinarje polovica pa po men izravnih davkov. Po tej meri bi se morala zemljiSCa naj prej vas od vasi, kakor pra-vijo tokaj: vsaki za nje zavodom odkazati in po tern se le v vsaki vasi med posamezne deleznike razdeliti. Gotovo bi se po vsej gorski planoti zeimjisLoa kultn-ra v malib letih zbolj§ala, ako bi nehalo skupno uzi-vanje, katero je tern pogubljivej§e, ker je pri tako raz-treSenih obfiinah zelo tezko zemlji§fia in posebno me-jo nadzorovati in ker vsled tega vsaka vas in vsak posamezni ob&nar vse zile napenja, da kolikor mogo-Ce dm poseCe in pase v svojo korist povabi. Istina je, da obdihska zemljis<5a po celi planoti o&vidno po-jemajo.
Ker uie 0 Lokovcu govorim, naj vain povemt |iaj sem tam zanimivega pozvedel.   Kedavno 10 bile
obdinske volitve, pri katerih je zasel goranji Lokovec vecino sedezev v doroacem parlamentu. Tudi zupano-va rezidenea je zdaj v goranjem koncu, uro hoda od cerkve, oziroma od sredisfa obsirae obcine. Pri vsem tem pa je staresuistvo skleuilo, da bo imelo svoje se-je v obcinski §oli, katera je pri cerkvi, kar je gotovo najpastetnejse, ker je v aredi ob&ne, prostor pri-mereu ia pri cerkvi, da sc labko seje ob nedeljah, ko itoajo mozje najvefi casa, p<? kondani sluibi bozji opravljajo.
Prva seja je bila tadi v resnici v soli, a ker se ni zupanu vse po volji hklenilo, pravijo, da hoce od-sihdob seje na svoj dom sklicavati, kar bi bilo dola-njim Lokovcanom tako neprilezno, da stajnidva pra-vila; da se rajSe odpovesta, nego bi morala tjia zaba-jati. In temn se ni ftiditi, ce se pontbli, da imajo nfkatere bise 3 ure hoda do rezidence, katera je na samoti, da se tam tbvek niti otelfoti ne more. Dalje je tudi ozitati se na na»e vremen^ke razmere; vedeti je treba, da viasib snrg tako zapade, da je do posa-me/nih hi§ pot po cele tedne zaprta: v takih rabih naj zupan kolikor hoce napoveduje tajne ali javr.e seje, zborovati bo moral vendar le sam ali k vrfrmu le s kakim bliinjim sosedom.
J a v no st sej zgubi sploh ves svoj porn en, ker se obemstvo ne bo nikdar potrujalo do sa-motne, odstranjeue ^upanove rezidence. Za to se je nadejati, da se bo staresinstvo zupanovi nameri v javnem interest! odloeno ustavilo.— Zdaj Seeno, sko-ro bi rekel, pustno. Starelinstvo je skleuilo, da se itnati slu2bi obcin^kega tajnika in obhodnika, prva z 80 golil. drnga z 20 gld. letuega zasluzka po potu javnega razglasa oddati. Zupan je dal ta sklep raz-glasiti z dostavkom, da se imajo proSnje pri iijein v-loziti in da bode on prosivce skupaj s' Heal ter sluz-bi no drazbenem potu oddal. Ali ste u2e sli>a-li kaj enacega? V Lokovcu je prislo obfin-sko tajniStvo na kant. Ne, ne! prislo vendar ni, ker sc je zupan vendar premislil, ter je sluzbo podelil   dosedanjemu tajniku z letno  plafio   100 gM.
—  Kedo mu je dal pravieo, proSnje d o in a t i h k«>m-petentov, kateri bi bili ceneje delali, popolnoma pre-zirati ter tujca za tajnika izvoliti, kedo mu je sploh dal pravieo tajnika imenovati in dolofono placo povikSati, tega ne vein prav — b zvedt»l sem vse to iz tako zanesljivega vira, da se mi je vredno zde-lo, o samovlastnem postopanji poroeati. Sliaal s?em tudi, da je hotel nekdo, in sicer naj/.moznej^i med vsemi, tajniStvo na korist obcini zastonj opravljati samo s pogojem, da bi ostal obemski urad in da bi se vrSile seje pri cerkvi, v obfiinskem srediSCi. A vrli zupan, kateri se zna prav iskreno za to potezati, da bi se mu dovolila za njegov velik trud primerna na-giada — je zvunanjemu tajniku rajsi viSo plafo oV Ijubil — nego domaCina z nizo plafio, ali cel«) zastonj najel. CvetoCa industria z doraaeimi cveki, no2i in obroCi prinasa nekda tako obile dohodke, da se ze labko generozno trosi.
Jutri odpotujem 6cz Lorn na Tolminsko, od ko-der vam, mogoCe, prihodtijic kaj sporofim.
___________                     Kr.
IZvSkrat!jevice, 7. febr. (Izv. dop.) ((>sta Komen-Stanjel.) Nij sicer uioj namen dopisniku S. s Krasa, ki misli da sine cestno Crto Stanjel-Gabrovica-. Komen za to z vso pravieo zahtcvati, ker so se za njo tudi obeme Avber, Skopo, Tomaj in Dutovlje po-tezale, povedati, da so dokazi o prakticnosti in ko-risti cest, kakorsne on navaja, preenostranski, sploh prenifievi, kakor da bi se dez. odbor goriski na nje ozirati zamogel — marveS napotila me je k tenia zelja, Citateljem Soie — stvar v pravem svitu razlo-ziti in dokazati, — da cestni odbor komeuski y resnici s tem svoje dolznosti spolnuje, da firto Stanjei Cez Tomaeevico v Komen zagovarja.
