štev. 19 — Letnik IV.
PTUJ, 18. maja 1951
Cena din 5.—
Poštnina plačana v eotovJni
SPOROČILO NAROČNIKOM! Zaradi podražitve papirja na
svetovnem in domačem tržišču so se večkratno povečali
stroški tiskanja lista. Ta ukrep nas je prisilU, da od 1. maja
t. L dalje v skladu s podražitvijo papirja povišamo ceno
našemoi Hstu na din 5.— za en izvod
Mesečna naročnina za dostavo po pošti znaša din 20.—.
Prosimo naročnike za sporočilo, če ostanejo dalje na*
ročniki »Ptujskega tednika« in za nakaziilo razlike.
Uprava
Resnica
je najmočne še
orožje našega tiska
Referati, razprave, predlogi in sklepi
II. kongresa novinarjev Jugoslavije, ki
je bil v soboto in nedeljo 12. in 13. maja
t, 1. v domu JA v Mariboru, dajejo
tudi tisku in novinarjem v ptujskem
okraju svojo kritično oceno, ki bi naj
ločila dosedanjo obliko in vsebino no-
vinarskega dela od bodočega glede na
obravnavanje resnične strani vseh
(družbenogospodarskih in političnih
problemov, na drugi strani pa bi naj
bili navodilo za odpravo škodljivega
odnosa poedincev do tiska in potom
tega ljudstva, ki gleda v tisku
svoje orožje proti vsemu, kar ovira
socialistični razvoj.
Referati Dušana Blagojeviča o temi:
»Položaj in vloga tiska v našem dru-
žbenem življenju«, Vilka Vinterhalterja
o »Vlogi našega tiska v borbi za ne-
odvisnost države in mir v svetu« ter
Stojilka Stojkoviča o »Nalogah Zveze
novinarjev Jugoslavije« so dali podlago
sa široko, živahno in skoraj burno
diskusijo ter za predloge in sklepe
II. kongresa. Delegacija, ki jo je poslal
kongres, je maršalu Titu poročala o
delu kongresa ter o problemih novi-
narskega dela, obenem pa mu je želela
skorajšnje okrevanje.
V vrsto vidnih uspehov dosedanjega
liska, ki jih je nakazal kongres, spada
j;»oučenost in sodelovanje našega ljud-
stva v obrambi pridobitev naše ljudske
revolucije pred napadi z Vzhoda, po-
pčenost in sodelovanje ljudstva v pro-
jsesu odmiranja države, v procesu stal-
nega razvoja socialistične demokracije,
poučenost in sodelovanje pri odpravi
Izkoriščevalcev, pri izrivanju birokrat-
skih tendenc iz državnega aparata, pri
odpravljanju škodljivih pojavov v na-
šem družbenem gospodarstvu, pri od-
vzemanju veselja poedincem. ki bi radi
vlekli našo družbo nazaj v kapitalizem
In ki bi radi ogrožali mir v svetu ter
neodvisnost naše domovine.
Med najvidnejše težave, ki jih je
moral doslej premagati naš tisk. spada
predvsem obračunavanje z birokrat-
skimi ostanki v našem gospodarstvu,
ki so poskušali uveljavljati svoj vpliv
tadi na tisk. Tisku zato ni bilo vedno
fagote razkrinkavati pojavov nereda
5n škode, kjer so bili ti pojavi najvid-
nejši in najobčutljivejši, ker so poedini
birokrati skrbno pazili na to, da za nje
ne bi zvedelo ljudstvo potom tiska. Po
njihovi krivdi je bilo preveč opravičil
o »napakah«, ki so imele svoj začetek
ta tudi svoje gospodarske posledice.
t*onekod je birokratski odnos do tiska
mesece in celo leto onemogočal, da niso
bili ljudstvu tolmačeni primeri, ki jih
Je bilo treba reševati in so bili pravilno
pa tudi napačno rešeni. »Ni časa, nič
ni novega« itd. so običajni izgovori,
kjer gnezdijo birokratski poedinci.
Za boljši razvoj tiska po II. kongresu
bo treba več gospodarskih ukrepov.
Listi bodo samostojna gospodarska
podjetja. Njihova pestrost, zanimanje
med bralci in naročniki bodo dajali
listu življenjsko jedro in določali dobo
obstojanja. Vozne olajšave za potova-
nje novinarjev v svrho čim boljšega
kontakta z ljudstvom tudi v oddaljenih
krajih, strokovna in ideološka vzgoja
novinarjev, ureditev njihovih življenj-
skih pogojev in drugo predstavlja fak-
torje, ki bodo znatno vplivali na bodo-
Co kvaliteto novinarjev.
V nedeljo donoldne je prisostvoval
kongresu tudi član Politbiroia CK KPS
ter predsednik sveta za ljudsko zdrav-
stvo in socialno skrbstvo v vladi LR
Slovenije dr. Jože Potrč.
V Donedeliek do^JoMne so si delegati
OgIeda!i med drueim Tovarno aluminija
v Sfrnišču. zgodovinske in gospodarske
eanimivosti Ptuja, nakar so nastopili
Jjofovanje za povratek v svoje renu-
blike. VJ.
Vsem članom OOOF!
. Okrajni odbor OF v Ptuju sklicuje
Ka dne 21. maja 1951 ob 8. uri zjutraj
v dvorani MLO v Ptuju III. zasedanje
Okrajnega odbora OF s sledečim dnev-
nim redom:
1. Razprava o novih gospodarskih in
finančnih ukrepih ter diskusija o ljud-
skih odborih.
Seje naj se člani brezpogojno udele-
že. Seji bo prisostvoval org. sekretar
glavnega odbora OF Slovenije. Člani
»»aj vabilo prineso s seboj, prav tako
Pa vozne listke, da bodo obračunali
potne stroške.
V Jugoslaviji imamo 3.816 pošt
V zadnjih štirih mesecih je bilo v
Večjih mestih in industrijskih središčih
v Jugoslaviji odprtih 25 novih stalnih
Pošt. S tem je bil petletni plan razvoja
Poštne mreže prekoračen la 164 novih
pošt.
Razširitev poštne mreže v naši domo-
vini je bila po vojni zelo hitra in zelo
'Jspešna. V štirih letih in pol je bilo
odprtih 790 stalnih pošt, 1132 tkzv. »po-
tt^ožnih pošt«, ki delajo pri ljudskih
odborih medtem ko v najoddaljenejših
^fajih opravlja poštno službo preko
2000 vaških pismonoš. Posebna pozor-
nost je bila posvečena republikam, v
Katerih pošta doslej ni bila dovolj raz-
sirjena.
ki si grade iiise
Uradni list FLRJ z dne 9. maja je
objavil uredba zvezne vlade o zidanju
stanovanjskih hiš delavcev in usluž-
bencev. Uredba pravi med drugim:
Delavcem in uslužbencem v mestih
ter industrijskih in gospodarskih sre-
diščih zagotavlja država najugodnejše
pogoje glede potrebnega stavbnega
sveta, kredita in gradiva, da bi si mo-
gli zidati tastne stanovanjske hiše zase
in Z" svoje družine. K stroškom za zi-
danje lahko deloma prispeva država
v obliki podpore.
Delavci in uslužbenci si lahko zidajo
lastne stanovanjske hiše z enim ali več
stanovanji. — Posamezni delavec ali
uslužbenec si lahko sezida za osebno
stanovanje stanovanjsko hišo z največ
dvema stanovanjema, oziroma eno sta-
novanje v večstanovanjski hiši. Dvoje
ali več delavcev ali uslužbencev, ki si
skupa^' zidajo večstanovanjsko hišo, so
lahko solastniki z določenim idealnim
delom hiše ali pa lastniki posameznih
stanovanj kot fizičnih delov hiše.
Delavci in uslužbenci, ki si želijo
skupaj zidati večstanovanjsko hišo,
lahko v ta namen ustanovijo stanovanj-
sko zadrugo. Taka hiša postane last
stanovanjske zadruge. V zadružni hiši
dobijo člani zadruge po eno stanovanje
v trajno uživanje. Izvzemši z dedova-
njem se more pravica uživanja stano-
vanja na drugi pravni podlagi prenesti
na drugega samo s privolitvijo za-
druge.
Delavcu in uslužbencu, ki nima last-
nega stavbnega sveta za zidanje hiše.
lahko dodeli potrebni svet iz sklada
splošnega ljudskega premoženja kra-
jevni, okrajni ali mestni ljudski odbor,
v katerega upravi je svet. Svet se do-
deli v brezplačno uživanje za nedolo-
čen čas. Dodeljeni svet ostane splošno
ljudsko premoženje. Delavec ali usluž-
benec ki, gradi, pa ima pravico vknji-
žiti v zemljiško knjigo svojo lastnin-
sko pravitio na hiši oz. stanovanju. S
prenosom lastninske pravice na hiši se
prenese tudi pravica uživanja sveta.
Lastnik stanovanjske hiše ali stano-
vanja, ki sta bila sezidana ob pogojih
te uredbe, ima edini pravico vseliti se
v stanovanjske prostore, jih uživati in
s njimi razpolagati. Za vloge, rešitve
in druge akte in opravila v zvezi a
zidanjem hiš po tej uredbi ne plačajo
tisti, ki jih zidajo, nobene takse po
zakonu o taksah, pa tudi ne sodne tak-
se v zvezi z zidanjem hiše in z vknjiž-
bo lastninske pravice v zemljiško knji-
go. Pri zidanju in dovrševanju his se
ne plača prometni davek od hiše, pa
tudi ne od proizvedenega in porablje-
nega lastnega materiala tistih, za kate-
re se hiša zida.
Davka na dediščine in darila ne (pla-
čajo starši, otroci in zakonec tistega,
ki je sezidal hišo, prav tako pa tudi
ne drugi dediči ali obdarovanci, ki bi
bili pri zidanju take hiše oproščeni
prometnega davka. Od dohodkov hiš se
ne plača dohodnina 30 let, računajoč
od prvega dneva prihodnjega meseca
po dovršitvi hiše ali od prvega dneva
prihodnjega meseca po začetku upo-
rabljanja. Davčna oprostitev pa pre-
neha veljati s koncem tistega meseca,
ko se del take hiše ali cela hiša začne
uporabljati v kakšen drug, nestano-
vanjski namen. Delavci in uslužbenci,
lu so že lastniki ali solastniki stano-
vanjske hiše oziroma stanovanja v kra-
ju svoje stalne zaposlitve in prebiva-
lišča, ne morejo izkoristiti predpisov
te uredbe.
Delavec ali uslužbenec, ki si želi se-
zidati lastno stanovanjsko hišo oziroma
stanovanje, mora to priglasiti okrajne-
mu (mestnemu) ljudskemu odboru, v
liaterega območju namerava zidati hi-
ho. Priglasitev mora obsegati podatke
o tem, ali ima priglasilec potrebni
stavbni svet tre kako in koliko name-
rava prispevati k stroškom zidanja.
Priglasitvi mora priložiti načrt hiše
s predračunom del in mnenje sindikal-
ne organizacije o opravičenosti prigla-
sitve. Več investitorjev, ki želijo se-
zidati enostanovanjsko hišo, poda skup-
no priglasitev. Na podlagi priglasitve
izda okrajni (mestni) ljudski odbor
gradbeno dovoljenje, če so za to izpol-
njeni potrebni pogoji. V njem mora
biti določen tudi rok, v katerem bo
investitor začel zidati, in rok, v kate-
rem morajo biti dela končana. Dolo-
čene roke sme ljudski odbor iz opra-
vičenih vzPDkov podaljšati, vendar pa
zidanj v nobenem primeru ne sme tra-
jati več kakor dve leti. Na podlagi,
gradbenega dovoljenja si investitor pre-
skrbi potreben stavbni svet, kredit,
material in delovno silo.
C" se delavec ali uslužbenec, ki zida
hišo na stavbnem svetu, dodeljenem mu
iz sklada splošnega ljudskega premo-
ženja, ne drži rokov, izgubi pravico
brezplačnega uživanja dodeljenega sve-
ta. V takem primeru razveljavi ljud-
ski odbor gradbeno dovoljenje in do-
deli svet drugemu investitorju, kate-
remu izda novo gradbeno dovoljenje
proti zavezi, da bo prejšnjemu investi-
torju povrnil koristne stroške.
Satnovanjske hiše se lahko zidajo v
lastni režiji ali pa po gradbenem pod-
jetju. Denarna sredstva za zidanje da
graditeljem Državna investicijska ban-
ka FLRJ. oziroma Komunalna banka
v obliki dolgoročnega posojila, in sicer
na podlagi prošnje in gradbenega do-
voljenja. Kredit za zidanje dajejo ban-
ke v določenem odstopu od predračun-
ske vrednosti hiše. Pri tem se ne upo-
števa vrednost investitorjevega stavb-
nega sveta. Za dovoljeno posojilo se
baaka zavaruje z vknjižbo zastavne
pravice na nepremičnini, na kateri se
hiša zida, ali na hišo, ki se zida. Ko-
ristnik posojila je dolžan, da za zava-
rovanje rednega odplačevanja obrokov
izposluje v korist banke administra-
tivno izplačilno prepoved na svoje pre-
jemke na prvem mestu. Lastnik mora
hišo t di zavarovati proti požaru.
Ce k»ristnik kredita ne izpolnjuje
obveznosti in posojilne pogodbe ali če
se ne drži rokov glede zgraditve, ima
banka pravico zahtevati pri pristojnem
sodišču plačilo svoje terjatve iz za-
stavljene nepremičnine in drugega
dolžnikovega premoženja. — Najnižja
sprejemljiva ponudba za nepremičnine,
ki pridejo na dražbo, je do dve tre-
tjini ocenjene vrednosti, ne more pa
biti nižja od polovice njihove oce-
njene vrednosti in ne nižja od bančne
terjatve. Kupi pa lahko tako nepre-
mičnino na dražbi samo tisti, ki je lah-
ko investitor v smislu te uredbe.
Ce želi lastnik odtujiti hišo oziroma
stanovanje, ki sta bila sezidana ob po-
gojih te uredbe, imajo ob enakih po-
gojih prekupno pravico delavci in
uslužbenci podjetja, gospodarskega
združenja, urada ali zavoda, pri kate-
rem je bil graditelj zaposlen takrat,
ko je dobil gradbeno dovoljenje. Pro-
dajna cena hiše ali stanovanja ne sme
presegati njune vrednosti ob času pro-
daje. Isto velja, če hoče lastnik odtu-
jiti hišo v času, ko se šele zida.
