Foto: A. AGNIC 18. MARCA 1972 - ŠT. 11 - L. XXIX NA ZADNJI STRANI DANAŠNJE ŠTEVILKE VSE 0 NAGRADNEM ŽREBANJU! Torej prihodnji teden prvič ZGODE IN NEZGODE ŠOLE ZA POKLICNE ŠOFERJE Spričevala in še kaj na rešetu STRAN 8 1942- TRIDESET LET - 1972 DELAVSKA ■ ENOTNOST e- POLOŽAJ JESENIŠKIH ŽELEZARJEV zaključili z 51 milijoni dinaiji nepokritih osebnih dohodkov -s petimi mesečnimi plačami že-lezarjev! - z nepokritimi stroški investicijskega vzdrževanja, z nepokritimi stroški uvajanja nove proizvodnje, brez rezerv v poslovnem skladu itd. Leto 1969 smo sicer zaključili brez izgub, toda tudi brez dinarja v skladih; obdržali smo (Nadaljevanje na 5. strani) V OKVIRU S trdim delom iz najhujših težav Sanacijski program Železarne Jesenice uspešno zaključen • Po petih letih lahko jeseniški železarji ____________________ vnovič odločajo o delitvi dohodka »Rezultati lanskega leta po-"1J0 za Železarno Jesenice skp0VSem zaključek sanacij-sSf pr°grama> ki je zavoljo n °J zahtevnosti pomenil za Pn prisilno upravo. ba ktih hudih težav, trde-dela jn številnih odrekanj D 0 ^daj jeseniški železarji Aa. 0vno razpravljajo in odlo-nQm ° delitvi dohodka. Eko-cer 5 1 položaj železarne je si-vse v6 V,fdno težak, še zdaleč ni v tA,re?u’ PrePričan pa sem, da Prest f| hude težave, kot smo jih. 1 stah, ne bomo več zašli.11 Je te dni dejal-gene-if11 direktor Železarne Jese-ice magister inž. Peter Kunc. ?;i, ,sern 8a prosil za razgovor o akljucnem računu lanskega Šal; AVanja Železarne, sem mu v ♦r K dej3l, da mu tokrat ne bo eoa govoriti samo o težavah in vee LVeiP, ,prema80vanju, tem-lahko govoril tudi o neto usPehih. Odgovor na , Pa je bil zelo trezen: ,JResje, mo splavali na suho, kar pa stoi?°me*n*’ da tudi že trdno rehn °’ Nimamo rezerv za mo-nra.,ne gospodarske prepihe in merr,kZato nas različne spre-še vkV P°8ojih gospodarjenja ahko močno priza- Mercator Ko torej ocenjujejo gospodarski položaj Železarne, je njen „generalni“ želo previden. Ni sicer črnogled, vendar pa so ga izkušnje zadnjih let naučile, da tudi še tako premišljeno in disciplinirano delo v nestabilnih pogojih gospodarjenja ne zagotavlja vedno pričakovanih rezultatov. Odtod tudi njegova previdnost, ko govori o izgledih poslovanja v letošnjem letu. VEČLETNA PRIZADEVANJA Vsak zaključni račun pomeni pogled nazaj in hkrati pogled v prihodnost. Pri jeseniških žele-zarjih seže pogled nazaj vedno znova precej daleč, tja v leto 1967, ko so ob zaključnem računu prvič ugotovili izgubo. Magister inž. Kunc: „Tisto leto so se nam nakopičili najrazličnejši problemi — od hudo oteženih pogojev uresničevanja nujnega investicijskega programa pa do sprostitive uvoza jekla, ki je povzročil močno osiromašenje asortimenta naše proizvodnje. Delali smo več kot prej, zaslužili pa manj — ob tem, da smo sami morali plačevati vedno več za vse, kar smo potrebovali za našo proizvodnjo. Tak položaj se je še poslabšal v letu 1968, ki smo ga vreme ni zanesljivo zanesljiv je meipp KJER JE DIM, JE TUDI OGENJ (SMRDI PA TUDI RADO)! Že veste? Sladkor bo dražji. Jutri. Pojutrišnjem. Prihodnji teden. Po šest dinarjev za kilogram. Ne, po osem. Kaj še, zanesljivo po kovača. Pssst. .. Cigarete se bodo spet podražile. Za 50 odstotkov. Ne, za 100 odstotkov. Jutri zjutraj bodo za 200 odstotkov dražje! Boste videli, v najkrajšem času nova cena. . . Pa meso pa mleko pa vnovič bencin pa avtomobili in kdo bi sploh lahko naštel vse tiste artikle, za katere naši ljudje „na-tanko" vedo, da bodo ob naslednjem nakupu precej dražji. Tako se tudi na vsem lepem primeri, da je Ljubljana brez sladkorja. Celo na karte je bio šestinštiridesetega laže dobiti osminko masla kot pa v letu stabilizacije 1972! Kjer je dim, je tudi ogenj, pravijo ljudje. Priznajmo, doslej se niso pogosto zmotili. Skladišča pa se praznijo, praznijo, praznijo. Zmeda. Zmeda . . . Kdo je pravzaprav krivec zanjo? Ali sovražna pro- paganda, ki lansira take in podobne govorice, informacije ali pa nezanesljiv aparat državnega uradništva, ki spušča v javnost še tople zaupne zadeve. Morda je posredi celo kaj tretjega, četrtega. Če bi bil politik ali pa državnik, bi me najbolj zaskrbelo to, kdaj, kako, zakaj je tako nanaglo splahnela vera množic, da bomo gospodarstvo morda slednjič le stabilizirali, da devalvacija ne bo več drvela v galop po plečih delavca - nekvalificiranega in tistega s kvalifikacijo. Kot državljana pa me najbolj skrbi brezbrižnost državne administracije, ki „mrtvo hladna" spremlja sedanja dogajanja. Nihče ne