Da je bilo uze zdavnej potrebno cestni komen-ski odbor javno oSteti, da ravno s preziranjem cestne Lrte Stanjel-Komen svojih dolznosti glede zbolj^atija okrajnih cest ne spolnuje, ko bi ne bilo znano, v kak-§nem denarnem stanji se je znasel, dalje kake svote je moral za popravljanje ceste v RaSi, katero je hu-dournik RaSa dvakrat na vefrh krajih odnesel, potro-siti, to je cestui odbor dobro vedei. Pisatelj teh vr-stic je prejsnemu g. predsedniku cest. odbora komenskega Cestokrat prijateljsko zugal, ali prepridati gaje znal g. predsednik tako, da mu nij ostalo diuzega, nego cakati boljsih Casov.
Ce se sme uze naSemu g. finanfnemu ministru, morebiti tudi brez njegove krivde oCitati, „dass es noch nicht besser geworden ist", ne more se tega cestnemu odboru komenskemu reft, kajti popravljanje cestne 6rte Stanjel-Komen se je u2e zatelo. Ali glej v sredi dela je zacela mala obfiina Gabrovica zapreke staviti s tem, naj sz cesta, mesto kakor prej name-ravano, Cez TomaCevico, Lez Gabrovico izpelje. 6lovek Gabrovi^anom sicer niL ne zameri, da to zahtevajo, tudi ko bi kako zeleznico mimo njiliove vasice priva-biti znali, bi jim ne skodovalo; ali cestni odbor ko-menski ima vse druge dolznosti, njegovo staliace je vse drugacno, on se ne sme na posamezne zelje Ga-brovicanov ozirati, Ce bi imel s tem dvajsetim drugim
— celemu okraju — da javnemu prometu Skodovati, Cestni odbor komeaski tedaj svoj nalog spoznavSi za-
vergel je a priori zeljo Gabrovi(5anov, ter sklenil cesto cez Tomadevico izdelati. In zakaj ? Izpeljava ceste fez Tomafevico v Komen nij le samo vsled koustati-rauja celega cestuega odbora na lieu mesta, ravnej&i od one dez Gabrovico, ona je tudi veliko krajsa, in sicer tako, da bi nobenemu potniku in vozniku, kijo je do sedaj potreboval, na urn prislo, jo tudi potem opustiti, ko bi se firta Cez Gabrovico izdelala. Teh potnikov in voznikov pa nij malo, Ce se pomisli, da je ta cesta le samo sedmim vecjim obcinara komenskega okraja, ampak celi gorenji vipavski strani namenjena. Kaj pa stroski ? Da stroski sami bi morali cestni odbor prisiliti, da se proti erti tez Gabrovico tudi tedaj izreCe, ko bi ona cez Tomaeevico nobenih prednosti ne imela, kajti potrositi bi se moralo po izreku izve-dencev in po prevdarkih cestuega odbora samega za cestno t-rto c>z Gabrovico trikrat veft nego za ono fez Tomaeevico. Ce se pa pomisli, da je posestnik ko-mr«nskega okraja /, raznovrstnimi nakladami na davke tako obloxen, da se pod njimi skorej vet gibati ne more, ne bilo bi .se komenskemu cestnemu odboru niL tuditi, ko bi se tudi tedaj, ko bi n<tmrec re«*ta fez Tomaeevico pred ono iu Gabrovico, druzih pwlno-•iti ne inti'la, kot manje Htroske, dvakrat prav dobro premislil, preden bi zarad tega za-njo glasoval. ' s bi na raiun celega okraja fiabrovi&ine zadovolil, kuji bi imeli po tem sem ter tija priliko, gledati," kako se kak kraSki ali vipavski magnat s parom konj skoz njihovo Hclo vozari. Pa zajec ne tiCi samo za tem grmom, saj podpirajo tudi obCine Hkopo, Tomaj, Dutovlje Ga-brovifane v njihovem zahtevanji in tem ohlinam je salami'nsko nwlo man za (iabrovifane, kakor tudi m to, ali se izpelje t-e-sta {Stanjel-Komen $ez Tomicevico ali pa f«K Gabrovico, saj dve od teh obfin netnati svojih poti v Koni'Mt niti po eni niti po druj?i teh frt, ker imati uie tako do sedaj obatojeco okrajno cesta Se/ana, Tomaj. Dutovlje; ali tenm nij tako, "jim gre za zvezo Gabrovicu s triasko ce-tto pri SkO|ieni z novo okrajno ce.^to, in po tern se .spenjajo in i^ njimi tudi sezauski cestni odbor, skiit za obcinami Skopo, Tomaj in Dutovlje. Znano je vsakemu dobro, kako slain) je vzderiavan oni ko,s okrajne ceste Seiina—Koincn, ki veze Dutovlje s Krajnovasjo do IMiskoviSkt* mrje, znuno je tudi, dst tako ne more ostati, marivec da bode cestui odbor sezauski prej ali pujdej prbiljim ia popravo tega kosa irnenovaue okrajie c«-to Ae pre* cejaiio denarja porabiti. Zakaj bi he tc.iaj sezanski cestui odbor teh .stroikov in* znebil in je raje komenskemu cest. oilhoru na rametia ne zavalil, kar bi se ravno a napravo nove okrajne ceste Gabtoviea-Skopo zgouLloV Sudauja okrajna cesta Dutovlje hrt Pliskovico v Komen bi nehala po tem takeni okrajua cesta biti. Nova ce.-ta pa, ki bi ve/ala (tabrovico so Skopim se, vlece skoro izkljueljiM) po komervkem o-kraji, kateri bi moral za njeno napravo tudi dotiCne strosk s pldt-ati, in kaj i>o tem '.*
Sezanci bs si v pe.-t >mijali, Komeuski okraj bi bil v denarnem obzirti neizmerno tepen, obtinstvu, kojemu je v prvej vr?*ti frta Staujel-Komeu namenjena, bi se velika Skoda godila, kakor je uze v zacetku do-pi.sa omenjeno, in slednjif, kar bi ,se najverja, v nebo pijoca krivica bila, bi vasi Pliskovica, Koaovelje brez vsake ceste Ostalt, in to na ljubo sezanskemu cestnemu odboru, ki bi si rad na Skodo komenskega stroS-ke prihranil, in male vasice Gabroviske. ki ima za se '.'ovelj dobve poti, posebno 6* seona do Komna malo raziiri, za kar bi cestni odbor komen-ki gotovo pri-m<»rno svoto iz svojega zaloga < tAbrovii\inom privohl. lit take zapletke naj l>i dez. odbor gorfeki poslus.il, ter bil odgovoren za take posledice, ubi patnet g. S. s Krasa? Vidite gledati je treba na obCno korist, ni-katti pa na to, „da bi sla cesta podvorisei posamez-nega" tudi tedaj, ko bi imela prav po Vasem dvorisfi iti.*)_________   Stari Krasevec.