Obstoječe stanovanjske hiše iz skla-
da splošnega ljudskega premoženja ?
največ dvema stanovanjema se smejo
v celoti ali pa po posameznih stanova-
njih z odplačevanjem prenesti v lasi
delavcev in uslužbencev, ki so v smi-
slu te uredbe lahko investitorji. Svet,
na katerem stojijo take hiše, se da
kupcu v brezplačno uživanje za nedo-
ločen čas. Ta prenos opravi organ, \
katerega upravi je hiša.
Natančnejše predpise o izvajanju te
aredbe bodo Izdali še posamezni zvez-
ni resorni ministri.
Priznanje najSoljšim iz Ptuja
o6 10. oUetnici OF
Deseto obletnico OF Slovenije so
ptujski delovni kolektivi, društva, mla-
dinski aktivi in frontovci dočakali 2
obračunom svojega dela v šestmeseč-
ne tekmovanju. Napori, ki so jih vla-
gali pri svojem delu v obratih, dru-
gih delovnih mestih in šolah, so dokaz
zavesti našega socialističnega človeka
Titov J Jugoslavije.
Kdo ne pozna v Ptuju dela sindikal-
ne podružnice Mehanične tkalnice, ki
je v zimskem času gradila, dovršila in
se vselila pred zaključkom tekmovanja
v nove higienske obratne prostore.
Glavni objekt je gotov, vendar delajo
še naprej na objektih skladišč, uprave,
transformatorja in drugih pritiklin, ki
so potrebne modernemu obratu. Za-
vednost in pridnost naših tkalk nam je
garant vedno boljše preskrbe našega
delavca in kmeta.
Tkalnici sledi sindikalna podružnica
Potrošniške zadruge, ki v svojih trgov-
skih poslovalnicah in gostinskih obra-
tih nudi našemu delovnemu človeku z
vzgledno kulturno postrežbo, kar mu
pripada in kar potrebuje. Ze občni
zbor je dokazal zgledno poslovanje te
naše zadruge, a prebitek uspeha dela
je vložen v novogradnjo stanovanjske-
ga bloka na Ljutomerski cesti in v
dotacijah našim socialnim ustanovam
in Fronti. Vestni delavci in uslužbenci
zadruge so v minulem in letošnjem letu
do danes prispevali skupno 1186 ur
prostovoljnega dela pri gradnji stano-
vanjskega bloka. Mnogo dela pa še jih
čaka, ker hočejo poslopje spraviti do
jeseni pod streho.
V kultumo-prosvetnem delu je naše
Okrajno gledališče pokazalo z dobro
obiskanimi in tudi po tridesetkrat igra-
nimi predstavami v mestu in gostova-
njih, da je znalo prebiti led svoječas-
nega mrtvila. Se več pozornosti bo
moral gledališki kolektiv posvetiti
vzgoji in dajanju pomoči vaškim igral-
skim skupinam ptujskega okraja. Naš
delovni človek na vasi se kljub tru-
dapolnemu delu rad izživlja ob dobri
knjigi in dobri gledališki predstavi bo-
disi skromnega domačega teatra, a še
bolj ob. kvalitetni igri poklicnih igral-
cev ob gostovanjih. Naš ptujski gleda-
liški kolektiv še čaka široko nezorano
polje dela po naših večjih vaseh, do-
grajenih in nedograjenih zadružnih
domovih.
Tudi SKUD »Jože Lacko« nam je nu-
dil po svojih sekcijah užitke ob lepi
domači in umetni pesmi, godalnih,
tamburaških in godbenih koncertih.
Pogrešamo pa že dalje časa svoječas-
nih nastopov mešanega zbora in uspe-
hov, ki so jih svoječasno dosegli sirom
naše socialistične domovine. Pregovor
»staro ne velja« mislim, da pri našem
mešanem zboru ne drži. Želimo mu
zopet krepkega koraka iz tiste naše
ozkosti, ki ji tako radi večkrat podle-
gamo. Tudi osebnosti škodujejo razma-
hu dela naših društev.
Večkrat kritiziramo našo mladino, a
če pogledamo uspehe v obratih, delo-
viščih in šolah mladinskih aktivov
Doma učencev v gospodarstvu lesne
stroke, Melioracijske šole. Zadružne
pletarnt in Zadruge Osojnik, vidimo,
da imamo tudi med mladino tisti od-
nos do dela, učenja, napredka in pro-
stovoljnega dela, ki ga je treba po-
zdraviti.
Od terenskih organizacij OF je v 6-
mesečnem tekmovanju dosegel najbolj-
še uspehe v okraju terenski odbor Vi-
čava-Orešje. Volitve v Ljudsko skup-
ščino LRS, samostojne proslave in pri-
reditve s kulturno-prosvetnimi progra-
mi, prostovoljno delo ter splošno udej-
stvovanje frontovcev tega terena so
primer dobrega dela osnovne organiza-
cije Fronte. V februarju pohvala lO
OF Slovenije, a ob zaključku tekmo-
vanja zastavica najboljši osnovni orga-
nizaciji OF v okraju in radio aparat, je
priznanje tej terenski organizaciji OF.
V mestu sledijo tej organizaciji v delu
tereni Breg, Prešernov teren in drugi.
Preko 100 najboljših frontovcev iz
vseh mestnih terenskih organizacij OF
je prejelo praktične nagrade, denarne
nagrade in pismene pohvale, poleg že
navedenih kolektivov, društev in mla-
dinskih aktivov.
Za nagrade so poskrbeli naši obrtni-
ki iz zadružnega in privatnega sektor-
ja, tako da so razdeljene najboljšim^
terenom in frontovcem 103 nagrade v
praktičnih predmetih in pecivu ter v
denarju 9000 din. Pohvaliti moramo
vsekakor kolektiv Čevljarske zadruge
iz Ptuja, ki je izdelal in prispeval 8
parov najsolidneje izdelane obutve.
Tudi privatni obrtniki so se izkazali
s praktičnimi darili kot Klanjšek Ivan
in Stmišča, in nekateri mizarji iz Ptu-
ja, medičarja Mernik Anton in Puž
Ivan, oba iz Ptuja ter vrsta krojačev,
kleparjev, cvetličarjev in drugih obrt-
nikov. V denarju so prispevali naj-
večje zneske obrtniki Redjepovič Vili in
Sološi Ludvik, oba iz Ptuja. V imenu
obdarovancev izreka MOOF Ptuj za-
hvalo in priznanje vsem obrtnikom za-
družnega in privatnega sektorja.
Mestni odbor OF je pravilno ocenil
delo in požrtvovalnost naših najbolj-
ših frontovcev in mladincev v kolekti-
vih, zadrugah, drruštvih in šolah ob
proslavi 10. obletnice naše Osvobodil-
ne fronte. ' St.
Pred 21. majem— dnevom jug. vojnega letalstva
Prti samostojen polet
na borbenem letalu
Vse še spi, na aerodromu pa je ka-
kor na mravljišču. Mehaniki priprav-
ljajo letala za polete. Danes jih še bolj
skrbno pripravljajo in pregledujejo,
kakor drugače; vsak vijak, vsak del
letala je treba pregledati, kajti danes
lete naši mladi piloti-učenci prvič sa-
mostojno na borbenih letalih.
Obloženi s padali smo prišli piloti na
letališče, da bi pokazaili. česa smo se
do sedaj naučili teoretično in praktič-
no v šolskih klopeh, na lahkih letalih
in sedaj teh nekoliko tednov na leta-
lih, s katerimi bomo danes poleteli v
višino popolnoma sami, brez svojega
dosedanjega varuha, učitelja-instruk-
torja letenja.
V mislih nam je bilo samo to, kako
bomo opravili kontrolni let z inštruk-
torjem, ker od tega poleta je odvisno,
če bomo potem pripuščeni na samosto-
jen polet ali ne. Vsak od nas je mislil
o vseh elementih letenja, na katere je
treba paziti med letenjem.
Prišel sem do letala. Mehanik je
raportiral, da je letalo pripravljeno za
polet, da ima toliko in toliko goriva,
maziva itd. Skrbno sem pregledal, kar
je raportiral mehanik letala. Vsaka
stvar je sigurnejša. če se prepriča več
ljudi o njeni pravilnosti. Ko je bil
pregled končan, je padlo povelje za
zbor.
Komandir eskadrile je prevzel stroj;
izgledalo je, da je danes še bolj na-
tančen kot ponavadi, poleg tega pa je
bil še precej nasaien. še bolj kot je že
sicer po naravi. Skrbi ga. če bodo da-
nes vsi njegovi piloti poleteli na svoje
prve samostojne polete na borbenih
letalih ali ne.
Dal nam je čas in še potrebna na-
vodila. Sinoptičar je dal meteorološko
situacijo in že je bil dan znak: v
letaJa!
Prvi let z inštruktorjem letanja je
potekel v redu in nestmno sem priča-
koval odrejeni čas. ko bom smel pole-
teti na svoj prvi samostojni polet. Tudi
ta trenutek je prišel. Vzel sem padilo.
ga skrbno pregledal in si ga pravilno
pritrdil. Ze sem sed^ v letalu. Pri-
vezal sem se in namestil tako, da sem
lahko izvrševal potrebne gibe. Pola-
goma in pravilno sem se izv'"kel na
betn»'sko stezo za polet, se nravilno no-
stavil ker mi le v ušesih še vedno
brriel instruktnriev opomin, da od nra-
vilnega postavljanja zavisi tudi nravi-
len ■P7let. Tnrla tudi sedaj me ni 7»-
Dust'! inštruktor, niegnv srias sem sli-
kal no radiu: »SfrHa ifi. če me sli?i5
dvieni mkol Strela 16, v redu, imaš
prost odlet!«
Počasi, kakor me je učil inštruktor,
sem dodajal plin in s tem večal silo
motorja. Že je začelo letalo drseti po
gladki betonski stezi. Sele takrat, ko
sem bil na višini 100 metrov, sem se
zavedel, da sem sam, da za menoj ne
sedi inštruktor, ki bi popravljal even-
tualne napake, ki jih sam ne bi pravo-
časno opazil. Zavest, da sem sam v
letalu, da vodim veliko jekleno ptico,
da je v mojih rokah, da sem njen go-
spodar! Ne vem, če je inštruktor slišal
po radiu moj vzklik veselja, ki se mi
je iztrgal iz srca, ali ni, nikdar mi ni
tega povedal.
Nisem utegnil dolgo časa razmišljati.
Evolucije, ki sem jih moral izvesti v
zraku, so mi dale občutek, da sem
gospodar letala. Toda čas je bežal, že
sem se moral spustiti na letališče. Po
svoji ocenitvi sem celo nekoliko bolje
pristal kot navadno. Letalo sem predal
mehaniku in raportiral inštruktorju o
izvršenem poletu.
Tako sem postal pilot na borbenem
letalu našega slavnega vojnega letal-
stva — ponosa naših narodov, ki je v
vsakem času pripravljeno braniti na-
še modro nebo pred sovražniki in za-
gotoviti ljudstvu mimo graditev boljše
bodočnosti. —ik
poskrbimo
za icmturen izgled mesta
Dokaj čuden naslov članka po šestih
letih svobode. Vendar v Ptuju, starem
zgodovinskem in turističnem mestu je
tudi to mogoče. Preostro bi nas zadelo,
predvsem tiste Ptujčane, ki smo se
vedno trudili, da že v prvih letih po
končani zadnji vojni, ki tudi Ptuja ni
pustila ob strani, da bi odpravili in za-
brisali sledove vojne. Lotili smo se dela
vsako leto vendar pravih uspehov ni
bilo. Po parkratnem prostovoljnem de-
lu nas je minila volja posebno še ob
vročini, torej smo le krivi sami nedo-
vršenega dela. Ugibanja mestnih odbor-
nikov, frontnih in sindikalnih funkcio-
narjev tudi niso mnogo zalegla. Šest-
mesečno tekmovanje v počastitev 10.
obletnice OF ni moglo preko ptujskih
ruševin. Čeravno so se v zadnjem me-
secu tekmovanja pred samim kongre-
som OF naši sind. podružnice krep-
ko lotile dela predvsem pri Mladiki v
pripravi razstavnega prostora za letoš-
njo okrajno razstavo, fizkulturniki so
se pa spomnili svojega razkopanega
igrališča. Šolsko poslopje Mladike že
dobiva zaželeni zunanji izgled, kateri
bi morale še slediti stavbe minorit-
skega samostana in stanovanjsko po-
slopje samostana, odprava nekaj dese-
tih kubikov izdih stare vojašnice, za-
saditev drevja na tem prostoru in okle^
ščenem parku, in Ptuj bi dobil izgled
kot si gA saoK) lahko željjooo. Tudi opu-
stelega Ljudskega vrta ne smemo po-
zabiti.
Da so nekatere sindikalne podružni-
ce razumele to našo domačo potrebo,
nam je dokaz prostovoljno delo teh po-
družnic. Najboljše v mesecu aprilu so
bile sledeče sindikalne podružnice: Vi-
narska zadruga po efektu dela, a z naj-
boljšo udeležbo Opekarna Zabjak, Pe-
rutnin , Dom učencev v gospodarstvu
lesne stroke, Invalidska podjetja,
Okrajni magazin, Zadružna pletarna.
Okrajni mlini, OZKZ in drugi. Ne mo-
remo pa tokrat pohvaliti sindikalnih
podružnic OLO in Podjetja za melio-
racije, ki se v mesecu aprilu prosto-
voljnega dela niso udeležile. Pričaku-
jemo jih v tem mesecu, da se vklju-
čijo med zgoraj navedene pohvaljene
podružnice. Skupno je v mesecu aprilu
opravljenih po 346 članih 1041 prosto-
voljnih ur.
Prepričani smo, da frontovci Vičave,
a predvsem tisti, katerih do sedaj še
ni bilo videti na prostovoljnem delu,
ne bodo pozabili na vodovodni rezer-
voar na Panorami.
Potrudimo se ob lepih dnevih, četudi
z enoumim delom in odpravimo sle-
dove vojne, ki so nam Ptujčanom da-
nes po šestih letih lahko še samo v
sramoto, posebno še pred številnimi
obiskovalci Ptuja kot zgodovinskega
mesta.