protestira, demantira ali kako drugače ukrepa. Se je sploh kdo vprašal, kakšna je politična škoda sedanjega trenutka? Nekdo bo vendarle moral spregovoriti, za kaj gre in kam gremo. In ko smo že pri tem: naj tega vendarle ne počenja tako, kot seje pred nedavnim primerilo z bencinom, ko so pristojni avtoritativno zatrjevali, da ni govora o podražitvi, tako rekoč naslednjega dne pa so podražitev še bolj avtoritativno izvedli. Po tej poti se namreč ne utrjuje kdove kako družbena zavest državljanov. Bržčas pa imajo še najbolj prav tisti, ki zatrjujejo, da s polovičnimi in polovičarskimi rešitvami ne moremo zagotoviti korenite preobrazbe. Če pa kaj poznam nemir ljudi v zadnjem času, mislim, da ga razpihuje dvoje: to, da ne vedo za celovit program reform in prav to polovičarstvo, ki nas je še vselej pripeljalo popolnoma drugam, kot pa smo hoteli. Zadeva pa ima še eno moralo - to namreč, da bo treba z reformami pohiteti. S. B. FOTO KRONIKA # FOTO KRONIKA # FOTO KRONIKA # FOTO V mali sejni dvorani skupščine občine Ljubljana-Šiška je bila v četrtek dopoldne slovesnost, na kateri je tovariš France Boršnik, direktor tovarne karoserij AVTOMONTAŽA in dolgoletni sindikalni delavec prejel visoko državno odlikovanje — . red zaslug za narod s srebrnimi žarki. To visoko priznanje je tov. Boršniku ob njegovi petdesetletnici izročil predsednik Skupščine občine Ljubljana-Šiška prof. Danilo Sbrizaj. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo. Si želite sodelovanja s ČASOPISNO ZALOŽNIŠKIM PODJETJEM »DELAVSKA ENOTNOST«? RAZPISUJEMO prosto delovno mesto - referenta v naročninskem oddelku ki mora imeti za uspešno opravljanje dela srednjo ekonomsko ali administrativno šolo Prednost imajo ambiciozni mladi ljudje, polni volje do vzajemnega dela. Zagotavljamo prijetno delovno vzdušje, dobre delovne razmere in osebne dohodke v skladu z veljavnimi samoupravnimi sporazumi. Nastop dela po dogovoru. Poskusno delo tri mesece! Ne odlašajte — odločite se! Svojo prošnjo naslovite na: ČZP »Delavska enotnost«, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. ZASAVJE Brez odlašanja Med zasavskimi delovnimi organizacijami so za zdaj sprejela načrte za uresničevanje 21. in 22. ustavnega amandmaja v zvezi z ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela samo nekatera večja podjetja. Drugod o tem še ne razmišljajo veliko. Prav to pa je napotilo sindikalne svete, da so sklenili nekoliko spodbuditi akcijo za uveljavljanje ustavnih dopolnil. Sindikalni svet v Zagorju je tako pred dnevi razposlal anketna vprašanja vsem vodstvom osnovnih organizacij sindikata podjetij. V njih sprašuje tudi o tem, kaj so sindikalni odbori že storili in kaj še nameravajo ukreniti za uresničevanje ustavnih dopolnil. Na podlagi odgovorov pa bo sindikalno vodstvo te občine pripravilo več pogovorov, na katerih naj bi „raz-čiščevali" nekatera odprta vprašanja v zvezi z ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela. V Litiji seje sindikalni svet odločil za poseben seminar vseh predsednikov in tajnikov osnovnih organizacij sindikata. Na njem bodo seveda razpravljali predvsem o nalogah sindikatov pri uveljavljanju ustavnih dopolnil. Tudi v Trbovljah in Hrastniku pripravljajo nekaj akcij, da bi pomagali osnovnim organizacijam sindikata pri izvajanju ustavnih sprememb. Kot rečeno, so za zdaj samo v nekaterih večjih podjetjih oblikovali prve okvirne načrte, s katerimi se podajajo „na pot“ uveljavljanja ustavnih dopolnil in predvsem priprav na ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela. Investicijski biroji v Trbovljah pa so v zvezi s tem sprejeli poseben program in v njem predvideli tudi časovna obdobja za uskladitev samoupravnih dokumentov s predvidenimi spremembami, razmejitev dolžnosti in pravic temeljnih organizacij združenega dela in drugo. Ta program so sprejeli na zasedanju osrednjega delavskega sveta in so odločeni, da ga dosledno izpolnijo. KOPER Z RAZŠIRJENE PLENARNE SEJE OBALNEGA SINDIKALNEGA SVETA V KOPRU ŽIVAHNO PRED VOLITVAMI Osnovna sindikalna organizacija v Tomosu se je aktivno vključila v priprave za bližnje volitve v organe upravljanja. Delavski svet je na zadnji redni seji sprejel sklep o razpisu volitev v organe upravljanja ter določil, da bodo volitve 5. in 7. aprila letos. Priprave so v polnem teku, saj prav v teh dneh potekajo zbori delovnih ljudi v posameznih volilnih enotah, kjer razpravljajo o kandidatih za člane svetov delovnih enot, o predlogih za člane delavskega sveta ter o