iZ Trsta. 13. februarija. (Izv. dop.). (Smrt pa-pezeva.— Italija zgublja vehke moze. — Nasa borsa in vesti 0 vojui. — Avatrija isce posojilo in mobili-zuje. — Nekaj politike. — Koncert Krezma. — Fran-coski „svindei* v Trstu. — Hrvatski delavci v Alba-niji.) — Italija zgubljava letos zaporedoma svoje pr-ve nwze; komaj so Viktorja Emanueia poloiili v kraj vetinega miru, ko nam je uze telegraf prinesel vest 0 smrti papeia Pija IX., katerega bode zgodovina za-znamovala kot enega najznameuitejsih mo^ na^ega stoletja, kajti poi njegovo vlado izvrsila se je ena najvaznejsih sprememb glede posvetne moci pa^ezev in Listo nova doba je zacela. Tej novi dobi ustavljai. se je sv. ace z vso mocjo, enerzijo in doslednostjo in v tem bojn ob^udovali so ga tudi nasprotniki. A kolo casa vrti se naprej in marsikatere spremembe obveljajo vkljub vsem tudi ptavnim uporom, ker na s,vetu je vse nepopolno, torej tudi pravica in Kristov namestnik na zemlji nasel je gotovo tolazbo v izreku zvelicarjevem: BMoje kraljestvo nij tega sveta". V teh besedah najde lehko tolazbo vsak nesrefen clovek in
*) Sp'ejeli amo ta dopis po naoelu: Aiuliatur et altera pars — tec ga priobcujemo z opazko, da je dezelni odbor u-kaza! napraviti za vsnko izmed dveh prepirnih cestnih crt, po-aeben tehnicni nacrt t namen, da na zanesljivi podlagi razso-di to zadevo. Za to ne bomo sprejemali vefi o tej strari datj-nib ngororoT, ampak zavracamo stranke, qaj poinkajo, da jim deiehu odbor doieoe pratdo,                                Op, ured.
" WWHO),
v njih je veLa mo5, nego jo imajo vsa posvetna kra-ljestva. Na to nadflove&ko inoralno ino5 zidana je tudi Kristova cerkev in na njo se mora v prvi vrsti naslanjati glavar te cerkve
V Trstu in vsej trzaski Skofiji zvone od petka sem v vseh cerkvah 3krat na dan z vsemi zvonovi in jutre, pojutrajSnjem in v soboto bode skof bral sv. ma§e pri sv. JoStu za rajncega papeza; jutri se bo-do te roase vdelezile tudi vse oblastnije. — Ves dru-gi teden pa bodo erne mase po vseh drugih trzaskih farnib cerkvali v enak namen.
Govorilo se je te dui raotuo v Trstu, da je umrl §e tretji imenitni Italijan, pa naaprotnik papezev, general Garibaldi; a ta vest se nij obistinila. Mlada Italija bo torej kmalo zgubila vse imcnitne osobe, ki so moeno segale v zgodovino toga btoletja, kajti tudi Garibaldiju ne bode   veL  dolgo  prizauaSal  kosteni
Zuano je, da ljudstvo po smrti mogocnih osob kaj rado iznajde kake posebne legende. — Tako na pnliko se je trzaskemu bornemu Ijudstvn vie prevee zAAo, da v Italiji mogotci tako za poredoma umirajo in ko je Le ceto o anirti Garibaldija zvedelo, brz jelo •e je &<»pctati po Trstu. da i-e je •* noviio neko drustvo. ki zavdaja wwn wlikaSent in nekateri so ce-16 Gambetto apravili v i« drustvo: Dokaz, da pro-sto ijitdaitvo navaduo rajis verujc »a .nenaravne, tajne spletke in cudeze, nego pa na naravni razvitek sve-tovnih reci. — Fonavljale so se./a papozevo srurt tudt mofrie stave ua loterijo in vse kolekture napolnje-m so bile zadoje uni starih babic in bploh ljudstva nuje buie. — A na Trrt nijto nie zadeli, pnc pa se yie nekateii ftari stawi na to, da .so tn papezeve stevilke pride na Hudo. Torej je treba najprvj ugani-ti kraj lott*rtje in po teiu 6e >te\ilke. — Jojiucne, to je popoinoma nviuogoft*. a kedo bi to /.atrobil v glavo fetarim i^akem, poscbno babicam!