Stran 2
^PTUJSKI TEDNr'-
Ptuj, 18, maia 195]
@© FITOM OO PETKA
Petek, 11. maja
Po sporočilu ameriškega vojnega mi-
nistrstva so izgubile kitajske in sever-
nokorejske sile do konca aprila t. 1. v
borbah na Koreji 893.662 mož, sile
združenega poveljstva pa 248.055 mož
Nad 180.000 Južnokorejcev je v borbah
izgubila življenje. Med aprilsko spo-
mladansko kitajsko ofenzivo so izgu-
bile kitajske in severnokorejske enote
nad 58.100 mož
Zastopnik ZSSR Gromiko je na 49,
Keji namestnikov zunanjih ministrov
štirih velesil v Parizu sprejel načela o
razvrstitvi vprašanj za dnevni red za
nasedanje ministrov za zunanje zadeve,
ki so jih predlagali zastopniki zapad-
nih držav, kar je povečalo izglede za
možnost dokončnega sporazuma glede
dnevnega reda.
★
Dr. Aleš Bebler je v New Yorku v
razgovoru s tremi ameriškimi novi-
narji, ki ga je prenašalo nad 400 ra-
dijsih postaj, med drugim na vpraša-
nje, če bo Jugoslavija pristopila k
Atlantskem paktu ali kaki drug^ regio-
nalni vojaški zvezi, odgovoril:
»2e večkrat smo poudarili, da nismo
pripravljeni pridružiti se niti eni re-
gionalni vojaški zvezi. Naša zunanja
politika temelji na našem moralnem
stališču, da smo popolnoma neodvisna
država.«
Sobota, 12. maja
Sindikalna organizacija italijanskih
tekstilnih delavcev, katerih mezde ne
zadovoljujejo niti, najosnovnejših živ-
ljenjskih potreb, je zahtevala od delo-
dajalcev povišanje mezd za 100 lir in
več dnevno.
★
V Madžarsko ne bo odpremljenlh
4750 ton tračnic iz zahodne Nemčije,
ker je bonnska vlada po sklepu okupa-
cijske in zapadnonemške oblasti pre-
povedala izvoz, ker izvoz po njihovem
mnenju »ni priporočljiv«.
★
Vojna na Koreji znatno vpliva na
cene na mednarodnih blagovnih trži-
ščih. Nekatere cene so narasle za 10
do 150 odst. Sprememba cen zadeva
predvsem kavčuk, volno, kositer, bom-
baž, juto, kakao, svinec, laneno olje,
meso, pšenico, kavo, naftine derivate
in cink.
Leta 1938 so bile med drugim tudi
cene kavčuku, volni in bombažu pet-
krat nižje.
Nedelja, 13. maja
Uslužbenec vojaške misije pri vele-
poslaništvo CSR Nemiec Jaroslav je bil
ob 20,30 aretiran v zemunskem mest-
nem parku v trenutku, ko je prejel od
agentov, ki so v stikih s češkoslovaška
vohunsko službo, vohunsko gradivo po-
litične, gospodarske in vojaške vsebine.
Zoper imenovanega in soaretirana dva
agenta je uvedena preiskava. .
V Ročinju na Primorskem so našli
pri pregledu krompirišč 213 hroščev.
Večje število kroščev in kupčke jajčk
so našli tudi na solkanskih poljih.
Ponedeljek, 14. maja
Po trditvah ameriškega obrambnega
ministra Georga Marshalla je ZSSR od
lanskega decembra dalje znatno pove-
čala svoje posadke na daljnem Vzhodu.
To trditev je porabil za dokaz, da ob-
stojajo možnosti sovjetske intervencije
v razširjeni vojni na daljnem Vzhodu
Britanska parlamentarna delegacija
5e prispela z letalom v Jugoslavijo, da
vrne obisk, ki ga je napravila v Veliko
Britanijo pred kratkim delegacija
Ljudske skupščine FLRJ.
*
Pod zaščito umetne megle se je vsulo
na tisoče kitajskih čet iz izhodnih baz.
Pripravlja se nova ofenziva. Napad
Kitajcev je predviden s treh strani:
Vdolž gorske hrbtenice polotoka vzhod-
no od Cunčona, vzdolž doline Puhano
proti zavezniški liniji ob mostišču reke
Han vzhodno od Seula, vdolž klasičnih
invazijskih cest do Seula. Kitajska od-
skočna cona pri Kapjongu se stalno
utrjuje.
Torek, 15. maja
Jugoslovanski letalski transport bo
s posebnimi tovornimi letali za izvoz
svežega sadja prevažal češnje, borov-
nice, breskve in marelice v mesta Za-
hodne Nemčije in Švedske.
Prva pošiljka jugoslovanskih češenj
bo poslana v Monakovo in v Frank-
lUrt. Ce bo potrebno, bo uveden reden
promet za izvoz svežega sadja iz Jugo-
slavije v vse evropske države.
Na področju severnega Jadrana jeza
inozemske turiste rezerviranih okoli
1000 postelj. Te dni prihaja vedno več
izletnikov iz inozemstva. V zadnji sku-
pini je prišlo v Opatijo 174 Avstrijcev.
Za turiste iz Avstrije je v dveh hotelih
rezervirano za čas glavne sezone 90
postelj.
LR Kitajska ne bo več prejemala
orožja, streliva, vojaškega materiala,
materiala za atomsko orožje, nafte in
onega materiala, ki. ga je mogoče upo-
rabiti za izdelavo vojnih sredstev, na
podlagi ameriške resolucije o prepove-
di izvoza tega materiala, ki jo je spre-
jela komisija za dopolnilne ukrepe pri
OZN.
Sreda, 16. maja
Maršal Tiito je sprejel delegacijo no-
vinarjev Jugosktviije. kv so mu prioaeslii
pozdrave luieležencev II, novinarskega
komj^resa. Ob tej pniildiki j« maršal Tito
Korejsko zemljo orjejo tanki
dejal, da dima delo roviinarjcv zgodovin-
sko važnost za raizvoj neiše države,
Šei skupnega ameriškega štaba Bradly
je glede ameriške poliltilkc na daljnem
Vzhodu izjaMill, da bi MacArthurjevi na-
črti na Koreji poveča^li nevarnost pred
novo svetovno vojno.
Četrtek 17., maja
Edvard  Kardelj, mamister za  zunamije
zadeve FLRJ je na ko&Jlu, prirejenem v
čast briitanskc parlamenitarnc delegacije
v Beograidu, dejal, da je privrženost
Hru klijuč, ki odpira vraJta k medna-
rodnemu sodelovanju.
Pa zadnjlih vesteh pripravljajo Kiitajd
na korejski fronti mrzlično drugi del
spomladanske ofenzive.
Londonski »Times« je priobči! članek,
v katerfem se zavzema za upravičene za-
hteve goriških Slovencev,
Fizkulturniki so organizirali
vrsto štafetnih lokalnih prog
Titova štafeta je v naši domovini po-
stala Ž2 tradicionalna. Vsako leto pri-
našajo našemu vodiitelju, maršalu TiiM
vse organiizaciije pozdrave k njegovemu
rojstnemu dnevu z željo, da bi še dolga
leta vodil našo domovino.
Tudi letos bo ptujski okraj ponesel
šteifetne pozdrave, ter je v ta namen
organiziranih niz prog iz vseh krajev
našega okraja, kaftere se bodo pridružiile
glavni prog:. Glavna proga poteka iz
Ljutomera do Maribora in nato do
Ljubljane.
Lokalne proge so  sledeče:
Zadruga Oosojnik — Ptuj, Bolfenk —
Ptuj, Polenšak — Ptuj, Podgorci — Ptuj,
Središče — Ptuj, Zavrč — Ptuj, Lesko-
vec — Ptuj, Žetale — Ptuj, Turniščc —
Ptuj in Majšperk — Ptuj,
Vse lokalne proge prispejo v Ptuj v
ponedeljek, dne 21, maja ob 12,55 in
sicer na Kvcdrov trg (pred MLO Ptuj),
kjer bo slovesen sprejem. Glavna proga
prispe v Ptuj isii dan ob 13.05 ter no-
s£.jo štafetno palico fizkulturne organi-
zacije okraja.
Pozivamo prebivalstvo mesta Ptuja, da
sc udeleži slovesnega sprejema Titove
štafete ob navadnem času ter na ta
način manifestira svojo ljubezen in pre-
danost do našega Maršala.
Združenje slepih v Ptuju
Častno vrši svojo nalogo
Potrebno se nam zdi opisati delova-
nje Združenja slepih v Ptuju,
Gotovo je naloga, skrbeti za slepce,
ena najlepših nalog. Tega se zavedajo
odgovorni člani omenjene organizacije.
Na svojih rednih sejah rešujejo pro-
bleme — pomoči slepcem do boljšega
življenja.
Številni slepci, ki bi bili drugače iz-
ročeni v nemilost brezvestnim ljudem,
so po zaslugi tov. petka, Alojza Mla-
karja in Farazinove iz Ptuja, že odšli
v lik in v razne službe, da zaživijo
človeka dostojno življenje.
Častni član Združenja slepih v Ptu-
ju, tov. Petek, je bil že večkrat zadet
od kapi, pa vendar ne neha skrbeti za
slepce. Tov. Ila .Farazinova, čeprav
potrebna počitka po napornem službo-
vanju, požrtvovalno vrši službo admi-
nistratorke ter z nasveti in materialno
pomočjo pomaga slepcem in njih dru-
žinam. Želimo, da Združenje slepih v
Ptuju še dolgo vrši svojo lepo nalogo,
in izrekamo tem potom vsem onim, ki
skrbe za slepce, vse priznanje.
Po zaslugi Združenja slepih v Ptuju
so tudi iz vrst slepih izšli delavci, ki
bodo po svojih močeh pomagali domo-
vini k boljši bodočnosti. -pi-
Stafetno palico Ljudske tehnike
so odnesli v Celje
Dne 15. maja 1950 so avto-moto društva
ptujskega okraja prenesla štafetno pa-
lico s pozdravi k 59, rojstnemu dnevu
našemu voditelju maršalu Titu, Štafetna
palica je napravila dolgo pot. Krenila je
7. naše severne meje, kjer so jo prevzela
PomOTsko-brodarska društva Ruše im
Sidro iz Maribora, ter predala Pomorsko-
brodarskemu društvu Ptuj, Ptujčani so
štafetno palico prenesli po narasli Drav
iz Maribora do Ptuja, kjer je isto v ime-
nu Mestnega odbora OF prevzel tov
Sotlar in predal Avto-moto društvu Ptuj.
V torek, dne 15. maja so motoristi
Ptuja, Središča in Strnišča ponesli šta-
fetno paloo v Celje, kjer so jo predali
brodarskim društvom iz Celja. Vreme
motoristom ni bilo naklonjeno, Štafetno
palico so nosili po dežju in slabih ce-
stah, pridružili so sc še številni defekti.
Vendar je štafeta v Celije prispela ob
pravem času. Na bregu Savinje je
Celju štafetno palico s pozdravi maršalu
Titu z naše severne meje sprejel član
mestnega komiteja KPS Celje tovariž
Aškerc, ter jo predal brodarskim drii
štvom Celije ita Polzela Isita so štafetno
palico prenesla do Zagreba, kjer jo bodo
prevzele organizacije Ljudske tehnike
Hrvatske in prenesle po Savi do Beo-
grada,
Na ta način se tudi organizacije Ljud-
ske tehnike pridružujejo številnim šta-
fetam, katere nosiitjo pozdrave našemu
Maršalu z željo, da b; še dolgo vrsto,
let vodil našo domorviino od zmage do
zma^e itn v srečnejšo bodočnost.
ISekaj^ kar zanemarjalo
naši filmski krožki
Na zadnji okrajni skupščini Ljudske
proslave smo pogrešali diskusijo o kon-
kretnih problemi dela filmskih krožkov v
okraju. Sicer je bil sprožen problem, ki
ga v zadnjem času precej zanemarjamo in
prepuščamo diskusiji le posameznikov
— kakšen bi naj bil naš odnos do filma
s posebnim poudarkom na sprejemanje
zapadniih filmov in osnovne naloge film-
skih krožkov v zvezi s tem —, vendar
pa le na splošno in preveč načelno, V
glavnem smo ugotovili, to, kar smo ugo-
tavljali že neka;jikrftt:-tic'da'bi Si^-pomc
niH kaj več.
Naša vkida, vsi naš- državni in poli-
tični voditelji sii prizadevajo, da v okviru '
možnositd navežejo naši narodi čim tes-
nejše kulturne stiike z zunanjim svetom,
pa tudi z zapadnim, čeprav ima Inform-
biro tako sodelovanje za fašizacijo na-
ših množic. Tako sodelovanje ram omo-
goča več neposrednejšega spoznavanja
pozitivnih pridobitev tehnike, znanosto in
kuMure v zapadnih in drugih državah
Povsem. razumljivo je, da je terjalo to
tiudi uvoz številnih zapadnih fiilmov,
največ ameriške in angleške produkcije
Med tem nam je Sovjetska zveza usitavila
dobavo vseh njenih fi.lmov. Tako smo se
sčasoma omejili na predvajanje le za-
padnih filmov,
Žeilel bil s tem v zvezi opozoriti le na
nekaj škodljivih pojavov, ki so posledica
nekritičnega odnosa filmskega občinstva
do sprejemanja teh filmov, Zavedarti se
moramo, da je film eno najmočnejših in
obenem eno najuspešnejših propagandnih
in vzgojnih sredstev tega ald onega dru-
žabnega sistema, te alj one idejne smeri,
za širjenje in utrjevanje svojih načel.
Kolikor je v mnogih filraiih sovjetskega
izvora skrita tendenca po uveljavljanju
politike velikoruskega nacionalizma im
šovinizma, toliko je velika večina za-
padnih filmov polna usedlin buržuazne
miselnosti, ker tako lažno prikazujejo
družbeni položaj človeka v kapitaliistič-
nem sistemu zapadnega sveta, njefiovo
moralno -in razredno zavest v odnosu do
obstoječe družbe ter njegovo nevero v
samega sebe.
S tem pa nikakor nočem reči, da je
treba take filme sprejemati kritično zato,
ker so pač ameriški ali angleški, temveč
zato, ker so pač taki, pa bili to ameri-
ški, angleški, francoski ali kateri koli
drugi. Zdi se mi, da bi bilo napačno
ustvarjati proti tem filmom splošen
afront. Pozitivnejše je, če si prizadeva-
mo, da filme s takimi momenti primerno
tolmačimo ne toliko s tehnične, temveč
predvsem z idejno politične in moralne
plati. Naša filmska kri^tika pogosto pre-
mailo spremlja te probleme in v koliko«-
jih, je ta kritika pircveč splošna in v
pretežni meri dostopna le nekaterim,
zanemarja pa pri tem dejstvo, da je
treba pisati tudi za naše podeželske
ljudi, mislm na kraje, kjer ljudje prav
tako prihajajo v tteposr^den stik s fil-
mom. V kolikor bi «aši časopisi tega ne
zmogli, bi naj to wi»el iizpolniili naš'
filmski krožki in šroka dskuisija o kon-
kretnih problemih fikn&ke umetnosti.