kandidatih za člane sveta proizvodnega sektorja. Pred kratkim pa je bil tudi skupni sestanek družbenopolitičnih organizacij v podjetju, kjer so udeleženci seje razpravljali o kandidatih, ki naj bi jih delavski svet izvolil v kolektivne izvršilne organe: v odbor za poslovno politiko, odbor za gospodarjenje, odbor za splošne akte in ugovore, odbor za urejanje zadev delavcev in odbor za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in materialne odgovornosti. Razprava na skupnem sestanku družbenopolitičnih organizacij je opozorila tudi na dejstvo, da bo potrebno v predlogih upoštevati tudi ženske, mladino in delavce iz neposredne proizvodnje. Kandidatno listo za člane kolektivnih izvršilnih organov bodo družbenopolitične organizacije predložile članom delovnega kolektiva na njihovih zborih. Na zborih pa ne razpravljajo samo o kandidatih za organe upravljanja, temveč vodstveni kader seznanja člane delovne skupnosft o trenutno najbolj aktualnih problemih v podjetju, o rezultatih poslovanja v lanskem letu ter o nalogah v- letu 1972. Razprave na zborih so živahne. Delovni ljudje postavljajo zanimiva in konkretna vprašanja z različnih področij dela in življenja v podjetju. M. S. MARIBOR »Akcija dopolnila« Občinski sindikalni svet Maribor je sprejel akcijski načrt uresničevanja ustavnih dopolnil, ki zadeva predvsem uveljavljanje 21. in 22. amandmaja zvezne ustave. Sindikat namerava načrt podrobno razčleniti s komisijo za samoupravljanje, ki jo je imenovala mariborska občinska skupščina. Načrt so že poslali predsednikom delavskih svetov, predsednikom sindikalnih organizacij in direktorjem podjetij, da ga podrobno preučijo in dajo nanj svoje pripombe. • Prva akcija, ki jo nameravajo pripraviti, bodo sestanki s predstavniki večjih delovnih organizacij, ki imajo možnost ustanoviti temeljne organizacije združenega dela. Pozneje pa bodo razpravljali z manjšimi delovnimi skupnostmi, ki takih možnosti nimajo, bodo pa morale svoje samoupravne akte uskladiti z ustavnimi dopolnili. Sindikati tudi predlagajo, da bi vse delovne organizacije pri svojih delavskih svetih ustanovile posebne komisije za uveljavljanje ustavnih dopolnil. Te komisije naj bi sestavljali člani samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij podjetja in strokovni delavci. D. P. PETICIJE, PROTESTI IN ČLANKI 0 NEZADOVOLJSTVU UČITELJEV Z VIŠJO IZOBRAZBO ALI JE RES KRIV SINDIKAT? Skupna komisija za sprejemanje samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov na osnovnih šolah je sklenila začeti postopek za spremembo meril o vrednotenju dela učiteljev z višjo izobrazbo # Sindikati to akcijo podpirajo, opozarjajo pa, da položaj učiteljev z višjo izobrazbo ni izjemen in da je potrebno v celoti proučiti vrednotenje dela delavcev z višjo izobrazbo Ko je minuli torek izvršni odbor za vzgojo in izobraževanje republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije razpravljal o problematiki izvajanja samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, je največ razpravljal o razmerjih med izobrazbenimi kategorijami. Neposreden povod za to je razpoloženje, ki je v zadnjem času nastalo med učitelji z višjo izobrazbo, ki menijo, da je njihovo delo v primerjavi z delom profesorjev premalo vrednoteno. Protesti in članki pa tudi peticije, ki jih dobiva RO tega posebnega sindikata, govore o tem nezadovoljstvu. Med drugim se je v javnosti oblikovalo mnenje, da so učitelji z višjo izobrazbo diskriminirani in da je temti kriv sindikat, ki je dal soglasje na tak samoupravni sporazum. Kot -je že na skupščini Izobraževalne skupnosti SRS in kasneje na televiziji pojasnil tov. Erbežar, je zavoljo velikega pritiska podpisnic sporazuma skupna komisija za spremljanje samoupravnega sporazuma za osnovne šole sklenila začeti postopek za spremembo sporazuma. Izvršni odbor za vzgojo in izobraževanje RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je podprl skupno komisijo v tej akciji, vendar pa so v razpravi še posebej opozorili na nekatere zadeve. Očitek prosvetnih delavcev z višjo izobrazbo, češ da so za prenizko vrednotenje njihovega dela krivi sindikati, so na seji odločno zavrnili. Resje, da so v predlogu sporazuma podpisnice sprva predlagale za 10 točk više ovrednotena delovna mesta učiteljev z višjo izobrazbo. Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, ki je dajal soglasja k samoupravnim sporazumom, je v tistem času imel za orientacijo enotna merila iz Kataloga 2, ki so bila prej v javni 'razpravi. Brez razlike je zato želel uveljavljati politiko teh meril — na merila Kataloga 2 glede vrednotenja dela učiteljev z višjo izobrazbo pa takrat ni bilo pripomb! Žal se je zdaj v javnosti izoblikovalo mnenje, češ da so zdaj diskriminirani le učitelji z višjo izobrazbo. Tudi ta očitek je bil zavrnjen na seji, saj so ugotavljali, da tudi v drugih dejavnostih nekateri strokovni profili z višjo izobrazbo opravljajo prav tako odgovorno delo kot predmetni učitelji, denimo medicinske sestre in podobni profili, in da tudi v teh dejavnostih razmerja med višjo in visoko izobrazbo niso najboljša. Zato se bo moral Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Slovenije ponovno soočiti z merili vrednotenja zlasti za delavce z višjo izobrazbo v celoti in ne le z merili za predmetne učitelje. Seveda je že zdaj jasno, da ta kategorija delavcev ne bi mogla ničesar pridobiti na račun vrednotenja dela profesorjev oziroma drugih visoko izobraženih kadrov. Stimulativno nagrajevanje je potrebno tako v kategoriji delavcev z višjo kot v kategoriji delavcev z visoko izobrazbo. Zadnji popis prebivalstva je namreč razkril, da Slovenija v državi najbolj zaostaja glede na število više in visoko šolanega kadra. Po mnenju izvršnega odbora za vzgojo in izobraževanje bo morala skupna komisija za spremljanje samoupravnega sporazuma za Osnovne šole svoje spreminjevalne predloge zelo dobro argumentirati. Ob tem so opozorili, da podatki Izobraže- valne skupnosti SRS opozarjajo, da se razmerje med osebnimi dohodki učiteljev in predmetnih učiteljev ponekod zelo zmanjšuje zaradi dodatkov na službena leta pri učiteljih in zaradi tega, ker je kader z višjo izobrazbo v glavnem mlajši. Sij; šah pa smo tudi za primer iz Temeljne izobraževalne skupnosti Domžale, ko je razlika med osebnimi dohodki učiteljev z višjo in visoko izobrazbo le še 20 dinarjev! Glede na sedanje razpoloženje učiteljev z višjo izobrazbo so na seji opozorili, da so vse do uveljavitve sprememb v sporazumu v veljavi sedanja določila samoupravnega sporazuma. Daleč od boja ZA OBLAST Plenum obalnega sindikalnega sveta v Kopru je podprl že znana stališča o urejanju negativnih pojavov na obalnem območju S Delovni ljudje bodo na sestankih osnovnih organizacij sindikata povedali svoje mnenje o razmerah v piranski občini • Zahteva in predlog, naj obalni odbor čim-prej začrta osnove politike konkretnega boja proti socialnemu razlikovanju Obalni sindikati so že pred časom na razširjeni seji predsedstva zavzeli stališča do nekaterih negativnih pojavov na slovenskem obalnem območju, o čemer smo poročali v 6. letošnji številki našega lista. Čeprav so stališča sindikatov zelo ugodno odjeknila med delovnimi ljudmi obalnega območja, so pri posameznikih - tudi pri funkcionarjih različnih organov in organizacij — naletela na bolj ali manj organiziran odpor ter na kritiko, češ da- se sindikati obalnega območja mimo veljavnega družbenega reda spuščajo v boj za oblast. Zaradi teh vzrokov in zavoljo tega, kako naj bi ta svoja stališča uresničevali, so obalni sindikati o njih vnovič spregovorili na razširjeni plenarni seji, ki je bila minuli četrtek v Kopru. Člani plenuma so se v razpravi soglasno strinjali z vsebino stališč, ki jih je sprejelo pred nedavnim predsedstvo, pripravljeni pa so bili sprejeti samo to „kritiko“, da so stališča kvečjemu premalo, nikakor pa ne preveč ostra. Odločno so zavrnili sleherna podtikanja in namigovanje, da se sindikati obalnega območja s tem, ko se zavzemajo za hitrejše odpravljanje negativnih pojavov na celotnem območju in ne samo v piranski občini, obenem spuščajo tudi v nekakšen boj za oblast. Resnica je drugačna: kot najbolj množična organizacija delavcev so samo povedali svoje mnenje o glavnih vzrokih nezadovoljstva delavcev. To je njihova pravica in dolžnost. Sodeč po političnem razpoloženju občanov so s svojimi stališči zadeli v živo. Zdaj torej ostaja samo vprašanje, kako posamezna stališča tudi uresničiti v praksi. Glede tega obalni sindikati predlagajo dvojno pot. Prvič, gre za to, da bodo sklicali sestanke vseh članov osnovnih organizacij sindikata v piranski občini. Na teh sestankih naj bi obravnavah vsebino stališča obalnega sindikalnega sveta do urejanja nekaterih negativnih pojavov na obali. V zvezi s tem naj bi še posebej obravnavah tudi konkretno delovanje in družbenopolitično odgovornost njihovih predstavnikov — odbornikov Skupščine občine Piran. likovanja. V zvezi s tem je plenum obalnega sindikalnega sveta