Na nasi borai fee je danes uiofno govoi ilo o mo-biiixaeijt Av*trij*% N«|#ol«**»iii so liitni rfetli in vs,«». je alikaio *kup vU\i>% cm: vrstiljua vojska j«' ua pragu. Prttol je na bor&o tudi telegram, da fee Avatrija po-gaja na AiigUSkwu za ve(:e posojilo; ta vest je bor-aijanee &e bolj vzncmiiila in *«(• je zaMu pppraseva* ti po Napoleouih. — Obe ve-ti bi bsli /iiatuenjc, da se Av-»inja /dru/i t Aiigle.Sko \\uMi HuHji, kateri kouibmanji V* ]^ «<• dww nuio^r poiuena. Mogo-^e, tta Avstiya v ptua/.tiuiu / Kusijo /»!»e«le Uusuo in Hen-PKuviim, da bi se pa podaia v boj /a Angles ke interne, to nij veij»-tno; verjetua jy pai' v<^t, da Av-strija inobili/oje le ". anuaclni kor. kar bi govorilo za mojo tulitt v. Hu»ku diplomai-ija triuiulira nad Angle-i\, Madjari ltd. ; tz wsiazntka Tuika napravila h je prijattdja; oiu bode i/.vt»iU svitj progtaui in Tiirtka bode najbwc rajsi sprejela protekcij" KusiJk, nego pa he nadaije trpela jerobstvo aatuopndiiih Awgb'/ev. — Mojstmko je   igrala iu^ka  diploiuavija   in te/ko si
v Albanijo, da bodo tarn sekali nek veti gozd, kate-rega, je nekda prevzela neka tuk. velika firjna.
bode upal 'kramar Angle* /. inm-m v roki varovati avoje krainai<.:;e inU*rc-Le v Lkodo narodiiemu pravu in avobotli. Neiuoralna je hkoz in &koz Angleaka poli-tika, zatorej pa se n«as4uje sama na sebi uze zdaj in 60 bode he bolj. — V Izlaniizuiu ima Kusija vzdiga-io, s katt-rim lehko Angks«ko vzdigue iz bogatu Indi-je, itt kaj bi biia Anglehka brez Indijc V— lma li Av»trija poklic, hraniti Ai^k^o. katcra je pobtala btgata in mogocna na kvar vsc Eviope V — Vo taki kompaniji bi Avgtnjo got«vo glava bolela in 4*dcti jej wore tako konpaiiijo >anif> kak iieprijat«'lj. — Tukaj-snji borni politikarji, kt >1imjo travo ra>ti, bote eeld vedeti. da se ho«> neka t*soba ma-tevati nad — (to je uganka;,  zarad obsodbe na vi»lice.
l»u.stiui politii-ianje in uetem tadi vec zabavljati hz naSe obrezane Turkofile, saj mi je komaj danes en tak Turek pouodil roko. rekof: ..saj zdaj smo pri-jatelji vi Ru&i in mi Turki/*— Ja* tudi to verjaraem, kajti zidje so prvi, ki se vklanjajo znugovaku in 6e je tudi barbarski Has. Saj alede nekatere maleu-ko&ti.
Koncert Krezmov v petek je bil raocno obfekan j in K. so slavili TrLaLani zdaj se bolj, nego poprej; I Kreima je po popotovanji po^tal Sc veci mojster; ,on igra zdaj z vecim obcutkom in izrazaje dosti boljSe notranje Cute. — Heller, nai imeniten violiuibt, je si-cer Krezrau stavil zapreke, ker ma je odvzel en par gospodov, ki so obljubili sodelovati pri koncertu ter napravil prav isti dan drugi koncert v BSchilierve-rein-uu; a H. se je blamiral, ker je iinel komaj 65 posiuSalcev, mej tem ko se jc v redutipriKreiraovem koncertu vse trio, in v»i poslnialci priznavajo, da je Krozma postal prvi evropski violinist.
En par franco^kih klativitezevjepolicijazaprla te dui. Ti francozje so nauireC hoteli v Trstu zafieti R8vindel" v velikem Stiln. Osnovali so neko „banca commerciaie14 in po liatih anoncirali, dakupujejo bla-go in ga tudi jemljejo v komisijo; Se nek slovenski list prinesel je naznatiilo, da neko str2aSko trgov-sko dru^tvo" jemlje v komisijo razno blago. — A to druitvo je bilo v zraku; Francoza, ki sta to nazna-njevala, nijsta imela niti 50 gold, premoienja, kar je konstatirala policija. Nij §e znano, ce je kedo postal irtva te sleparije;] na vsak nafiin pa je treba moCno pa<iti na anonce in enaka naznanila, kajti dostikrat bo past, v katero take baze obrtniki lovijo „6uke,* Te dni je ilo skoz Trat 81 hrvatskih delavcev
Z Dunaja 5. febmarija. (Izv. Dop.). (ObCni zbor slavjanskega pevskega drnStva. Dauifiiceva slav-nost. GraSki 2enski kvartet). Slavjansko pevsko dru-Stvo, ki mej vsemi tukajsnjimi slavjanskimi druStvi najbolj slovi radi vspesnega svojega delovanja, imelo je 25. proslega meseca svoj letni obfini zbor in voli-tev predsednika, pevovodje in odbora. Udeleiitev tega zbora more se prav zivahna imenovati. Iz letnega po-ro^ila, ki se je, kakor vsako drugo leto, tiskatio mej ude drustva razdelilo, razvidetl je sledece:
DruStvo imelo je v preteklem letu 122 pevcev, mej temi najveL Oebov in Slovencev (31, kojih redno menda samo kacih 10 k vajam prihaja), in Hrvatov. Ustanoviteljev una drustvo 15, mej temi znnnega ru-bkega generala Cemjajeva, grofe Harracba, Coraina i llercbtolda, dr. Jan Lenocba, Ulavko, Bilko, Supka, ki so vsi Celii in vSrbe Uaic Luko, Mihajlovifi ^tepn-na, Milifevica iu Seviika. Ustanovniki plaaajo po je-denkrat f»0 goldinarjcv. Podporuih udov ima dvufitvo 118, izmej teh naj vec cehov in Srbov; precejSnje stevilu tudi Itusov, ilrvatov, Uusincev — izracj Slovencev do zdaj Se nobeuega. Podporni udje pla^ujejo na Uto po G goldinarjev. — Oastnih udov ima drustvo 7, mej temi iiajnovejfii Sib Milifievifi, ki je najveci podpornik dru^tva, Ne lo da je usta-novnik, pridobil je proSlo leto san> 'r vodpornih udov dru&tvu, a sain je daroval 70 goldii* jev.