Diskusija bi naj ne bila preveč splošna
in nepotrebno »f lozofVamje«, temveč je
stremeti za tem, da z resnim razpravlja-
njem prepričljivo prikažemo ljudst-vu. v
čem ta ali oni film greši in kater-, filmii
nosno v sebi idejno pozitivne in vzgojne
momente. Pri ocenjevanju ne smemo n'i'-
koli bfi zadovoljni le z načeko ijdejno
opredelitvijo filma, temveč moramo po-
iskati elemente idejne smeri, log ko n
življenjsko stvarnost ter vse ono, kar bi
nam utegnilo povedati, kol ko zdravega
in pozitivnega je v njem Miiogo je naših
gledalcev, k' naravnost užvajo v utopi-
stičnih senzaciiah z dVjetfa zapada, v
neverjetnosti džungelskih dogodivščio in
podobnem. Ni nam tega težko razumeti
če se zavedamo, da so stvaritelji   teh
fJknov   predhodno   ocenili   navdušenje
ameriškega  gledalca več ali   manj kot
nagnjenje k avanturizmu in kowboyšči-
ni. Ameriški filmski kritik M, Bkiiman
ocenjuje stališče povprečnega ameriiškega
gledalca do filma zelo jasno, ko pravi,
»da je današnjica prevzeta   s   strastjo
nelogičnosti, da se upira razumu in da
sc veseli vsakega nesmisla,«  Z našega ^
stališča^ tfledana se mi zdi. da so ti fcimLj
za ifts K^hiko^'po2£fiivrii,'"KCT nam" sEi-i
kajo na primer prve razvojne faze ame-«
riškc civilieaaiije in proces    civiliizaoiijc |
same na račun krvi domačih plemen, ki^^
da so v primeri z belim človekom manj-
vredna hit*a, zelo  razvito kriminaliteto
v ZD,  oblike izkoriščanja kolonialne^
prebivalstva po imperialiizmu itd.
Če ne bomo za ta tVjstva našli pre-
pričljivih pojasnil, sc bodo ponekod Še
vedno uveljavljala več ali manj škodljiva
mnenja. Tem bolj velja to za manj pou-
čenega, ki ga močan vpliv filmskih iczraz-
nih sredstev lažje onesposobi za objek-
tivno presojanje izmaličenih podob živ-
ljenjske stvarnosti.
Obravnavanje socialnih problemov v
filmih 'itn naše gledanje na to naj ne iz-
haja samo iz naših domačih družbenih
prilik, ker bi bilo to preveč ozko. Gle-
dati in tolmačiti jih je kot problem v
družbenih pogojih določene države, pri-
merjajoč pri tem položaj našega delov-
nega človeka v stari Jugoslaviji in danes,
ko neposredno čuti revolucionarrtii pro-
ces demokratizacije našega javnega in
zasebnega življenja, Skrallka cilj šiirših
diskusij o filmih naj bo: ostritn naš kri-
tični odnos do ocenjevanja filmov, sprem-
ljati pozitivne in negativne momente ter
probleme okrog filmov zapadne produk-
cije, pravilno in idejno tolmačiti vlogo
filma nasploh, ki jo ima pri vsesplošni
kulturni in moralni vzgoji našega člo-
veka,
Žal moramo ugotoviti, da se le malo
govori o naši domači fiilm&ki produkoiiji,
čeprav je v zadnjih dveh letih dala že
nekaj umetniškh filmov in precejšnje
število dokumentarnih. Prav tako je
žalostnio dejstvo, da so tuji filmi po-
vprečno mnogo bolj obiskani kot domači.
Razumljivo je, da se naša mlada pro-
dukcija bori z neštetimi težavam'ii in da
zaradi tega trpi tehnična kvaliteta filma.
Ne smeli bi pa zaradi tega tako podce-
njevati njegove umetniške tn predvsem
idejne plati, kj je že na dostojni višini
ter ima vse pogoje, da ga pozitivno
sprejme filmska publika tudi izven na-
ših meja. Tematika naših filmov je tako
živa, aktualna in domača, se pr^vi, da
naš domači film v celoti služi svojemu
namenu Odnos do domačih tlmov bo
brez dvoma spremenjen, če bodo naša
prizadevanja v tej smeri vztrajnejša in
če bomo tolmačili in razumeli domačo
filmsko proievodnjo kot eno izmed pri-
dobitev naše nove družbene stvamosti-
In na koncu: zavedati se moramo, da
bo slab film vplival negativno na Ijudj
le takrat, če se ne bomo potrudili, da bi
ga naša pojasnjevanja in tolmačenja
preprčljivo orikaizala kot vztJoino sla-
bega in škodljivega, S prepričljVim po-
sredovanjem takih poz-tivnih mnenj bomo
mnotfo pripomogli k lažjemu razumeva-
nju filma kot močnega sredstva mno-
žične kulturne vzgoje in uspešnega pro-
pagatOTJa progresvne misF.        —ntk. .
Kako bomo poleti zatirali sadne škodljivce
Cas, ko se lahko najuspešneje bori-
mo proti vsem škodljivcem sadnega
drevja, je za nami. Vestni sadjarji so
dobro opravili zimsko zatiralno akcijo.
Vendar s tem, da smo opravili zim-
sko škropljenje, ne smemo nikakor
sedaj v naših sadovnjakih čakati pre-
križanih rok, kdaj nam bodo zlati
plodovi popadali pred noge.
Pomisliti moramo na to, da povsod
zimsko škropljenje proti najrazličnej-
šim škodljivcem ni bilo temeljito izve-
deno. Nešteto sadnih škodljivcev, in-
scktov, glivičnih bolezni ter drugih
parazitov, predvsem v krajih, kjer
zimsko škropljenje ni bilo izvršeno in
drevje ni bilo temeljito očiščeno, je
ostalo pri življenju ter je sedaj v naj-
večjem razmahu pričelo s pogubonos-
nim pustošenjem sadovnjakov.
Samo ameriški kapar bo v par dne-
vih izlegel prvi zarod in škoda, ki jo
povzroča kapar na sadnem drevju, se
bo več kot podvojila.
Vedeli moramo, da ima kapar v enem
letu tri zarode ter ima samo ena sa-
mica kaparja na leto čez eno milijardo
potomcev Škoda, ki jo povzroča ta
trdoživi insekt, je neprecenljiva. Poleg
kaparja. ki trenutno najstrašnejše go-
spodari sadnemu drevju, pa neomejeno
uničujejo sadovnjake še vsi ostali rast-
linski in živalski paraziti.
Vsem tem škodljivcem je treba na-
povedati neizprosen boj ter jih uni-
čevati na vsakem koraku, če hočemo
zajeziti veliko nesrečo, ki preti v par
letih z uničenjem vsega sadnega drpvja.
Zato ne smemo nikakor pozabiti na
poletno škropljenje sadnega drevja, ki
se naj izvrši vsaj 2—3-krat. Poletno
škropljenje je mnogo cenejše od zim-
skega, pa tudi s temeljitim škroplje-
njem lahko poleti dosežemo ogromne
uspehe.
Za poletno škropljenje pa bomo poleg
ostalega izbrali dobro preizkušeno
univerzalno škropivo, žvepleno-apneno
brozgo, katere je v zadovoljivih količi-
nah na zalogi. Zvepleno-apnena brozga
je sicer fungicidno škropivo proti gli-
vičnim boleznim, vendar tudi zelo
dobro učinkuje proti kaparjem ter
vsem ostalim škodljivcem. Uporablja-
mo jo za poletno škropljenje v 2"/o-ni
raztopini. Tako rabimo za pripravo
100 litrov škropiva 2 litra žvepleno-
apnene brozge ter 98 litrov vode. To
dobro premešamo in škropivo je pri-
pravljeno. S tako pripravljenim škro-
pivom učinkovito lahko škropimo 2 do
3-krat poleti v razdobju 3—4 tednov
vse sadno drevje razen breskev, kate-
rih v poletni dobi ne smemo škropiti.
2vepleno-apneno brozgo pa tudi
lahko doma kuhamo sami na ta način,
da  20 kg žvepla v prahu zmešamo z
9 kg živega apna (ali 27 kg gašenega
apna). Temu dodamo najprej malo
vode, da se živo apno ugasi. Na to
kašo nalijemo potem toliko vode, da
dobimo 100 litrov mešanice žvepla,
apna in vode. To brozgo nato kuhamo
v železnem kotlu tri četrt do ene ure.
Med vretjem brozgo stalno mešamo ter
izhlapelo vodo dolivamo.
Nato pustimo, da se brozga shladi.
Ko je ohlajena, precedimo rdečo teko-
čino od ostale zelenkaste usedline.
Tako pripravljeno brozgo hranimo v
zaprtih posodah ali steklenicah do
uporabe ali pa z njo tako škropimo v
predpisani koncentraciji. Za zimsko
škropljenje uporabljamo 15—20*/o-no,
za poletno škropljenje pa, kakor že
rečeno, 2%-no raztopino.
Zvepleno-apnena brozga stane v
kmetijskih zadrugah, ki jo imajo že
ponekod na razpolago, cca 5—6 din
kilogram.
Ker je škropivo tako pK)ceni, saj za
10 din lahko napravimo 100 litrov po-
letnega škropiva, se bo vsak dober
sadjar odločil za poletno škropljenje
sadnega drevja ter bo z dobrim zgle-
dom potegnil za seboj omahljivce, ki
danes še vedno dvomijo, da se kapar
da omejiti in s temeljitim škropljenjem
celo uničiti. -ak
Ptuj. 18. maja 1951
.PTUJSKI TEDNIK.
Stran 3
V razredu pri iov. Kukoučevi,
Hi že poučuje 52 tet
Ionsko leto sem napisal članek, ki
aa je priobčilo «Naše delo«, v katerem
Tem prikazal življenje in delo najsta-
rejše učiteljice v Sloveniji, če ne morda
;r državi, tov. Kukovec Elizabete, ki
poučuje na osnovni šoli v Stopercah
l^etos teče 52. leto, odkar je nastopila
^užbo. Trdno sem prepričan, da je
primer tov. Kukovčeve edinstven pri-
rner v zgodovini našega šolstva. Vem,
da imamo v naši državi mnogo požrt-
jrovalnih delavcev, ki službujejo po 45
let in še več, skoraj pa si ne morem
predstavljati, da bi bil med našimi
prosvetnimi delavci še kdo, ki bi toliko
let poučeval kakor ona in to na eni
in isti šoli.
Dne 8. maja sem obiskal šolo. Ker
sem zgodaj prišel, je bilo le nekaj
ijčencev v šoli. Najmlajša tovarišica,
ki je bila že v razredu, mi je povedala,
da upraviteljice ni v šoli, ker je šla na
jestanelj sekretarjev sindikalnih grup
;n pride šele popoldne. Pogovarjala sva
-,e o delu na šoli, o prilikah v šolskem
okolišu in raznih težavah, ki nastopajo
in ovirajo šolsko delo.
Med pogovorom se je pojavila pred
nama sključena postava tov. Kukov-
čeve. V eni roki je imela budilko, v
drugi pa je držala dve poli ovojnega
papirja, na katerih so bile prilepljene
razglednice z raznimi napisi. »Ste pa
rlobro oboroženi za pouk v razredu,«
icm jo nagovoril. »Budilko potrebujem
pri zvonenju, tukaj pa imam nekaj
razglednic, ki jih bom uporabila pri
zgodovini. Obravnavala bom Napoleona
in ustanovitev Ilirije.« Ker so bile raz-
glednice v barvnem tisku in po večini
neznane, sem si ogledal slike. Pod
vsako sliko so bili napisi: Napoleon se
okliče za cesarja 1. 1804, Napoleonov
cesarski dvor, Napoleon po bitki prf
Dunaju 1. 1809, Napoleon na pohodu
•/ Rusijo 1. 1812, Napoleon po bitki pri
Leipzigu leta 1813, maršal Marmont,
Ilirija oživljena.
2e iz same skrbne priprave lahko
sklepamo, kako poteka delo v njenem
razredu. Ker je tov. Kukovčeva pri
obravnavi snovi temeljita, zanimiva in
življenjska, je tudi sodelovanje in za-
nimanje otrok temu primerno. Ker
, sem bil predhodno v nižjih razredih
In je tovarišica že obravnavala snov,
»em lahko po tabelski sliki in dispo-
ziciji, ki je bila na tabli ter na podlagi
itavljenih vprašanj ugotovil, da je bila
učna ura uspešna, da so si učenci že
v eni sami uri osvojili precej znanja.
Tov. Kukovčeva poučuje združeno*
i- in 5, razred s 54 učenci. Po šol-«,
5kem obisku, ki znaša od 90 do 95"/(i^
lahko sklepamo, da hodijo učenci rad*
v šolo. da se zanimajo za pouk in se
že tudi zavedajo, da je znanje človeku
potrebno. Tak vtis sem dobil v razgo-
voru z učenci. Razred-učilnica napravi
na človeka vtis delovnega razreda,
kjer je delo povezano z življenjem in
dogajanjem okoli nas. Na steni je pribit
iolski red, grafikon šolskega oljiska.
iivljenjska napotila o dolžnostih pio-
nirjev, stenčas z raznovrstnimi pri-
spevki, razglednice, ki prikazujejo razne
pokrajine, življenje in delo ter zani-
mivosti sirom sveta. V razredu visi
polno zemljevidov, ki so barvani z
vodenimi barvami in risani s tušem.
Skoraj bi jo užalil, ko sem jo vprašal,
^e so zemljevidi njeno delo. Tako je
izdelala za uspešno delo v zemljepis-
nem pouku zemljevid Ljudske repu-
blike Slovenije in Jugoslavije, Balkan-
ski polotok, zemljevid srednje Evrope
v 9. stoletju, politično karto Evrope in
obe zemeljski polobli. »Te zemljevide
sem vse napravila po osvoboditvi, ker
je bila šola med okupacijo pvožgana in
ni bilo kaj vzeti pri pouku v roko.