predlagal, naj bi s predstavniki sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij razširil komisijo pri Obalni konferenci ZKS v Kopru. Ta skupna komisija naj bi v najkrajšem času izoblikovala osnove v politiki ifl konkretnem boju proti socialnemu razlikovanju. O tem gradivu pa naj bi še pred poletje^ razpravljali in ga v obliki ustreznega programa tudi sprejeli na seji obalnega zbora, ki ga sestav ljajo predstavniki vseh družbe nepolitičnih organizacij in občinskih skupščin obalnega območja. Po tej poti naj bi torej nastala skupna in za vse subjektivne sile obvezna akcija gleda razreševanja življenjskih vprašanj delavcev obalnega območja. Drugič, gre za to, kako naj bi se na celotnem obalnem področju kar najbolj učinkovito spopadli z vzroki socialnega raz- PIRANSKI PRIMER NI BIL ZAKLJUČEN S „PRVIM POLČASOM" To, kar smo zapisali, me * *. * * * * * * * * * * Optimistična napoved Cene turističnih uslug v Jugoslaviji so še konkurenčne na svetovnem tržišču, čeprav so narasle za 5 % do 7 %, saj se to povečanje cen giblje v mejah naraščanja življenjskih stroškov v državah konvertibilnega tržišča. Zato je Jugoslavija še naprej popularna na turističnem tržišču. Cene uslug v konkurenčnih državah, kot so, denimo Italija, Španija in Tunis, so prav tako povečane — v Italiji v poprečju za 15 % do 20 %, v Španiji za 7 %, V Tunisu pa celo za približno 20 %. V Španiji so se izrazito podražile tudi dodatne usluge, kot so tarife v javnem prometu, prehrambeni artikli, bencin in tobak, priča- SRBIJA kujejo pa še nadaljnje zvišanje cen. Tudi zadnja devalvacija dinarja je pocenila turistične usluge Jugoslavije, tako da bo tudi to ugodno vplivalo na letošnje predvideno povečanje turističnega prometa. inles ribnica PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT TE DNI SO REKLI Sekretar sveta ZSJ Marjan Rožič na seji predsedstva: Začrtani cilji družbenega gospodarskega načrta doleta 1975 so v glavnem sprejemljivi in vsebujejo najbistvenejša stališča sindikatov glede nadaljnjega ekonomskega in socialnega razvoja Še vedno pa so v tem načrtu določena nasprotja med začrtanimi cilji in predlaganimi rešitvami nekateri cilji pa niso dovolj opredeljeni. Tako, denimo, glede nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov niso konkretneje navedena stališča iz akcijskega programa II. seje konference Žiti pa tudi ne vsebinska stališča H kongresa samoupravljavcev. Proučiti bi bilo treba tudi, ali je * predlaganimi rešitvami mogoči odpraviti strukturna nesorazmei ja v gospodarstvu. Ta nesoraZ melja so znatna in njihov nadaljnji obstoj bi povzročal nadaljnje inflacijo, nestabilnost gospodarstva in poslabšanje položaja delavskega razreda. Na ta strukturna nesorazmerja se gleda preveč ekonomistično, hkrati pa se prepočasi programirajo rešitve, ki bi morale zagotoviti socialno varnost delavcev. Zadnje podražitve živil vznemirjajo delavce, ker se bojijo nadaljnje verižne reakcije. Ljudje začenjajo dvomiti v realnost postavke, da se cene ne bodo povečale za več kot 5 %, zlasti še, ker so pričakovali predvsem podražitev res luksuznega blaga, dočakali pa so podražitev osnovnih živil. Hkrati se v javnosti navajajo podatki o visokem odstotku naraščanja osebnih dohodkov, kar vzbuja vtis, da osebni dohodki glede na zamrznjene cene prehitro naraščajo in povzročaj6 nestabilnost. Po oceni sindikate* pa kakih 620.000 delavcev n< prejema pravočasno osebnih dohodkov - in to predvsem v panogah, kjer so ti dohodki že sicer nizki; pol milijona delavce* pa živi v negotovosti, ali bod° pravočasno prejeli - marsikdaj znižane — osebne dohodke. Sekretar MK ZKS Ljubija*''1 Vinko Hafner v intervjuju „Borbi“: Tretja seja konference ZKS j* med drugim dala tudi izhodišč* za koncipiranje gospodarne h1 pravičnejše stanovanjske politike. Tu imamo dva velika problema. Prvi problem je v ten* kako zmanjšati deficit, ki znaš* kakih 55.000 stanovanj; vsak* enajsto gospodinjstvo v Sloveniji je brez stanovanja. Drugi problem pa so najemnine, ker je sedanja politika najemnin ne sam0 neekonomska, temveč tudi asocialna. Linearni sistem subvencioniranja najemnin daje pred nost tistim, ki imajo večja if komfortnejša stanovanja. Zarad: nizkih najemnin se ljudje ne zanimajo kaj prida za cene stanovanj, ki so jih dobili; če bo družba še naprej dajala stanovanj* znatno pod njihovo stvarn0 ceno, bodo ljudje še naprej vlagali svoja sredstva v vikende, v avtomobile itd. Računamo, d* bo v bodoče prejemalo subvencije za najemnine od 10 % d° 15 % porabnikov družbenih stanovanj - za razliko od sedaj, k° subvencioniramo vsa stanovanja V naslednjih petih letih pa bom0 morali preiti na tako imenovan0 stroškovno najemnino, ki n( vključuje rente, temveč sam0 enostavno reprodukcijo. Dokl0' tega ne bomo dosegli, imam0 slabe izglede za korenitejše 4 boljšanje stanovanjskega gosp1* darstva, saj današnje najemnin* ne omogočajo niti solidne?