Iz driKstveue static ike je dalje  razvidno, da je dririlvo imelo dva velika koucerta  in dve zabavi; da je netkrat pelo pri ceski'   slu/ibah bozjik, jedenkrat pri pogrebu, v ozjem krogu pa pri treh zabiwah. Drustvo je hodclovalo dalje /. raznimi druzimi hlavjanski-uii druStvi  pri shivnostib,  u.  pr. pri  ^Sokol^-ovi desetletuiei, pri  &cmberovi   slavnosti, pri  zabavi druStva Tyl-a, pri Ambrosovem koncertu s cecilj-skim druatv^m iu wmakim   BSaugerbundoraw, m tnkrat v BSlovanski Ucacdi*.  Drustvo jc torej nantopilo v celem letu 17 krat, Pevakih vaj imelo je dtu^tvo 30 za He, in 8 ccciljukim druStvom i. Dru^U vriio premo^enje znasa ih)ii gld. U'toH je bilo valed nerediiega   vplaeevanja udov btizo U00 gld.  primanj-kljeja. Slovanako pevhko drustvo *«* ud dunajbke „Slo-vanske JJesede/ in na predlog slovenskega  njega od-boruika tudi ud hlovenske „lilasbene Matice",od kf>je .si ccsto narori po lu wtisov na novo iziSlih pea-nij. Za predsednika druStva bil je per aeelamationeui i/voljeu dosedanji predsednik: advokat dr. Jan  Le-noch, za povovodjo tn<li per acclamationem doseda-nji pevovodja g. A. A. liuhta, slavjanski, kompoziter ud dvornc upere orkestra,  in predsednik duuajskega druslva mu/ikov. V odbor  .so  izvoljeni: Dr. Droz-da za tajuika, Leon Jlouebal, za denarnicatja,   dalje za arluvaija Josdp Korbelar, dalje Fr. Ptafiov-skv, J. Hurka (Ctbij, J. Oiepanowsky (llus), R. Pukl (Slovenec) J. Kzibek (Urvat), koji vsi razun pesicdujega  bili  so   uie v minolem  letu odborniki. Drustvo je dalje  sklenilo,  da bode imelo vsak prvi petek v mesecu *jour lixa ; za  priredjevanje zabave „jour fixau izvolili so 4 odbornikc  in ^sicer Slovenca gg. Fr. Firbas, in Fr. Oroiea, in Ceba L. Bou-hai in J. Jir.sik.                                                   |
Prvi letosnji velik koncert bode 18. marcija. j Stbsko akademieko drustvo „Zoratt na Dunaji prircdiio je L'<». januarija na dan sv. Save prav lepo alavnost v spomin tridesetletuega delovanja srbskega uceirjaka dr. Gjuro Danifiida, in petnajstletnice drustvenega obstanka.
Pri tej slavnosti sodeloval jc pevski zbor druStva „Sloveiiije" pod pevovodjo, g. Kosovelom. Program te sveeanosti bil je precej obSiren. Mnogo-brojne uavzoce pozdravil je predsednik druStva „Zo-rerf g. T. Stefanovie vitez Vilovski. Govor-niSka zmoiiiost g. Stefanovifia je uze dobro znana; ko je v navduseneiu pozdravu kratko omenii o pornenu osnovane slavnosti in o zaslugah srbskega ucenjaka Dr. Danicic-a, doneli so mu od vseh atranij navdu-Seni zivijo-klici. BSlovenijett zbor in nekaj pevcev srbske „Zorea pelo je: avetosavsko pesem, Davo-rin Jenkovo: Molitev, HorejSekovo srbske na-rodne pesni, A Kedvedova: Moja rozica, dr. Pa-eujevo aKoIo.tt Vsi zbori so se peli dovolj prscizno, samo pevci nijso bili na pravem mestu in tudi brez— odra. Izmej vseh toek sti se gotovo naj bolj dopada-li Hajdrihova: Pri oknu sva molCe slonela, in os-mospev Horejsekova: „Ti jo noCitt, katere dve pesni morali sti se ponavljati. G. Milivoj Luka-Cevie govoril je dolgo pa primerno o „dr, Gjuro Danicidu in njegovem delovanji. Prav dobro se je dopadala deklamacijai Jovan Jovanoviieva „Guslarje-va srait, ki jo je prednasal g. Jovan Stajic. Lep deklamatorjev glas, primerno dobro kretanje opozorilo je obcinstvo, da je obilnim pleskom pohvalilo g. Sta-jie-a. Tretji govor nZora in njen rad" g. JovSn Simeonovic Coki6-a, seje odlikoval mej drugim tudi po svojej dolgosti; raznih slavjanskih narodno-stij obtinstvo nema prerado dolzih govorov. V obce ae mora p:isnati, da je bila slavnost prav primerna imenu veliccga sla\janskega filologa. Veseli smo mu slovenskih pevcev^ ko so zopei pokwali, dasfcavojiau
grli pri slavnostih najveC navdu&enosti zbude* Pohva-liti moramo tudi lepo bratovsko pcrazumljenje mej Srbi i Slovene!. Pri tej slavnosti bilo je mnOgo odli8* nega obemstva.