Imela sem mnogo dela. ni pa mi žal
tega truda, ki sem ga vložila v delo in
ta porabljeni čas, zato so mi pa zgo-
dovinske in zemljepisne ure bolj pri-
jetne, brez zemljevidov si pa tudi tega
pouka ne morem predstavljati.«
Pri zemljepisju so učenci govorili o
političnih, gospodarskih in kulturnih
prilikah v naši državi, o značilnostih
posameznih republik in prav dobro
karakterizirali prilike in življenje ju-
goslovanskih narodov po prvi svetovni
vojni ter primerjali življenje in delo
naših narodov po osvoboditvi. Povezo-
vali so zemljepisno snov z zgodovin-
sko, pri čemer si lahko takoj sklepal,
da je poučevanje teh predmetov pove-
zano z graditvijo socialistične domo-
vine, prežeto z ljubeznijo do človeka,
domovine in naše ljudske revolucije.
Iz vseh predmetov je hotela prikazati,
kaj so v letošnjem šolskem letu delali
in kakšni so uspehi njenega dela.
Na mizo je položila celo grmado
zvezkov in risank. »Prosim, tukaj so
naši pismeni in risarski izdelki!« Bili
so delovni zvezki učencev in zvezki
šolskih nalog. Ko sem pregledoval de-
lovne zvezke, sem se začudil, da so
tudi ti popravljeni. Povedala mi je, da
vsak dan pregleda in popravi vse
zvezke in to dvakrat po 54 in prista-
vila: »To delam zaradi tega, da se
učenci boljše naučijo pravopisa in ker
na ta način kontrohram. kdo od učen-
cev je snov razumel in kdo je ni. To
mi je nekaka osnova za ponavljanje in
utrjevanje. Tedaj se bolj bavim s tistimi
učenci, pri katerih vidim, da niso dobro
zajeli vsebine snovi, o kateri smo go-
vorili. Vsak dan se motim s tem delom
pri leščerbi do polnoči, na mi kljub
temu še ni potrebno nositi naočnikov.
Sem na stališču, da mora biti vse, kar
učenec napiše, nanisano pravilno.« Pri
pregledu teh zvezkov sem ugotovil, da
razen redkih izjem pišejo učenci prav
lepo in lično. »Veste, s nisavo imam
mnogo dela. Učenci, ki obiskujejo pet!
razred, me že poznajo, težje je z učend
Iz četrtega razreda,« je pripovedovala
tov. Kukovčeva.
Glede risarskih izdelkov bi lahko
rekel, da so lepi in lični. Učiteljica
vzgaja v učencih estetski čut, smisel
za obliko in snažnost, za kar sicer po-
edinci ne kažejo posebnega smisla.
Kljub visoki starosti se je tov. Ku-
kovčeva dodobra vživela v ustvarjanje
novega družbenega gospodarstva, do-
jela smisel naše narodnoosvobodilne
borbe odnosno ljudske revolucije.
Učencem zna živo prikazovati prido-
bitve naše borbe in jih navduševati za
veličastno delo, ki ga opravljajo da-
našnji dan ljudske nmožice za graditev
socializma.
V nadaljnjem razgovoru sem jo
vprašal, če je zadovoljna z učenci,
ali ima težave glede reda in discipline.
»Ne morem se pritožiti. Niso preveč
pridni, tudi ne preveč nagajivi, tako
nekako srednji in kar zadovoljna sem
Ubogajo me in prav lahko delam z
njimi. Veste, tukaj so svojevrstni
ljudje. Težave so jih naredile neza-
upljive in občutljive. V teh težavah
pač vidijo najbolj sebe in mislijo, da
drugod ljudje nimajo težav in bojev
za vsakdanje življenje. Vse življenje
sem posvetila temu kraju in ljudem,
ki na zunaj ne kažejo, da bi koga
cenili in spoštovali. Ce bi ne bila tako
skromna, bi me težje razumeli. Od
svoje plače sem dajala učencem za
razne šolske potrebščine. Smilili so se
mi. Zelo me moti, ko vidim, da še
tukaj ni vidnih znakov gospodarskega
napredka. Vesela sem bila, ko so pred
leti začeli na oni strani šole priprav-
ljati zemljišče, kjer naj bi stal za-
družni dom. Mislila sem na dvorano,
da bi na ta način le prišlo nekaj več
življenja in kulturnega udejstvovanja
v ta naš zapuščeni kot. Ostalo je samo
pri načrtu in delo.ni šlo nikamor izpod
rok. Za ustanovitev kmetijske delov-
ne zadruge res ni okoliš primeren,
ker je zelo malo orne zemlje in še ta
je v hribovitem predelu. Lahko bi
ustanovili vinogradniško zadrugo, ki
bi prav gotovo ustvarila boljše živ-
ljenjske pogoje v našem zakotnem
kraju.«
Mnogo mi je tov, Kukovčeva prigo-
vedovala o vtisih in doživljajih bd
1. 1899, ko je kot 19-letno dekle prišla
na svoje prvo in zadnje službeno me-
sto. Med razgovorom sem jo vprašal,
če ji je znano, da jo je Prezidij Ljudske
skupščine FLRJ odlikoval. »Citala sem
v časopisih.« Solznih oči je rekla:
»Nikdar nisem pričakovala in mislila
na to, da bi se spomnili name. Slavju
18. t. m. v Ptuju se bom odzvala.
Pravite, da pride avto po nas. Saj
veste, da je potovanje z vozom zame
težavno, posebno če je slabo vreme.
Nisem več tako mlada, da bi lahko
hodila kot nekdaj. Pred tremi leti sem
še redno prihajala na konference in
sestanke, danes pa je to za mene
prevelik napor. Tudi govorila bom
svojim tovarišem, saj je toliko mladih
učiteljev, ki morajo vedeti, da so v
našem poklicu tudi težave, ki pa jih
mora človek z voljo prenašati.«
Prikazal sem del delovne in živ-
ljenjske poti učiteljice tov. Kukovec
Elizabete, ki ji je vzgoja mladine naj-
večja skrb. Od otrok se nikakor ne
more ločiti. Vse njeno življenje je
neločljivo združeno s šolsk* mladino
in zaposlena je z oblikovanjem mla-
dega človeškega življenja.        S. S.
Lepa beseda lepo mesto najde
Vljudno pozdravljanje je znak kul-
turnega človeka ... Slovenci se radi
ponašamo, da smo kulturni. Nekateri
hudo radi poudarjajo, da smo vseka-
kor kulturnejši od ostalih jugoslovan-
skih narodov. Stremljenje večnarodne
socialistične države je, da se kulturni
nivo narodov izenači.
Ce hodiš po naši lepi slovenski zem-
lji, naletiš na različne ljudi. Nekateri
že od daleč pozdravljajo s prijaznim
nasmeškom, da ti je kar toplo pri srcu
Drugi te nezaupno pogledajo in odzdra-
vijo obotavljajoč se, če si jih pozdravil.
Majhen del ljudi pa je, ki na pozdrav
ne odgovori, še manj pa, da bi sam
pozdravil. Zgodi pa se, da otroci, učen-
ci osnovnih šol, sploh ne pozdravijo
ali Pa nekam postrani zakličejo: Falen
Jezos! kar naj bi bilo — Hvaljen Jezusi
Začudiš se.
Slovensko ljudstvo v prejšnjih časih
je živelo globoko v misticizmu in ven-
dar so matere učile otroke pozdravljati
vedno z: Dober dan. Dobro jutro, Do-
t>er večer, duhovnike pa s Hvaljen
Jezus. V kolikor so šolarjem ponekod
vsiljevali pozdrav Hvaljen Jezus, so se
ga ti zelo branili in komaj čakali, da
izstopijo iz šole. Prvi dan po izstopu
je bivši učenec pozdravil Dober dan
in ga z vsem na svetu ne bi več pri-
pravil do tega, da bi pozdravil s Hva-
ljen Jezus. To smo lahko opazovali
posebno v Slovenskih goricah, v Halo-
zah, pa tudi v drugih predelih ptuj-
skega okraja.
Zanimivo bi bilo razmišljati o vzro-
kih, zakaj učenci niso hoteli pozdrav-
ljati z zgoraj  navedenim pozdravom. :
Razglabljanje o tem me je privedlo do ,
sledečih zaključkov:
S pozdravom izražamo svoj odnos do
človeka, ki ga srečamo, zato mu osebno [
poželimo nekaj dobrega, lepega. Želimo
mu, da bi mu bil dan, jutro ali večer
srečen, dober, zdrav. S tem posežemo
v njegovo razpoloženje in v njegovi
duševnosti se vzbudi ista želja do nas.
Stopili smo torej v medsebojno psi-
hično zvezo. S pozdravljanjem Hvaljen
Jezus pa tega kontakta nismo ustvarili,
ampak je pozdrav izzvenel drugam, na
tretjo osebo, mi pa bi tukaj ostali
neprizadeti, odnosno bi nas moglo pri-
zadeti v toliko, da zbudimo v človeku,
ki smo ga tako pozdravili odpor, ker
se po svojem svetovnem nazoru s tem
ne strinja. Neprirodni so bili tudi fa-
šistični pozdravi (nemški, hrvatski), ki
se zanje večina ljudi ni mogla ogreti.
Zgodilo se ml je, da sem bil priča
srečanju med pionirji in odraslim mo-
škim na vasi. Pionirji so človeka lepo
pozdravili s pionirskim Zdravo, človek
pa jim je odgovoril: P... madona,
ferdamane krapavice, ali ne veste, da
morajo šolarji pozdraviti Hvaljen Je-
zus! Ta človek je spravil v res čudovi-
to zvezo Marijo in Jezusa in vzel
učencem za vselej veselje pozdravljati
s tem vsiljenim pozdravom; ko so se
otroci nekoliko oddaljili, so kričali za
njim: »Stric, zakaj pa vi ne rečete
Hvaljen Jezus?«
Mislimo, da je važno otroka učiti že
v rani mladosti vljudnosti in lepega
vedenja do sočloveka. Otroku je treba
nenehno dopovedovati, da je pozdrav
akt vljudnosti in dobrega odnosa med
ljudmi. Ce ga hočemo ustvariti, mora-
mo biti vedno pripravljeni sočloveku
pomagati ne le z besedo marveč tudi
z dejanjem.
Na Dravskem in Ptujskem polju .so
precej svojevrstni ljudje. Mnogi kažejo
večjo ali manjšo mero nezaupljivosti,
neradi pozdravljajo In če je le mogoče,
se skrijejo Izza svojega Izredno viso-
kega plotu, potem pa oprezujejo skozi
špranje. Med seboj se mnogi ne po-
zdravljajo in tudi otrok ne uče po-
zdravljati. Mesto pozdrava se med se-
boj nagovarjajo z več ali manj ne-
smi.selnimi vprašanji kakor: Ali si že
danes vstal, ali bo danes lepo, orjete
kaj in podobno, le do pozdrava ne
pride. Ce pa takega človeka vljudno
pozdraviš, ti z nevoljo odzdravi in ti
ne pogleda v oči. Razumljivo je, da po
vsem tem tudi otroci ne znajo pozdrav-
ljati in da se učitelj v šoli mnogokrat
zastonj trudi, da bi jih naučil te
osnovne vljudnosti. Tudi pozneje .se
opaža ta pomanjkljivost, ki negativno
vpliva na njihov značaj.
Vsakdo mora vedeti, da tudi po
uglajenem in vljudnem vedenju meri-
mo kulturno stopnjo naroda In da te
ne moremo ugotoviti, če fantje na vasi
sprejmejo tujca, ki jih je pozdravil, z
besedami: Ali te je kdo kaj vprašal,
bodi tiho in idl brž dalje, sicer dobiš
še kako po grbi! Ce pa je ta človek
drugič šel lepo in tiho mimo fantov, so
se takoj oglasili, češ: Kdo bo pa po-
zdravljal, kje si se pa učil olike?
Iz gornjih izvajanj bf zaključil: Vsi
odrasli državljani smo dolžni otroke
vzgajati po svojih najboljših močeh.
Naša osnovna dolžnost je, da privzga-
jamo otroku pravilen odnos do so-
človeka. Prva stopnja k temu cilju je,
da ga naučimo vljudno pozdravljati s
pozdravom, ki je v navadi pri vseh
'uUnrnih narodih na svetu na način,
da mu' poželimo zdravje,' dolgo življe-
nje ali kar koli že. Prijazen, sodoben
pozdrav nam bo vedno na široko od-
piral vrata k poštenim ljudem, mi pa
bomo lažje in z zadovoljstvom opra-
vljali svoje dolžnosti, ker bomo imeli
okoli sebe prijazne in dobromisleče
ljudi.
Starši, učitelji, voditelji mladinskih
organizacij in vsi, ki imajo kakršen koli
stik z mladino, pa naj bodo v najožji
medsebojni povezavi, ker le tako se
nam bo posrečilo ustvariti novega, so-
cialističnega človeka, ki ne bo imel
dvojnega obraza, na kakršnega še da-
nes zelo pogosto naletimo.       S. K.-el
London. Britanska admiraliteta je
okrepila pomorske sile na Sredozem-
skem morju. Po poročilu »Daily Tele-
grapha« bodo v si"edozemsko področje
poslali 7-8 vojnih ladij, tako da bo bri-
tansko ladjevje na Sredozemskem morju
štela okrog 30 ladij.
New York. Vršilec dolžnosti šefa ge-
neralštaba OZN v Palestini, polkovnik
Benet de Rider, je prepovedal palestin-
ski družbi nadaljevanje melioracijskih
del na reki Jordanu in ob jezeru Hulu.
Kdo povrne škodo zaradi pogina
ali zasilnega zakola konja, ki
so ga gasilci rabili pri akciji
gašenja ali reševanja?
Znano je, da gasilska društva nimajo
lastnih konj, zato se poslužujejo za
prevoz gasilskega orodja na požarišče
konj, ki jih je mogoče v bližini dobiti
ne glede na to, čigava last so. Tu
nastaja vprašanje: Kdo nosi odgovor-
nost, če bi se konj, ki ga gasilci upo-
rabljajo pri gasilski akciji, ponesrečil,
poginil ah bi bilo potrebno Izvršiti
zasilni zakol. Brezdvomno je možnost,
da se konji poškodujejo na potu na
požarišče, na požarišču in na povratku
6 požarlšča. Znano je, da posestniki
ravno zaradi tega neradi posojajo svoje
konje gasilcem za gasilske akcije.
Glede te nejasnosti dajemo sledeče
pojasnilo:
1 Ce se konj ponesreči pri gasilski
akciji in ga je že zavaroval pri DOZ
lastnik za slučaj pogina ali zasilnega
zakola, potem Jkodo DOZ povrne iz
tega zavarovanja.
2. Ce konj ni zavarovan proti poginu
in zasilnemu zakolu in se ponesreči
pri akciji gašenja objektov ali premič-
nin, ki 60 zavarovane pri EKDZ, potem
to škodo upoštevamo kot stroške reše-
vanja in jo vključimo v odškodnino
požarnega zavarovanja.