* vzdrževanja. Konec privilegirane prodaje? IS Srbije pripravlja zakon o prodaji družbenih stanovanj. Osnutek zakona predvideva, da bi bilo mogoče stanovanjske zgradbe in stanovanja v družbeni lastnini prodajati državljanom in pravnim osebam samo po tržni ceni v času prodaje. Kupec bi moral sodelovati z lastnimi sredstvi najmanj v višini 25 % od pogodbene cene. Če se stanovanje prodaja na odplačilo, rok ne sme biti daljši od 20 let, obresti pa ne nižje od 3 %. Pogodba o prodaji mora biti dostavljena javnemu pravobranilcu občine v 15 dneh. Če določila zakona ne bi bila upoštevana, imajo občine možnost, da pogodbe razveljavijo. Sporna pa je v predlogu zakona določba, da bi bilo po- ji- trebno vse pogodbe o prodaj1 sklenjeno po 1.1. 1966, predi0 žiti javnemu pravobranilcu nal kasneje tri mesece po sprejel zakona. Če pogodbe ne bi & polnjevale pogoja, da je stah6 vanje prodano po polni trŽ11 ceni, bi bile tudi te pogodb razveljavljene. ^ GRADISOVI VAJENCI V LJUBLJANI SO DOBILI NOV DOM VZORNA SKRB ZA MLADE... V Ljubljani, točneje v Novih Jaršah, je zrasel eden izmed najlepših domov za vajence v Sloveniji. Zanj je poskrbelo industrijsko gradbeno podjetje Gradis, ki ima pod svojo streho kar • 385 vajencev. Danes prebiva v novem domu v Ljubljani 96 mladih ljudi, učencev praktičnega pouka v gradbeništvu. Učijo se za zidarje, tesarje, mizarje ... Več o novem domu nam je povedal Jaka Klančar, Vzgojitelj bodočih gradbincev. „Vse Gradisove enote: v Škofji Loki, na Jesenicah, Ravnah, v Celju, v Mariboru in seveda v Ljubljani imajo svoje vajenske domove. Vsekakor pa šteje prav ta v Novih Jaršah, ki smo ga odprli šele konec letošnjega januarja, med najlepše in najudobnejše vajenske domove v Sloveniji sploh ...“. nam je pripovedoval Jaka Klančar. „Dom ima štiri nadstropja in prostora za 96 vajencev. Ima centralno kurjavo in v vseh nadstropjih kopalnice in umivalnice Nov dom Gradisovih vajencev v Ljubljani s tekočo hladno in vročo vodo. Toplo vodo bodo imeli fantje na voljo tudi poleti, s čimer se lahko pohvali le redkokateri dom v Sloveniji. V sobah prebivajo po trije skupaj. Vsi prostori so lepo opremljeni in mladi ljudje imajo tu tako rekoč vse, kar potrebujejo ...“ Vzgojitelj Jaka Klančar ni niti najmanj pretiraval. Tudi sami smo si natančno ogledali vse prostore novega vajenskega doma v Ljubljani in ugotovili, da so njegovi prebivalci lahko v resnici več kot zadovoljni. Tisti, ki so dom gradili, so mislili na vse. Poleg tega, da živijo fantje v lepih velikih sobah, številni izmed njih precej bolje kot doma, imajo tu na voljo tudi posebne prostore za kulturno razvedrilo in športno rekreacijo. V kleti ima dom v Jaršah lep velik prostor za namizni tenis, ki ga mladi ljudje s pridom izkoriščajo. Ljubiteljev namiznega tenisa je veliko, zato je miza v popoldanskih urah le redkokdaj prosta. Tudi za strelišče bodo poskrbeli v tem domu. Napravili si ga bodo v kleti kar na hodniku. Prostora je dovolj. Hodnik je dolg precej več kot potrebnih 10 metrov in veliko je učencev, ki jim je strelski šport že prirasel k^rcu. Najpogostejše shajališče Gradisovih vajencev v Novih Jaršah pa je nedvomno velika svetla soba v pritličju novega doma. Tu imajo na voljo televizijski aparat in časopise. Sčasoma bodo poskrbeli v domu tudi za knjižnico. Fantje namreč radi V lepi dnevni sobi imajo mladi ljudje na voljo televizijo in časopise, kaj kmalu pa si bodo uredili tudi knjižnico. berejo .. . „Dom ima tudi čajno kuhinjo ...“, je nadaljeval Jaka Klančar. „Res je, da je za sedaj še ne uporabljamo, bomo pa kaj kmalu poskrbeli, da bo služila svojemu namenu. Pohvalimo se lahko še s posebno sobo za bolnike. Sedaj je prazna, in želeli bi si, da bi prazna tudi ostala ...