Izmej na§ih dr^avnih poslancev bila sta gg. V. Pfeifer,| Nabergoj, dalje g. drzavai poslanec Monti, tudi dr. Pogazhnika, „Zvona-oVega ured-nika g. Stritarja in druge gospode smo dovolj vi-deli pri tej slavnosti.
VrSHa se je ta svecanost v Musikvereinsalu—torej v jednej prvih dunajskih dvorau.
Nedavno so se v dvorani ravno tega, poslopja producirale 4 gospodicine, ki so uze znapo pod firmo n Grazer Dameuquartet" popevaje neraSke, ogerske in tudi eno slovenskih pesen prestavljeno v nem-8ki jezik. To so tri sestrice Fani, Maria in Ana Cam pa po rodu Slovenke. Cetrta je Hrvatlca go-spica Galovi6. Ta zanski kvartet 2el je za res lepo petjc mnogo zaslu^enega ploska in kritike o petju imenovanih gospic, ki so bile v uemskih iiasopiBih dunajskih bodo lepo spodbujale za daljno produkcije, ki jih imenovane gosplce nameravajo. Men! ae je mtlo zdelo, da so se izvrstne pevke zbale popevatl iloven-akih pesen. Samo nemski in tnagjaraki popevati, a slovauskega roda biti, ne kaze o ugodnem upllvtoji. ___________      Konjiski,
Politidni pregled.
Poslanskazbornica na Dunaji je due 9. t. m. z 130 glasovi proti 74 ,sprejela bankini statut. Potem so je zaftela glavna ra^prava o c o 1 n i n i; do zdaj se je oglasilo za besudo 17 poHlancov, mod njimi tudi Nabergoj. Co vlada ne donc2o prcdlozeni colni tarifi vefiine, bode skoro gotovo driavni zbor razpu&6er — Giskra in njegovi u:jtavoverni tovarsi •c,in-terpolovali vlado: all so porofiila casnikov o sporazumljenji Rusije s Turiijo resnifina? «U vlada misli, da so na korist Avstrije iu Ogerike? in ce niso, kaj misli vlada za obrambo avBtrQ-skih interesov pofeti ? — Istega dne je tudi v ogerskem zboru pradal poslanec Ozernatonyi t all so grofu Andrassy-ju znane toftke premirja, ? ali sme po njih llusija posesti Carigrad? ali je gotovo, da bodo konferencija in kdaj ? — Ko jo Czernatonyi razloge navajal ksvoji interpelacyi, ter je zaLel govoriti:   „jaz menim,  da bi bilo
j;iko 2eleti.....u  mu se2e poslanec Simonyi ˇ
besedo, rekofi: „da Julija Andrassy-ja o-besijo". Czernatonyi opazi nato, da se menda Simonyi le Sali; ta pa mu naglo odvrae, da se nikakor ne sali, ampak da zares tako misli. In zborniCni predsednik, mari je posvarii kaj strastnega govornika? Da, pa Se le v n a sled-nji seji; kesno se je zavedel, da parlamenta-ricna svoboda vc.idar tako dale5 ne sega.
Dezelni zbori bodo sklicani med veil* konocjo in binkoStmi od 21. aprila do 9. maja» Iz Pulja poro^a telegram, da je avstrij-ska kasematna ladija „Gesar Make" 12. t. m. odplula proti Levanti. Oklopna frcgata „Habs-burgB s kontreadmiralom Barrym ima [tudi po-velje odjadrati.
Orijentalno vpraSanje se je zatelo se le po kon6ani(?) vojski straSno zapletati. Rusi so se zvezali s TurSijo goper Anglefce. Ta vest se aedalje bolj potrjuje; sliSati jenam-re6, da je sultan povabil ruskega veHkega kneza za nekoliko dni v Carigrad, kamor gotovo ne pojde sam, ampak z najboljso svojo §ardo. Ob enem se poroca, da je porta prepovedala an-gleSkemu brodovja vhod v Dardanele ter $ u-Igala, da bode floto bombardovaia, ako bi hotela s6 silo vhod dose6i. Oorfiakov se tudi proti Angle§ki osorno in odlofino odre-zuje.—Tur§ki minister vnanjih zadev, Server paSa, in predsednik dri. zbornice, Savfetpasa, sta od-stopila. Turske posadke so ufts popustile Vidin, Ru&uk, Silistrijo, Belgradfiik in Erzerum, enako tudi vse vtrdbe okoli Carigrada, kder so Rust zasedli jako vazno pozicijo Catadie.
Grki so svoje vojske nazaj poklicali iz Te-salije, ker so nekda velevlasti zagotovile, da bodo na konferenciji skrbele tudi za gr§ke interese.
V Rimu se zbirajo zdaj kardinali celega sveta; Kutschker, knez Schwarzenberg in Si-mor (z Dunaja, Prage in Grana) so se pejjali te dni skozi Gorico; tudi zagrebSki nadfikof p uze odpotoval, —• IT, t, m, to je koj po pa*
pezevem pogrebn, se zacne konklave, ali volitev novega papeza, o kateri smo dali potrebna po-jasnila v posebnem elanku. Kcdo bode prihodnji papez? o tem se mnogo ugiba, a nilice ne more kaj verjetnega uganiii, kcr dokazujejo dosedanje skusnje, da je uze mnogokrat papez postal, na kogar ni pred volitvijo nihdc mislil. Zaeasni pa-pezevi aamestniki so kardinali: Bilio, Pecci in Dipietro.
General Garibaldi je bil nevarno bolan, pa mu je nekda cdleglo.