3. Ce konj ni zavarovan proti poj^inu
in zasilnemu zakolu in se ponesreči
pri akciji gašenja nezavarovanih ob-
jektov in premičnin, potem krije škodo
DOZ iz fonda preventivnih mer. DOZ
jo torej prevzel nalogo, da povrne
škodo zaradi pogina ali zasilnega za-
kola konj, če bi ta nastala zarndi
gasilske akcije ali pa zaradi posledic
te akcije.
S tem odpade vsak strah lastnikov,
ki posojajo svoje konje gasilcem za
prevoz stroiev in gasilskega orodia na
požarišče. Prav tako odoade od^jovor-
nost gasilcev za nastalo škodo vsled
zasilnega zakola ali pogina koni, ven-
dar je njihova dolžnost, da s konji
pravilno ravnajo.
Za unorabo lf:on1 pri easilskih vajah
gornie določbe ne veljalo.
(Iz Gas. vestnika LRS št. 11-12/50)
Okrajno qleda!iFre Ptui
Sobota. 19. maja, ob 15. uri: »VESELI
VEČER«, II. program. Devetindvaj-
setič Zaključena predstava v Domu
onemoglih v Dornavi pri Ptuju.
Sobota, 19. maja, ob 19.30 uri: »VESELI
VECER«, II. program. Tridesetič. Za
smeh skrbita Marulek in Matjašek!
Gostovanje v Mezgovcih za vasi Dor-
nava. Mezgovci, Paclnje, Borovci In
Velovlak.
Nedelja, 20. maja. ob 15. uri: »VESELI
n£ VECER«, II. program. Enaintridesetič.
Gostovanje v Veliki Nedelji (Zadružni
dom).
Nedelja, 20. maja, ob 20. uri: »VESELI
VEČER«, n. program. Dvaintridesetič,
Gostovanje v Gorišnici (Dvorana ljud-
ske prosvete).
Četrtek. 24. maja (Telovo), ob 15. uri:
»VESELI VECER«, II. program. Tri-
intridesetič. Gostovanje v Sv Barbari
v Halozah (Dvorana ljudske prosvete).
Četrtek, 24. maja (Telovo), ob 20. uri:
»VESELI VECER«, II. program. Stiri-
intridesetič. Gostovanje v Muretincih
(Zadružni dom)
Nedelja, 27. maja, ob 15. uri: »VESELI
VEČER«, II. program. Petlntrldesetlč.
Napovedujeta, razpravljata, pojeta in
»gučita svoj prleški guč« Marulek in
Matjašek! Predstava za Ptuj in oko-
lico!
Sreda. 30. maja. ob 16. uri: »VESELI
VECER«, II. program. Sestintridesetič.
Mladinska predstava v Markovcih
(Dvorana ljudske prosvete).
Sreda, 30 maja, ob 20. uri: »VESELI
VECER«, II. program. Sedemintride-
setlč. Za smeh skrbita Marulek In
Matjašek! Gostovanje v Markovcih
(Dvorana ljudske prosvete).
Historični geografski razvoj Ptuja
Franjo F3a§, Maribor
(Po Časopisu za zgodovino in narodopisje)
2.
Središče rimskega Poetovlja je bila
rimska cesta, ki je na Gornji Hajdini
potekala po današnji cesti, nakar je
morala od Sj>odnje Hajdine proti vzho-
du slediti terasi na Gornji Breg, se
spustiti približno pod mlinom ob Stu-
denčnici s terase in prestopiti Dravo v
ravni črti proti današnji pionirski vo-
jašnici, od koder je prečkala Grajeno
pod današnjim pokopališčem in se na-
to pred Rogoznico in pod Novo vasjo
spustila z goriških pobočij na Dravsko
Polje.
Zemljepisno je za določitev položaja
Poetovlja važna lega rimskega mostu
preko Drave, nadalje dejstvo, da manj-
kajo Ptuju pod Prešernovo ulico, Flor-
Janskim in Tyrševim trgom rimske
Najdbe in dejstvo, da se je terasa pri
današnjem muzeju zniževala proti za-
hodu, kamor so v smeri proti Dravi
hodile stopnice.
Rimski most v Ptuju je danes pre-
močno ugotovljen. Na današnjem
desnem bregu Drave je bil zapadno od
rnuzeja vstop na rimski most z levega
^^"ega Drave. Vstop na most z desnega
"fega rimske Drave pa je bil približno
?h Studenčnici pod mlinom. S tem
•mamo ugotovljeno dravsko strugo v
^'rnski dobi med današnjim Gornjim
^regom in Vičavo. Od tu pa nam ka-
*5 na takratni tok Drave konfiguracija
J^erena med Skorbo in Spuhljo. Vzho-
od Skorbe imamo danes mokro
^J^vniško ozemlje, razen v trikotu med
Kolovozoma, ki me odcepita nad mlinom
Studenčnici in od katerih vodi za-
hodni približno 1 km ob Studenčnici na-
vzgor, drugi pa na sever k Dravi na-
sproti Vičavskega otoka. Vmes med
obema kolovozoma pa se jasno dviga
elipsasto ozemlje, prav tako pa tudi
južno od kote 222 v smeri proti Skorbi.
Upoštevajoč dejstvo, da imamo na Gor-
nji Hajdini rimske ograje, ki so pre-
prečevale dravsko erozijo na hajdinski
terasi, je moralo biti to ozemlje v
rimski dobi vsaj deloma suho in okoli
tega ozemlja je tekla rimska Drava
približno v položaju, ki ga zavzema
danes Studenčnica; v tem položaju je
bila širina rimske Drave enaka širini
današnje Drave med Vičavo in med
ptujskima mostoma. Na vzhodu od da-
našnjega Ptuja pa nam onemogočajo
rekonstrukcijo rimskega ozemlja Ptu-
ja terase med Ptujem in Hajdino. Te-
rase na črti Ptuj—Brstje—Spuhlja in
dalje odgovarjajo po svoji smeri in iz-
obliki terasi med Skorbo. Spodnjo Haj-
dino in Gornjim Bregom. Med Ptujem
in Budino pa imamo severno in južno
od ceste dvoje nizkih teras, usmerjenih
v bistvu E-W. ki odgovarjaio krčevin-
skl površini na Loki med Studenčnico
in Dravo severno od Spodnje Hajdine
in Gornjega Brega. Upoštevajoč terase
na levem bregu Studenčnice na severu
od hajdinske visoke terase in terase
med Budino in Ptujem In upoštevajoč
pri tem dokazano lego rimskega mo-
stu preko Drave, dobimo tok Drave v
rimski dobi, ki je šel v smeri od za-
hod, severa proti vzhod, jugu in sicer
Skorbe proti rimskemu mo«tu. nato
pa dalje proti vzhodu, proti današnji
Budini in od tam dalje v cmeri proti
jugu. Rimska Drava je tekla pod dllu-
vijalno teraso nad Gornjo Hajdino in
Bregom ter pod teraso na Prešernovi
ulici. Obstoj terase v rimski dobi pod
grajskim vrhom so dokazala zlasti iz-
kopavanja na Dominikanskem trgu
1928. S tem tokom Drave pa je bil
vključen v dravsko strugo tudi južni
del današnjega Ptuja, in to najmanj od
današnjega Hrvatskega trga in Mino-
ritskega samostana na jug, tako do ka-
bli sedanji južni Florjanski trg. do ka-
terega so segale velike povodnji še
1712, približna meja med celino in
dravsko strugo na ozemlju^ starega
Poetovlja. In s tem imamo tudi pojas-
njeno dejstvo, zakaj Ptuju južno od
Slovenskega trga rimske najdbe in
rimski spomeniki popolnoma manjkajo.
Potrdilo in dokaz za tok Drave v rim-
ski dobi pa je poleg izobllke terena
tudi rimski dravski most sam. Edino
pri smeri Drave kakor smo jo prika-
zali na temelju terena, je bil mogoč
most preko Drave v smeri seversevero-
vzhod in jugjugovzhod.
Poetovij se je torej razvijal na ozem-
lju, kjer je potekala Drava v bistvu
v smeri današnje Studenčnice od Skor-
be proti Budini in kjer je že obstajala
terasa pod Grajskim vrhom na Prešer-
novi ulici, kjer pa še ni bilo izobli-
kovano ozemlje današnjega južnega
Ptuja. Na podlagi arheoloških izsled-
kov so proučevali topografijo Poetovlja
zlasti Abramič in drugi.
Abramič domneva pri Tacitu ome-
njeni tabor, prezimovališče XIII. legije
za 69 po Kr., na južnem bregu Drave
na terasi na Spodnji Hajdini ali Gor-
njem Bregu. K temu mišljenju ga na-
vaja tabor kot obrambno sredstvo proti
srednjepodonavski nižini, vsled Cesar je
moral tabor stati za Dravo, na desnem
bregu, nadalje odkritje najstarejših vo-"
jaških nagrobnikov ob današnji cesti
na Pragersko v Gornji in Spodnji Haj-
dini in končno cesta sama ter most
preko Dfftve, ki sta morala biti v se-
stavu legijskega' tabora. Na desnem
bregu Drave je bilo domovanje premož-
nejših slojev na terasi okoli III. mi-
treja med Gornjim Bregom In Spodnjo
Hajdino. Pri Spodnji Hajdini je bil vi-
cus Fortunane z mestnimi žitnicami,
skladišči in svetiščni okraj s I. mltre-
jem, ki je ležal že na periferiji. Na levem
bregu sta bila zazidana Ferberščak in
Vičava. Od vznožja Panorame je segalo
rimsko mesto na vzhod do Grajene pri
današnjem pokopališču. Od današnjega
pokopališča na vzhod in od današnjega
I. mitreja na zahod pa so se grobovi
vrstili ob rimskih cestah proti vzhodu
in proti zahodu. Abramič upošteva pri
tem posamezne gradbene dobe in gleda
Poetovlo kot odprto mesto brez ob-
zidja, 6 središčem na desnem bregu
Drave; definitivno odločitev pa pre-
pušča nadaljnjim arheološkim razisko-
vanjem, ki naj odkrijejo javne zgradbe,
ki so tvorile središče rimskega mesta.
Glede lege Poetovlja se strinjajo vsi
zgodovinarji, ker morajo vsi slediti ar-
heološkim odkritjem. Zemljepisno je
moral Poetovlo ležati na hajdinski te-
rasi na zahodu od Gornjega Brega in
pa na zahodu in severu od črte mino-
ritski samostan—Hrvatski trg, na Fer-
bcrščaku in na vičavski terasi. Te črte
so poznodiluvijalnega izvora in med
njimi se je kretala historična Drava na
isti način, kakor dela to še danes med
St. Janžem na Dravskem polju In Sv.
Martinom pri Vurberku ali pa med St
Vidom in Sv Markom niže Ptuja. V
prodnatih in mokrih ter večinoma po-
plavam izpostavljenih inundacijskih
zemljiščih se ne more razviti nikaka
naselbina. To inundacijsko ozemlje je
prečkal samo rimski most. raz katerega
sta \'odila klanca na hajdinsko in vi-
čavsko teraso slično kakor je bilo to
v Mariboru do svetovne vojne.
Mestno središče domnevajo Abramič
in drugi na hajdinski terasi, odkoder
je vodilo mostišče na vzhod. Prve
navedbe srednjeveškega Brega nam
poročajo o Dravi tik vasi. Upoštevajoč
srednjeveško naplavino, na kateri stoji
današnji južni Ptuj, moramo predpo-
stavljati v času, ko je Drava južni Ptuj
sedlmentlrala, na današnjem bregu de-
nudacijo In ta denudacija je odplovila
vzhodni del Poetovlja, ležečega na haj-
dinski terasi V poznem srednjem ve-
ku, v času. ko je sedimentacija južnega
Ptuja končana, pa nastopi sedimenta-
cija na Bregu, kar dokazuje tudi teren
na Bregu sam. Kljub denudaciji vzhod-j
nega I^oetovija na hajdinski terasi pa
moramo gledati središče rimskega me-
sta v mostišču kot takem, to je pri
mostu na hajdinski terasi, kjer je bil j
tudi doma poetovijskl kapital. Zemlje-
pisno govori proti upravnemu središču |
mesta na goriškem svetu Vičave. Fer-I
berščaka ali Grajskega vrha lapornatij
teren s svojimi plazovi In s pomanj-
kanjem vode; obratno pa navaja zem-
ljepisni položaj središče Poetovlja na
ravno hajdinsko teraso, kjer je tudi
dovolj pitne vode na terasi In pod te-
raso pri Studenčnici. Poučna je teža-
vno za nas tudi primerjava z današ-
njo preseljenostjo dravskih obrežij nad
in pod Ptuiem. Na goricah nad Ma-
riborom in Ptujem imamo izključno
same zaselke, na terasah nad Dravo
pa sklenjene mestne vasi. In prav isto
velja za podravje pri Halozah med
Novo vasjo in Forminom na severu
ter med St Vidom In Dravci na jugu.
Z zemljepisnega vidika bi po tem pri-
meru moralo ležati središče stare poe-
tovljfike naselbine na hajdinski terasi,
nad mostom.
(Dalje prihodnjič)
Stran 4
»PTUJSKI  i K«
Ptuj, 18. maja 195i
tCoi (/se tid{e '
i/ilH sficai/iiO'. •.
Horvat Terezija iz Svetine
je postala vdova
Horvat Terezija iz Svetine fe postala
vdova.
Franc: »Treza, zakaj te nisi zapelala
moža v špital, kaj ti je doma vmrja?
Če SI ga dvakrat z motkoj po glavi, bi
še k sebi priša.*
Trezo: »Če bi hteja iti v špital, bi mt
že kaj reka, tak pa je bija čisto miren.
Vena ga je blo strah, kaj jih nebi še vei
doba.*.
Mesarji
iz Velike in MaJe Varnice
Martin: "Joža, keri je te poveda, kaj
sem /oz sam 15 roglačov s sveta sprava,
če pa smo jih vsi vkiip nad 45.«
Joža: "Veš, tisti že ne ve prav račii-
nati, Moga bi tak raztolati, kaj bi prišlo
nekaj na te, nekaj na me, nekaj pa b:
še ostalo za Jožeka no za Jakeca. Tt
bi se leži zbogali. Če smo že vkiip klali.
Pa bi zaj še vkiip sedeli.*
Pritožbe iz Lancove vasi
v Lancovi vasi, Apačah no no Haj
dini nas je več handiavor s svtjami, pa
se nemremo zbogati zavolo medsebojne
konkurence. Eni s Hrvačkega prasce no
svije vozijo, pa jih tal odavlejo, mi
handlari z domačimi prasci no svijami
pa ne pridemo na svoje račune.