“ A. UL. Miza za namizni tenis je le redkokdaj prosta PODOBE NAŠEGA ČASA Prišli bodo! Sporočilo o tem je prejel predsednik med uradno pošto in zdaj gre novia od ust do ust. Odgovorni se niso nadejali takojšnje privolitve in so zdaj nekoliko iznenadeni, nepripravljeni in v škripcih. Na izbiro je več variant. Delovni dogovor za okroglo mizo ali dvorana za tristo ljudi? Za povabljene in zaslužne ali s prostim vstopom? Kdo bo goste pozdravil: predsednik, sekretar ali župan? Kako se otresti zadrege, ustvariti domačnost, ustrezen vtis? Ali ljudem pustiti, da bodo spra-^eyali, kar jim v glavo pade ^11 pripraviti aktualna vprašanja. Kakšna vprašanja? Potem ceremonial. S pio-H^Ji in šdpki ali brez? Kam zastave: povprek na zadnjo steno ali pokonci ob straneh. Koga vse v prvo vrsto: . aktiv ali tudi po nekaj ljudi iz prosvete, zdravstva, socialne politike . .. Zagotoviti je treba tudi nekaj delegacij iz kolektivov. Poskrbeti, da v dvorano ne bo prikorakala le vodstvena struktura. Nujno poiskati kakšnega neposrednega proizvajalca in mu položiti ustrezno vprašanje na jezik, če sam ne zna odpreti ust. — Poznaš ti koga primernega? se zdrami iz napornega tuhtanja predsednik in pogleda sekretarja. — Ti odloči! - Kaj ko bi poskusili z Miho? — S katerim Miho? — Z Miho iz „Agro-biksa". Ko sem jim ondan predaval o realizaciji naših sklepov, mi je padel v oči. Zdaj sem se osebno pozanimal. Čeprav je iz neposredne proizvodnje, gleda na stvari z dokaj širokih vidikov. — Pa ne, da je diskutiral? — Ja, diskutiral, saj o tem ti vendar govorim. Bolj kot to pa me je presenetil njegov ustvarjalni pristop k pereči problematiki. Ni hodil okrog Dobro uro zatem stopi v smo ena uboga reva, kot ti. pisarno delavec Miha iz Za- Drugje je treba potrkati, boršta, uro hoda od avto- višje, če se .želi realizacijo busa. Ponudijo mu fotelj, pozitivnih premikov. postrežejo s cigaretami, taj- — Ne razumem! niča prinese kavo. Miha spo- — No, takoj ti bo jasno. zna sekretaija in se zdrzne: Veš, Miha, pri nas priprav- — A, zato ste me poklicali, ljamo ustni časopis. Veš, kaj tovariš predavatelj? Lepo je to ustni časopis? Takole prosim, da se mi oprosti, če gre ta stvar: ljudje spra- je bilo kaj narobe. Večkrat šujejo, tisti, ki pridejo, pa rečem kaj takšnega, zaradi odgovaijajo. Treba pa je zna- česar me potem glava boli. ti spraševati, ne vpiti vse- Pa si ne morem pomagati: vprek, drugače je bolje, da natura me fura! ljudi sploh ni zraven. Kaj bi — No, nič hudega! reče pa gostje rekli, kakšno miš- sekretar dobrohotno in ga ljenje bi odnesli? No, kaj bi poči po rami — Ti vsaj kaj na primer ti vprašal, če bi ti skrbstva. Županov pozdravni govor. Nato slovesen molk. Fotoreporter pokrajinskega časopisa se zvija, poskakuje in bliska naokrog. — Kdo bo prvi prebil led? dobrohotno vpraša ugledni gost. Miha pomoli desnico v zrak. - Ja, tako je prav, nekdo iz tukajšnjih kolektivov, če se ne motim! se razveseli gost. — Jaz sem takšnega mišljenja, da ni prav, da se kar naprej nekaj dogovarjamo le o različnih strukturah. Treba je enkrat tudi PRISTNI KONTAKT m stvari kot maček okrog vrele kaše, ampak mi je kar naravnost rekel: „Z vsem se strinjam, tovariš predavatelj, kar ste lepega rekli. Res je, da delavci še nimamo prave besede pri združenih organizacijah nekakšnega temeljnega dela ali kako se že temu reče, vendar me nekaj drugega še bolj zanima. Zanima me, kaj bom jaz konkretno imel od tistega vašega minulega dela? “ — Tako je rekel? Župan in predsednik se veselo spogledata. — Imenitno, na-brušen je že! ugotovi strokovno predsednik. — Treba ga bo le še nekoliko oklestiti. — Ali ga lahko že kar zdaj pokličem, kaj mislita? — vpraša župan. rečeš in nisi tak kot drugi, ki samo molčijo, kimajo in gledajo na uro. A če kdaj pa kdaj skreneš z linije, kaj zato! Nihče ti tega ne bo štel v greh, saj si iz produkcije, ne poklicni politik. A tudi mi smo tu zato, da te popravimo, če je treba . _. — Tovariši, res ne razumem ... — Z eno besedo: po- klicali smo te, ker bi radi, da bi spet diskutiral! —• Saj sem že povedal vse, kar sem mislil, da je treba reči... — Ja, povedal že, pa komu? — Vam, vendar! — A kaj misliš, da smo mi? Da lahko kaj spremenimo? Figo. Ravno tako rekli, da diskutiraj? - Vprašal bi, do kdaj me mislijo vleči za nos z nekakšnimi sporazumi in s tistim minulim delom. Štab za pripravo velikega dogodka se zadovoljno spogleda.