Angle ski parlaraent je vladi dovolil 6 miljonov funtov sterlingov (60 miljonov gold.) za vojne priprave. Angleska je pri vsem tera v strasmh zadregah vslcd poro&l o rusko-turski zvezi. Najnovejsi telcgrami poroeajo, da je lord Derby podal t»vojo odpoved, ker je anglcski kabinet sklenil, da se ima flota tudi vkljub tur-ske prepovedi v Dardanele podati.
NemSki cesar AViljem je sprcjemsi prcd-sednistvo drzavnega zbora omeuil, da je sedanji politicni polozaj jako resen, da pa on vendar upa mir ohraniti.
Razne vesti.
Mrtva&ke obrede po Fiji IK, so zaficli v
goriSki piestoljni cerkvi veeraj opravljati. Sredi cer-kve jo postavljen krasen mrtvask odor, okiman se* znamenji papeike oblasti in z grbi; cerkev je vsa s crniini zagrinjali in tapeti prepreiena, tudi glavni altar in prva atranska altarja so s Sraim blagom za-kriti, aploh je vsa cerkvena oprava primenia tu/ni slovesnosti. Veeraj, danes in jutri je ob 10. uri slo-tesna etna maia; zadnji dan bode prevzv. knezonad-ikof sam opravljal eksekvije in potem bode untvaSki govor. Vse tri dni zvone po vseh cerkvah zjutraj, opoldue in zvefier, vsakrat po pol ure.
Lahonska liberalnost. Na§ mestni zastop se pri vsaki mogoci prihki poteza za narodno enako-pravnost v solan — to je da M se vvedel italijauski jezik v vsa goriska udili§Ln; tudi pri seji 11. t. no. je zbornik dr. Nardioi sprozil predlog v enakem . mi-slu. Toda kar mestni ocetje za se zahtevajo, tega ne privoScijo prebivalcem druge naroduosti v dezeli in v mestni obciui. — Dezeluo solsko svetovalstvo je skle-nilo, "Sola v Kosentalu (pod mestora) naj bo sloven-ska, kakorsno je prebivalstvo, mestni zbor se pa temu upira, ce§, da so vse mestne Sole italijanske in da so sosedje iz Staregore in Rosentala sami prosiii, naj se njih otroci poducujejo v italijan§cmi, ker je to jezik njih someicanov, kojega v svojih opravilih in zvezah z mestom najbolj potrebujejo. Tedaj, ker so vse mestne sole italijanske, za to niorajo imeti tudi obmestni 51 o v e n c i italijausko Solo, in ker se ti sloveueki koloni v odvisuosti od svojih la§kih ali lahonskih go-spodarjev ne zavedajo, alinesmejo zavedati svojih na-rodnih pravic, marivefi slepo podpisujejo, kar jini na-rekavajo gospodarji, — za to se ultraliberalni mestni zastop naglo oklene ugodne prilike ter dekre-tuje, da se imajo ti slovenski podlozuiki p o i t a I i j a n-Ci ti. To so lepi nazori o svobodi in narodni enako-pravnosti t
Samomor. Veeraj ob 9. uri zjutraj se je se samokresom v srce ustrelil in je takoj inrtev ostal stotnik Si eg el, tukaj bivajocega regimenta baron Weber. Kaj ga je naguilo k uesrecaemu emu, ni se znano.
TJmerl je 12. t. m. v Gorki, vpokojen stotnik Henrik Demser, rodom Eranjec, mnogim po dezeli znan inzarad'priknpljivih lastnosti simpaticen starcek.
Uciteljska konfereacija bo due 20. t. m. v Komau. Do zdaj so bile take konferencije vsakrat v Sezani; za to je prav, da se je shodiSce prebralo, da se uciteljem ne god6 potne kiivde. — Nekdo nam je izrazil misel, da ni prav, da so samo izpitani uciteiji dolzni obiskovati konferencije, pomoCni pa ne — saj so dotiCne razprave vsem enako poducljive in potrebne.
Solkanski zupan zahteva, kakor se nam po-roca, da se imajo naznanila javnih plesov, katera se pogoriSkih mestnih oglih razveSajo, vselej tudi v slo-venskem jeziku tiskati in ne kakor do zdaj, samo v italjanskem. Prav tako I Tudi v drugem oziru, po-sebno kar se tifie lokalue policije, sliSimo, da se novi zupan dobro obnaSa in da namerava s previdnimi na-redbami svojo obCino zopet na dober glas postaviti. Le previdno in konsekventno postopati^ pa pojdel
Beseda v Dombergu — 17. t. m. se bo vr§ila po tem programu: 1. Petje. 2. Deklamacija: nPesem srbskega selpca". 3. Petje. 4. Deklamacija. 5. Samospev: „Zgubljena vera*. 6. Deklamacija: „Ka-
jatt. 7. Petje. 8. Igra: BZakonske uadloge8, igrali bo-do ajdovski diletarti.
Po besedi pics. Zaretek to«no ob 6 uri zvefcer. Ystopuina k besedi 20 kr., za sedez 10 kr. K plesu 1 gld., — za moSke.
V  seSanskej citalnici bode 17. febraarija t. 1. vcsclica 7. deklauiacijo: aKa Smarno Goro*, s petjem, bnrko: -Umor v kovaSkej niki* in s plesom.
Ustopnina 30 s — za pies 50 s.
V  Kencah. napravijo rodoljnbi dne S. marcija t. I. (in ne 2.T. t. m.) bosedo z igro in plesom v kra-sni dvoiani.g. grofa Strassoluo-a._____
Dunajska bo	rza.	
	14 t	.•hru»rij»
Kuotni dri. dt»ig v batikovrih   ....	f.l J.-I	t,«.i   kr.
Knotui &v~/.. dol^' v bcvl'ii    .    .   .   .    •	(Tt  .,	"'¦>     .••
Zlati n-tua.........-	«.»  ..	!")¦>
\NY) dr/. posojdo    ...-..-•	I A-      V	»'        „
Akcye nurmtnt' lankc.....•	^«>H      .,	------         ft
knditne akcij*1.........	^.>0   .,	••»         ?»