Prosimo, kaj bi se jim za nekaj cajta
fo prepovedalo. Zaj bi bilo prav, če še
par krat mi tak naredimo, drgači mo
pri totem kšefti eni preveč vzadi ostali,
posebno če bi nam domače svije pocr'
kale. Prizadeti
Markočev oče in sin
iz Desternika rada štedita
Oče: ^Čuj Srečko, kako to, da imaš ti
vedno dovolj denarja?"
Sin: "Ali niste videli v blagajni no
KLO, da sem sj jih tam sposodil. Moral
sem sprazniti blagajno, drugače bi bilo
v njej premalo prostora za denar, ki ga
ljudje nosijo za davek.-^
Fras Martin iz KDZ Trnovska
vas si želi miru
Ivan: ^Martin, kaj se ti v zadrugi ne
dopade?«
Martin. »Najrajši bi bil, če b' me
ljudje pustili pri miru. Kdo bi se le
mogel nazaj spomniti, če te kdo vpraša
kam si spravil repo, jabolka, prašiča,
kure itd.^
H:b\l\ iz ormoške okolice
Oče sinu: »Če te bo kdo videl loviti
ribe, mu reči, da sem te jaz ravno pri-
šel kregat, zakaj to delaš."
Sin očetu: »Če bi vas kdo vprašal če
imate lovsko karto, mu recite, da sem
ja: hotel prej poskusiti če se splača
ribariti <•
Toličic Jože iz Starš
ni imel sreče
Franc: "Kaj boš zdaj napravil, ko so
f! odvzeli 9 prašičev, ki si jih pocem
kupil, pa bi jih lahko drago prodal?*
Jože- Drugič, ko bom šel zopet v
Gabernik pn prašiče bom. raje jaz voz-
nik, ti pa boš nakupovalec. Mogoče še
tebe nimajo na seznamu šmuglarjev kot
mene.^
Mica iz Cirkovc je prišla domov
strašit
Vaščani: »Mica, culi smo, da s/ bila v
ptujski bolnici in da si že mrtva. Ceh
zvonih so že za zveličanje tvoje duše.
Kaj si res prišlo zvečer domov strašit?'
Mica: >>Kaj vraga, jaz sem prišla do-
mov mirit. Strašil je tisti, ki me je pro-
glasil za mrtvo.«
Cepljenje proti kozam
Za cepljenje proti kozam pridejo v'
poštev otroci, ki so rojeni leta 1950,
če že niso bili cepljeni lansko leto in;
oni, rojeni 1951, ki bodo ob času cep-;
Ijenja stari 3 mesece in več. Prav tako
morajo biti cepljeni tudi oni otroci,;
Ici so iz kakršnega koli vzroka izostali
od cepljenja lansko ali predlansko le-i
to oz., ki do zdaj še sploh niso bili;
cepljeni  proti kozam. !
Revakcinirati (ponovno cepiti) se mo-;
rajo vsi otroci, ki so leta 1950 pričeli i
.hoditi v osnovno šolo in oni, ki bodo
letos dovršili 12 leto starosti. Po pre-^
teku cca 7 dni po cepljenju se mora,
izvršiti pregled cepljenih, da «e ugo-1
lovi, v koliko je bilo cepljenje uspešno, j
Cepljenje se bo vršilo po sledečem;
razporedu: '
21; V. 1951 ob 13. uri v šoli Desternik i
za KLO:  Desternik, Janežovci, .Tir-;
šovci, Levanjci; pregled cepljenja pa;
dne 28. V. 1951 ob isti uri.
21. V. 1951 ob 15 uri v sektorski am-\
bulanti Ptuj: za mestq Ptuj: pregled;
28. V. ob isti uri. !
21. V. 1951 ob 13. url v šoli Hum zaj
KLO: Hum, Zoperščice; pregled pa j
dne 28. V.  1951 ob isti uri. 1
21. V. 1951 ob 14. uri v šoli Središče;
za KLO: Središče, Obrez, Salovci;;
pregled pa dne 28. V. 1951 ob isti uri. \
22. V. 1951 ob 8 uri v šoli Hardek za i
MLO Ormož, Pavlovci; pregled dne
29. V. 1951 ob 8. uri.
23. V. 1951 ob 8. uri v obratni ambu-1
lanti Strnišče za KLO: Strnišče; pre- j
gled dne 30. V. ob isti uri. |
23. V. 1951 ob 10. uri v šoli Sv. Lo- j
vrenc za KLO: Sv. Lovrenc, Pleterje; j
pregled dne 30. V. 1951 ob isti uri. i
23. V, 1951 ob 14. uri v šoli Cirkovci j
za KLO: Cirkovci, Sikole; pregled i
dne 30. V. 1951 ob isti uri. I
23. V. 1951 ob 13. uri v šoli Starše za I
KLO: Starše; pregled dne 30. V. 1951 j
ob 13. uri. ]
23. V 1951 ob 13. uri v šoli Sv. Mar- j
jeta na Dr. p. za KLO: Sv. Marjeta i
na Dr. p. j
23. V. 1951 ob 14. uri na Hajdini za \
KLO Hajdina, Slovenja vas; pregled i
pa dne 30. V. ob isti uri. 1
23. V. 1951 ob 13. uri v šoli Trnovska j
^ vas za KLO: Trnovska vas, Bišečki |
vrh; pregled dne 30. V. ob 13. uri.   i
23 V. 1951 ob 15. uri v šoli Vitomarci '
za KLO: Vitomarci, Slavšina; pregled j
dne 30. V 1951 ob 15. uri.
23. V. 1951 ob 15. uri v sektarski am-;
bulanti Ptuj za MLO Ptuj in KLO I
Rogoznico; pregled dne 29. V. 1951 \
ob 15. uri. i
25. V 1951 ob 8. uri v šoli Ptujska go- 1
ra za KLO: Ptujska gora; pregled ;
dne 1. VI. 1951 ob isti uri.
25. V 1951 ob 10. uri v šoli Majšperk
za KLO: Majšperk, Sestrže;  prgled^
dne 1. VI. 1951 ob isti uri. , \
25. V 1951 ob 14. uri v šoli Rodni vrh |
za KLO: Rodni vrh. Dolena; pregled'
pa dne 1. VI. 1951 ob isti uri.
25. V. 1951 ob 13. uri v šoli LeskovecN
za KLO:    Leskovec    Vel. Varnica, ]
Skorišnjak; pregled dne 1. VI. 1951
ob isti uri.
25. V. 1951 ob 14. uri v šoli Vid za
KLO: Vid, Majski vrh, Tržec-Furovci,
Vareja; pregled dne 1. VI. 1951 ob
15. uri.
25. V. 1951 ob 13. uri v šoli Vurberg
za KLO: Vurberg; pregled dne 1. VI.
1951 ob 13. uri.
25. V. 1951 ob i4. uri v šoli Grajena
za KLO: Grajena, Mestni vrh; pre-
oled dne 1. VI. 1951 ob 14. uri.
25. V. 1951 ob 15. uri v šoli »Mladika«
Ptuj (za šolske otrolce); pregled dne
31. V. 1951 ob isti uri.
26. V. 1951 ob 8. uri v šoli Naraplje
za KLO: Naraplje; pregled dne 2. VI.
ob isti uri.
26. V. 1951 ob 10. uri v šoli Zetale za
KLO: Zetale; pregled 2. VI. ob isti
uri.
26 V. 1951 ob 14.. uri v šoli Stoperce
za KLO: Stoperce; pregled dne 2. VI.
1951 ob isti uri.
26. V. 1951 ob 13. uri v šoli Podlehnik
za KLO: Podlehnik, Sedlašek, Nova
cerkev; pregled dne 2. VI. 1951 ob
isti uri.
26. V. 1951 ob 13. uri v šoli Gruškovje
za KLO: Gruškovje; pregled dne 2,
VI. 1951 ob isti uri.
26. V. 1951 ob 15. uri v šoli Sela za
KLO: Sela, Lancova vas; pregled dne
2. VI. 1951 ob isti uri.
26 V. 1951 ob 8. uri v šoli Gorišnica
za KLO: Gorišnica, Moškanjci, For-
min, Zamušani;  pregled dne 1. VI,
1951 ob isti uri.
26. V. 1951 ob 10. uri v šoli Cirkulane
za KLO: Cirkulane, Gradišča, Gruš-
kovec, Paradiž, Slatina; pregled dne
1. VI. 1951 ob 10. uri.
26. V. 1951 ob 13. uri v šoli Zavrč za
KLO: Zavrč, Gor. vrh. Turški vrh;
pregled pa dne 1. VI. 1951  ob isti
uri.
28, V. 1951 ob 13. uri v šoli Podgorci
za KLO: Podgorci, Cvetkovci; pregled
dne 4. VI. 1951 ob isti uri.
28. V. 1951 ob 14. uri v šoli Vel. Ne-
delja za KLO: Vel. Nedelja, Lešnica,
Sodinci; pregled dne 4. VI. 1951 ob
isti uri.
28. V. 1951 ob 15. uri v šoli Sp. Breg-
Ptuj za šolske otroke; pregled dne
4. VI. 1951 ob isti uri.
30 V. 1951 ob 8. uri v šoli Dornava za
KLO: Dornava, Mezgovci, Pacinje;
pregled dne 5. VI. 1951 ob 8. uri.
30. V. 1951 ob 10. uri v šoli Juršinci
za KLO: Juršinci, Sakušak; pregled
dne 5. VI. ob isti uri.
30 V. 1951 ob 12. uri v šoli Poienšak
za KLO: Poienšak, Brezovci; pregled
pa 5. VI. 1951 ob isti uri.
30. V. 1951 ob 15. uri v Krajevni go-
stilni Spuhlje za KLO: Spuhlje; pre-
gled dne 5. VI. ob isti uri.
30 V. 1951 ob 16. uri v gostilni Kore-
'njaic (Podvinci) z^a' KLO: Podvihčl,
Kicar; pregled dne 5. VI. 1951 ob 16.
uri.
4 VI. 1951 ob 14. uri v šoli Markovci
za KLO: Markovci, Borovci, Sobe-
tinci, Bukovci, Stojnci, Zabovci; pre-
gled dne 11. VI. i951 ob isti uri.
Cepljenje je strogo obvezno! — Starše
obveščamo, da vsi tisti otroci, ki so ob
priliki drugega cepljenja proti davici
v mesecu marcu oz. aprilu 1951 bili le
prvič cepljeni, pridejo na dan cepljenja
px'oti kozam k ponovnemu oz. drugemu
cepljenju nproti davici.
SVET ZA LJUDSKO ZDRAVSTVO
OLO Ptuj
Preskrba
Obveščamo vse potrošnike na zago-
tovi )eni preskrbi, da bodo pričele vse
špecerijske po&lovalnice z delitviijo ma-
ščobe v 100 odstotnem obroku za mesec
maj 1951 Opozarjamo pa, da je maščoba
delno v tekočem »tanju in si naj po-
trošniki pravočasno nabaviio posodo.
Istočasno opozarjamo vse potrošnike,
ki posedujejo nakaznice K, da si čimprej
naiba.viijo premog ker ga je Ironutno v
dovoljnih  količinah na  zalogi.
Uprave podjetij ter sindikalne podruž-
nice naj si v bližnji bodočnosti zagoto-
vijo scčiišča, kjer si bodo lahko za svoje
uslužbence pripravili pripadajoče koli-
čine drv Le na ta način bomo zadostili
potrebam potrošnikov z drvmi za prihod-
njo zimo. — Iz pisarne poverjcništva za
trgovino   in  gostinstvo
Da bi potrošniki lahko čimbolj izko-
ristili odnosno si pripravili Iz mleka ter
jajc v prahu zadovoLjtijočo hrano, po-
dajcmo nekaj receptov kot sledi:
Kremni krapi. Pripravi paljeno testo:
v kotliček deni 1 osmnko vode, 6 dkg
masti, malo soli in stavi na ogenj, ko
zavre, prideni 12 dkg moke in mešaj to-
liko časa, da se testo loči od kotlička.
Ko se testo shladi, vmešaj počasi 14 dkg
jajčne raztopine. Namazi pločevino z
maščobo ter nanjo vbrizgaj ali z žlico
oblikuj male krape, v srednje topli pe-
čici 20 do 25 minut peci.
Krape nadevaj s sledečo kremo: 3 dol
mleka (raztopljeno mleko v prahu) stavi
na toplo. V kotliček pripravi 12 dkg
jajčne raztopine, 12 dkg sladkorja, pol
zavitka vanili sladkorja, 3 žlice puding-
praška. S šibo dobro razmešaj, počasi
prilivaj teplo mleko in vse skupaj mešaj
na sopari., da se zgosti, pozneje lahko
dodaš malo ruma Paljeno testo uporab-
ljaš lahko na več načinov.
Brizgani kragi: Testo lahko vbrizgaš
s pomočjo brizgalke za testo v vročo
mast in cvreš flancate ali enostavno
oblJkuješ kot ocvrte miške z žlico. Za
sladico dodamo lahko v   testo    (vodo)
2 dkg sladkorja.
Biskvit: V kotliček pripravi: 24 dkg
jajčne raztopine 12 dkg sladkorja, malo
žličko puding praška Vse stepaj na so-
pari, da se dobro segreje in malo zgosti
Stavi na hladno in stepaj še naprej, da
se popolmoma shladi, potem narahlo pri-
mešaj 9 dkg moke (ali 6 dkg moke in
3 dkg sladkih drobtinic). Deni v obliko
(z maščobo namazano) in v srednje vroči
pečici počasi peci.
Žličniki: Pripravi paljeno testo brez
s.Iadkorja kot zgoraj navajamo in z žlico
zakuhaj v slani krop žličnike, katere
sam.o malo in na lahko prekuhaj in jih
splakni potem z mrzlo vodo. Žličnike
serviraš k omaki.
Upravičencem do Carc nakaznic spo-
ročamo, da se bodo vsi artikli, ki se še
niišo delili, dčliK naknadno ter bomo dc*
litev objavili v časopisu. Nakaznice Care
nc propadejo in se bodo artikli delili
naprej. •— Iz pisarne poverjenišlva za
trgovino in gostinstvo.
NAJDENA JE POLICA posmrtninskega
zavarovanja Juršnik Marije iz Vin-
t&rovc in posestna pola Šrajner Ivana
in Marije iz Ločiča. Pozivamo nave-
dene, da dokumente dvignejo v upravi
»Ptujskega tednika«.
V PTUJU JE BIL NAJDEN album s
slikami. Kdor ga je izgubil, se naj
oglasi v Prešernovi ulici 14 (pri Bez-
jaku).
ŠPORT
TD »Ormož« : »Ljutomer« 2:4 (2:
V nedeljo 13. maja se je odigrala y
Ormožu prvenstvena nogometna tekma.
TD »Ormož« je nastopilo proti »Ljuto,
meru«, zmagali so gostje z rezultaton^
Takoj v začetku Igre je bilo opaziti
da bo TD »Ormož« zmagalo z visokli^i
rezultatom, kakor Je prejšnjo nedeljo
proti »Zvezdi«. In res so domačini biU
takoj v vodstvu z 2 :0, nato pa zapra,
vili dve zreli situaciji za dosego gola.
Do konca prvega polčasa so gostje
izravnali rezultat na 2 : 2.
V drugem delu igre so bili gostje v
rahli premoči in zasluženo zmagali.
Ormožanci so tudi v drugem delu igre
zapravili par ugodnih prilik za dosego
gola. »Ormož« je igral tokrat kot celoti^
zelo slabo in zasluženo izgubil, napad
je bil najslabši del moštva, posebno
levo krilo, ki je bilo tudi fizično pre-
slabo.
TD »Ormož« je nastopilo v sledeči
postavi: Hedžet. Miličkovič, Tišmin,
Granc, Dolinar, Sterman. Horvat, Vi-
pavec, Kovačič. Kukec II., Kukec I.
Gole za »Ormož« sta dosegla Kovačič
in Vipavec po enega.
Sodnik je bil slab in le sodil z na-
pakami, bolj v korist »Ljutomera«.
Tekmi je prisostvovalo okrog 300 gle-
dalcev.
TD »Ormož« potuje v nedeljo 20. tm,
v Mursko Soboto, kjer se bo pomerilo
z »Rakičanom«. — Upajmo, da bodo
Ormožanci nadomestili izgubljene točke.
ZAHVALA OSKRBOVANCEV V MU-
RETINCIH UPRAVI ČEVLJARSKE
PREDELOVALNE ZADRUGE
»OBUTEV« V PTUJU
Oddaljeni smo od Ptuja 12 km   iil
živimo v gradu na koncu vasi Mure-1
tinci. Zato se nas tudi malokatera nmo-1
žična organizacija ali ustanova spoml-I
nja. Star pregovor  pravi:  »Daleč od|
oka, daleč od srca.« Vaša uprava pa
nas ni pozabila, podarila nam je 9000
din za naše potrebe. Ta znesek smo
koristno porabili za  priboljšek našim
sivolasim starčkom za 27. april in 1.
maj 1951.
Uprava in oskrbovanci Doma one-
moglih v Muretincih se Vaši upravi
za izdatno pomoč in darilo iskreno za-
hvaljujejo; saj služite kot svetel primer
vsem množičnim organizacijam in usta-
novam v ptujskem okraju.
Se enkrat iskrena hvala!
Uprava.
Zahvala
Podpisana družina Naa-at iiz Skrblj se
iskreno j^hv^Vtuis^ ^darvmci ntrosV^^
oddelka bolnišnice v Ptuju tov, dr. Va-
lj avčevi za njeno nesebično skrb in nego
v času težke bolezni najinega Janka in
Erika,
Zahvaljujeva se tudi tov. sestri Majdi
ter vsem, ki so karkoli doprinesli k
zdravju najinih otrok.
Ivan in Ivana Narat, Skrblje 10.
Majšperk
OKRAJNA GASILSKA ZVEZA PTUJ
prire.ia v nedeljo, dne 20. ma.ja 1951
ob 14. uri na nogometnem igrišču ob
Ormoški cesti v počastitev rojstnega
dne maršala Tita
TEKMOVANJE
GASILSKIH    DRUŠTEV
Program tekmovanj a:
1. Vztrajnostni tek gasilcev na 3 km
(proga: start in cilj pred gostilno
Brenčič—Ormoška cesta—Na Tra-
tah—Na Pristanu).
2. Krožno kolesarsko tekmovanje ga-
silcev na 10 km (start in cilj pred
gostilno Brenčič).
3. Tekmovanje štafete 4X100 m (no-
gometno igrišče).
4. Nogometna tekma gasilcev dru-
štev Ptuj-Ormož.
5. Mokra nogometna tekma z žogo
in ročniki.
6. Razglasitev rezultatov tekmovanja
in razdelitev nagrad in diplom.
Okrajna gasilska zveza Ptuj
Peronospora — sovražnik vinogradov
v vinogradih se bo kmalu začelo za
vinsko trto najvažnejše delo: škrop-
ljenje proti nevarni glivični bolezni —
peronospori.
Peronospora  je nedvomno ena naj-
nevarnejših   glivičnih   bolezni  vinske
trte.  V nekaterih letih se pojavlja z
veliko silo in v velikem obsegu kljub
škropljenju, ki ga vinogradniki »redno«
opravljajo. Prav to neredno škropljenje'
je glavni vzrok neuspeha v boju proti^
bolezni posebno v letih, ki so za razvoj
bolezni ugodna. Potrebno je poudariti,
da se razvoj  te glivice ne  ravna  po
kakšnih  določenih obdobjih, zato tudi,
ni mogoče določiti rokov škropljenja.^
Mnogokrat v boju proti tej bolezni ne i
dosežemo   uspeha,   ker smo  prepozno i
začeli škropiti,   ko   se  je  že  razvila.
.Škropljenje   namreč   trte   ne   zdravi,
temveč jo le varuje pred boleznijo.
Lansko leto razvoju peronospore nI
ustrezalo, zato je nastopila le v mali
meri. Vinski pridelek je bil povprečno
dober. Letošnje nestalno, menjajoče se
mokro in toplo vreme bo, če se bo
nadaljevalo, nudilo najboljše pogoje za
razvoj bolezni. Ce jo hočemo uničevati,
moramo poznati njen življenjski raz-
voj, da bi laže določili najprimernejši
čas za zaščitno škropljenje.
V državah, kjer je vinska trta važna
gospodarska kultura, je organizirana
takoimenovana antiperonosporična ob-
veščevalna služba s svojimi postajami.
To je omrežje vremenskih onazovalcev,
ki redno opazujejo in poročajo o vre-
menu, razvoju vinske trte in perono-
spori. Na nodlagi teh opazovanj dolo-
čajo za nekaj dni v naprej najprimer-
nejši čas za škropljenje vinske trte.
Tako službo vrši v Sloveniji Institut
za vinarstvo v Mariboru ter antipero-
nosporične postaje v posameznih
vinorodnih okoliših Letos bo Institut
v kritičnih dneh po časopisju in radiu
obveščal vinogradnike o nevarnosti
pred boleznimi vinske trte ter jih
opozarjal na najnujnejše zaščitne
ukrene, ki jih bodo vinogradniki morali
upoštevati, da bi obvarovali bodoči
vinski pridelek.
Uspešno se lahko bori proti perono-
spori tisti,  ki pozna njen  življenjski
razvoj in učinek zunanjih činiteljev na
ta razvoj. Prav tako pa mora poznati
pravilen način priprave škropiva. Res
je. da se pri nas vinogradi že deset-
letja škropijo, vendar se še dogajajo
napake, ki se pogosto zelo maščujejo.
Boj proti peronospori bo le takrat
uspešen, če bo škropljenje izvedene
pravočasno in pravilno.
\EKAJ O RAZVOJU PERONOSPORE
Glivična bolezen — peronospora —
napada vse zelene dele vinske trte
Nekaj dni po okužbi na trti ni opaziti
nobenih bolezenskih znakov. Ti so
vidni šele nekaj dni po okužbi v obliki
oljnih madežev, ki se pojavijo na gornji
strani listov. To so bledonimene pro- :
sojne lise, ki so posebno dobro vidne, ;
če jih držimo proti svetlobi. Po kakšnih ;
dv h dneh, če je vreme suho. pa lahko :
tudi malo pozneje, se na spodnji strani |
listov pokažejo pod pegami značilne]
prašne prevleke. Listi se na teh mestih i
kmalu posušijo in porjavijo. Pri vlaž- ■
nem in vročem vremenu se lahko
zgodi, da bolezen izbruhne, ne da bi
se preje pojavili oljni madeži. Kot
rečeno, bolezen napade vse zelene dele
rastline ter lahko napade tudi jagode,
ali celo še pred cvetenjem nastavke,
ki potem počrnijo in se posušijo. Ce
te bele prevleke pogledamo pod drob-
nogledom, vidimo nešteto majhnih,
brezbarvnih, na enem koncu razčle-
njenih trosonoscev, ki izločajo mnoge
drobne, svetle poletne trose jajčaste
oblike. To je tako imenovana poletna
oblika peronospore. Te trose raznaša
veter po trsju, kjer predstavljajo novo
vire okužb. V kapljici vode se namreč
ti trosi razdelijo v majhne blodilice,
od katerih vsaka je opremliena s po-
sebnima bičkoma, s pomočjo katerih
?e giblje ter skozi listne dihalne reže
prodre v notranjost lista, kjer razvije
podgobje in čez nekoliko dni so tudi
zunanji pojavi okužbe tu. Belo pre-
vleke so skupine trosonoscev s trosi
Ti poletni izbruhi bolezni se večkrat
Dojavljajo ter prenehajo šele proti
jeseni, ko razvije glivica v listju in
v drugih delih trsa zimske trnse, ki so
naslednje leto vir novih okužb
Glivica v obliki teh zimskih trosov
prezimi v odpadlem listju, spomladi ps
ob primerni vlagi in toploti vzkalijo
ti trosi v majhne, bučkam podobne
tvorbe, ki izločajo drobne gibljive blo-
dilice, ko zopet skozi listne dihalne
odprtine izvršijo prve okužbe na prvih
Ustih vinske trte.
Kot omenjeno, te bolezni ni mogoče
zdraviti, temveč jo lahko le prepreču-
jemo. To delamo s pomočjo sredstev,
ki vsebujejo raztopljen baker, ki že
v silno majhnih količinah deluje kot
strup na poletne trose peronospore in
uničuje njihovo kaljivost. Iz tega pa
tudi izvira nujnost pravočasnega škrop-
ljenja, torej še preden so izvršene prve
okužbe. Ko se pojavljajo oljni madeži,
je že skrajni čas za škropljenje, je že
skoraj pozno, kljub, temu, da ni pre-
pozno nikdar. Prezgodaj pa tudi ne
smemo škropiti, ker nam sicer lahko
dež predčasno izpere škropivo.
PRAVOČASNO ŠKROPLJENJE
Ob normalnih vremenskih prilikah
škropimo v naših krajih prvič v drugi
polovici maja ali v začetku junija, nato
v razdobju vsakih 10 do 15 dni, kar
seveda zavisi od vremena. Ce traja
cvetenje dalje časa, je treba škropiti
v cvet, da bi obvarovali nežne grozdiče
pred okužbami. Najugodnejši čas za
škropljenje ugotovimo, če natančne
opazujemo vreme in če poznamo razvoj
in življenje peronospore.
PREDPOGOJ USPEHA  PA JE TUDI
PRAVILNO   PRIPRAVLJENO   ŠKRO-
PIVO
Uspeh škropljenja bo zagotovljen le,
če bo škropivo pravilno pripravljeno
Prav pri pripravi bordoške (modro-
galične-apnene) brozge delajo mnogi
vinogradniki še vedno napake. V brozgi
ne sme primanjkovati apna, sicer lahko
povzroči brozga hude opekline. Brozgo
pripravljamo tako, da vlivamo razto-
pino modre galice v tankem curku med
neprestanim mešanjem v apneni belež.
Ce bi vlivali belež v modro galico, bi
dobili manjvredno brozgo z manjšo
iepljivcstjo, v kateri se belež kmalu
vleže na dno posode.
Bordoško brozgo je treba uporabiti
takoj po pripravi,  ker je sveža naj-
učinkovitejša. Zato pripravljamo za
vsak dan toliko brozge, kolikor je tudi
lahko porabimo. V izjemnih primerih,
če je na primer treba škropljenje za-
radi dežja prekiniti, trpežnost brozge
podaljšamo, če vlijemo po 1 liter mleka
na 100 litrov brozge.
Bordoško brozgo navadno uporab-
ljamo za škropljenje vinogradov proti
peronospori. V splošnem zadostuje za
škropljenje PAi-na raztopina, v bolj
vlažnem vremenu pa 1,5 do 20%-na
raztopina. Po toči škropimo z 2''/o-no
raztopino.
V normalnih vremenskih razmerah
zadostuje trikratno škropljenje. V ko-
likor pa je. vreme neugodno, toliko
večkrat je treba škropiti ter zaradi
lega imeti na zalogi potrebno količino
galice in apna.
Boj proti peronospori je uspešen le
po pravilno izvedenem škropljenju. To
se izvrši le s finim razpršilnikom in
močnim pritiskom. Listje je treba s
škropivom v obliki megle temeljito
orositi le na spodnji strani, kjer je
največ  listnih   dihalnih rež.   Brezpo-
membno je škropljenje gornje stran;
listov.
Poleg škropljenja pa je za zatiranje
peronospore v vinogradih važno še to,
da je treba skrbno zatirati plevel, ki
zadržuje vlago, ki pa zopet pospešuje
razvoj peronospore. Tudi premočno
gnojenje z dušičnimi gnojili ni pripo-
ročljivo. Ing. Zoreč Egon.
FOTOGRA
vseh vrst luksuzne izdelave, povečave v vsaki velikosti
in po vsaki sliki — fotoamaterska dela, kopiranje, raz-
vijanje, povečevanje itd. izvršuje
HO   TAN I. Štefan
FOTOPODIETIE.  ORMOŽ
Stranke sprejemamo vsak torek, četrtek in soboto od
12. do 17. ure popoldne in vsako nedeljo od 6. do 11. ure
dopoldne v lokalu v Ormožu.
Vsak četrtek in nedeljo od 13. do 17, ure popoldne v lo-
kalu Središče, poleg cerkve.
Poroke in temu slično fotografiramo po naročilu ob vsa-
kem času in kraju!
Uredništvo is uprava: Ptuj. MLO. 11 oadstropie — Telefon 6tev  156 — Čekov n, račun pri Narodn banki Ptuj št 643-90303-3 — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni uredn k Vrabl  Jože —
kokupiMv ae vrač«uoo » Naročaiaa 156diia za leto i9dl se pUča voaprei- " Ikuu Mariborska uskaiaa. Maribor.