I.oiidi/U..........   .   -	II-**   .,	¦»•'       :i
Supol............•	'J       -r	*>*>       „
C. kr. cokini........   •   •	'>	HZ     j.
Srcliro.....,.....*	104   .,	«o    „
		
Prijateljem cvetlic!
Dne lit. t. m. sem odperl v Gorki na Travniku padiljon, kder so ua prodaj cvetlicr, venci itd. kamelyc v raznih barvah od 20 do (iO kr. vsaka.
Tu se sprcjcmajo tudi narocila za vence in cnakc stvari, katcrih ni ravno v padiljonu. Vse bode tocno opravljeno in po spodobiti ccni.
V Gorki 12. ftbr. 1&78.
Andrej Claucig
mnni vertnar in cvetlicar.
yfatfhMhfc^^Hr^
s«menje j
gotovc uljcuc farbe                    ;,r
«-   za dobiti  kodg. Poppovic-a v Zagrcbu.  J, X                 Gienik se salje franco.                 X
Oznanilo.
Eavnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta) vstanovljene po groin Tluinra v Gorki naznanja, da bode dne 4. marcija 1878 zacela javna draz-ba (kant) nere§enih zastav IV. cetrt leta 187G t. j. tiste, ki so bile zastarljene muscca okto-bra, novembra in decembra 1876. F Gorki 4. fehruarja 1878.
Eavnatelj: B. Lovisoni.
Oznanilo.
Jemljem si Cast slavnemu obcinstm nazna-niti, da se pri podpisanemu nabaja bogata zalo-ga voska, svec in tore iz slavnoznane tovarne Reali Gavazzi-a y Benetkah. Bila je odiikova-na od cesarja avstrijskega, Frandi§ka Jozefa, od kralja bavarskega, Maksimiliana II., od kraQa pruskega, Friderika Viljelma in od nmiiega fran-coskega cesarja, Napoleona DI, Obdarovana je bila pri razstavi v Londonu 1. 1862, pri obert-nijski razstavi v Parmi, pri razstavi r Tnrin«3 v Milanu, v Luki ia slechijift pri razstavi v Filadelfiji.
Gg. naroenikom se bo postreglo z vso skerb-Ijivostjo in natancnostjo iu prav ugodno ceno. Cena je:   L versta 2 gl. 40 sold. n.       »  2   n   20   ,
Podpisani se tedaj zanasa,. da bo v krat-kem pocasten s prav obilnimi narocili.
Jakob Palla v Korminu.
DOKTOR
i
Janez SauniL
dosluzeni sckundarij pervega reda v Dunaj- ; skej c. k. veliki obeni bolnisnici, stannje -,
L.
Travnik, hi$a baron liaselli-eva, st. 288, I. nadstropje.
^^^^?^^«fc^y^^^^^^^
i
Primerne jodi in pijac'i- izbirati Je zadeva prav velike vaznusti post-bno taut, kjcr se \sa-ka nepreviduost v tem obziru ]>okaze. kadar prebi'-winjo ne gre po iiavadiieni pravilu. Ako se to zancuciri, nastanejo dolgotrajuc zclodcnc bo-lezni.
Ker se take neprevidnosti tudi pri najveri puzljivosti ne dajo popolnoina od*trauiti, se nam zdi ]>rinionio opo/oriti   na   neko od vseh .struni
potfrjeiio sn-dstvo. To je dr. MUller-jev, na Dunaji. sodnijsko preiskovani, tako imenovani
I*rac*servativ-Iialsaiu, ki se posebuo priporoca proti keifu. ki delovanje zelodca vredi, vsako akutno in kronieuo vnctje v zelodcu in crevah odstrani, metanje, drisko, zlatenico itd. naglo ozdravi.
Kdor se po niorji vozi, je za-nj ta balsam v.s«'ga priporoCevanja vreden, ker odstrani nag-nenje k morski bolezni.
Laborahrij in vtntmhri depot :a m:posi-Ijanje: J. zl. Miller, hhmiirur Ki'oimtndt, Sfchtnbiinjnt.
V (iurh-l edino nabaja se pri lekurnienrju I'onloiii-u v Jtastelu, v Held pri A. F. Gott-hardt et Co in p.
1	2ii		S ?	4 ' ¦.'?           1
	-^ %		•f    si ti	c T-' *. S                       1
			25*2   .*	
	"" si~*		^- n « *i   1-5	*   ^i~-«                     1
			^X-3" $"	L     'T«"L        _         !
	V'7 'i '2		-.*• ffl 9* T*     ^	»     ¦ssB         ri         j
	^ Z ~. 5'	•j		
	r=™ ~ a			
1	< t'--1		ic* * * ik	U*vu# \
6 if—,		<	« L •+   ei	«B-4ngr.:l 7. -5 * * 2 " * 1
N 1 ^ 1 IS	St ^IF-43*s *.s a s t, = > * 5	< < M	*-* si 7t ~    t-i — -si ,-*- ~   <r	5 »i s cf a  S s 1
1 N P	|||| *  * a a e «*« »c fzll *   a. 'SS	'A k	—i!i 2           ¦*« — 1            |1 1           'J 5- «* -•-^3-S >	11 -S ** S. a     «S      1 #        a   c     - si                                1 ^M    ifi—    i    *                                I
	*%z		a^J« eS	8 * ? 4: -                  j]
	-   vzua		S^S*	< pm4 |p * ^"g                         I
1 it	5"«2			
izdavatelj in odgoyomi uredoik; ANTON FABIJANI. — Tiskar: MAHiN(* t Goriei,