■ - Saj sem vam rekel! prikima sekretar. — Zdravo jedro! pritrdi predsednik. — Glavno delo je opravljeno. Zdaj moramo vprašanje le še ustrezno formulirati. Žarometi, zastave, pio-niiji. Rože, ploskanje. Domača godba na pihala. Prisrčno rokovanje. V prvi vrsti žarečih obrazov tudi tovariši in ena tovarišica iz prosvete, zdravstva, socialnega konkretno stopiti med delovne ljudi. Prosim, tovariš? Miha seže v žep, potegne ven košček papirja, najprej malo zajeclja, nato pa tekoče prebere: — Kdaj si bodo avtentični nosilci realizacije samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela dokončno izborili odgovarjajoče pravice iz naslova tekočega in minulega dela? Če bi bili tako prijazni, tovariš predavatelj, oprostite, član ustnega časopisa, če je kaj narobe, natura me fura ... In tovariš se razumevajoče in prisrčno zasmeji in je zelo prijazen, prvi vrsti pa se odvali kamen od srca. Vzpostavljen je pristni kontakt, ki veliko obeta. VINKO BLATNIK POPRAVEK V članku „Sence na sončni sliki starega mesta" v prejšnji številki DE nam je tiskarski škrat zagodel neljubo napako. Narodni dohodek na prebivalca v občini Kranj ni 1100 dinarjev, pač pa 1100 dolarjev. Bralcem se oproščamo. V labirintu statistike Turistični promet v Sloveniji je lani »zaslužil« dobrih 107 milijonov dolarjev # Turisti še vedno najraje hodijo na morje Popolni statistični turistični podatki za minulo leto so zbrani in ufejeni šele sedaj. V njih je marsikaj zanimivega. Lani smo zabeležili nov rekord gostov v Jugoslaviji (12,718.500), prav tako tudi v Sloveniji (1,901,661), kar pomeni'v obeh primerih 7 % več gostov kot lani. Tudi prenočitve so naraščale v enakem odstotku tako v Jugoslaviji (54,769.200) kot v Sloveniji (5,443.561), in sicer jih je bilo za 13 % več kot predlanskim. V notranji strukturi smo lani imeli za 10 % več tujih gostov v Jugoslaviji, v Sloveniji pa za 9 %. Domačih gostov je bilo za 5 % več v Sloveniji kot v Jugoslaviji. Razlika pa je v prenočitvah, saj so imeli tujci v Jugoslaviji za 15 % več prenočevanj, v Sloveniji pa le za 12 %, medtem ko je bilo domačih gostov v Sloveniji za 14 % več, v Jugoslaviji pa za 11 %. Bolj kot te številke, o katerih smo sicer že nekaj pred časom slišali, so sedaj zanimive razne primerjave. Slovenija je na primer udeležena v jugoslovanskem turističnem prometu v preteklem letu s številom gostov z 14,9 %, kar je za 0,1 % manj kot v predpreteklem letu. V številu tujih gostov smo udeleženi s 16,8 % ali za 0,2 % manj kot predlanskim. Tudi pri prenočitvah smo nazadovali v skupnem številu za 0,1 %, pri prenočitvah tujcev pa za 0,2 %. To kaže, da nas druge republike sicer počasi, toda zanesljivo preraščajo v turističnem prometu. Zanimiva je tudi primerjava prenočitev v Sloveniji po vrstah krajev. V celoti vzeto so najmočneje narasle prenočitve v obmorskih krajih, Jn sicer za 20 %, v gorskih za 12 % in v zdraviliščih za 9 %. Na prvem mestu po prenočitvah je med kraji Portorož z 821.353 prenočitvami, kar je za 32 % več kot leta 1970. Povečanje števila prenočitev, tako v Portorožu kot v drugih obmorskih krajih, gre prav gotovo zapisati lanskemu povečanju zmogljivosti v teh krajih. Na drugem mestu je Ljubljana, na tretjem Bled, sledijo Rogaška Slatina, Bohinj itd. Po prenočitvah v Sloveniji so med tujimi gosti na prvem mestu še vedno Zahodni Nemci, sledijo Italijani, Avstrijci, Nizozemci itd. Devizni priliv je lani prekoračil toliko pričakovanih 100 milijonov dolarjev. Registrirali smo 107,483.472 dolarjev turističnega prometa, kar je za 24 % več kot predpreteklo leto. Največji porast deviznega dohodka smo zabeležili v , trgovini, in sicer za 5 3 %. E. N. Zahteva po beneficiranju delovne dobe končno vložena! Znano je, da je poslovno združenje za cestni transport „Vektor“ iz Ljubljane po pooblastilu cestno transportnih podjetij naročilo izdelavo strokovnega elaborata in dokumentacije za zahtevek za benefici-ranje delovne dobe na delovnih mestih voznika avtobusa in voznika težkega tovornega vozila. Obveščeni smo, da je bil ta elaborat sedaj končan in dne 24. februarja skupno z zahtevo za beneficiranje delovne dobe predložen zvezi skupnosti za socialno zavarovanje v Beogradu. Elaborat obsega opis dela na navedenih delovnih mestih, ukrepe in sredstva varstva pri delu, analizo delovnega staža in fluktuacije, psihološko oceno delovnih mest, potrošnjo energije voznika, njegovo zdravstveno stanje, vpliv vremena, prehrano, socialno-psihološke aspekte problema, oceno ropota in vpliva plinov na zdravje voznikov, kakor tudi ekonomsko stran upravičenosti beneficiranja delovne dobe. Gre za obsežno znanstveno delo, podprto tudi s stališčem zavoda za zaščito zdravja mesta Zagreb in zavoda za produktivnost dela iz Zagreba, ki izrecno trdita, daje delo na delovnem mestu voznika avtobusa in voznika težkega tovornega motornega vozila v javnem cestnem prometu posebno težko in za zdravje škodljivo. Na teh delovnih mestih tudi ob 'uporabi vseh zaščitnih sredstev obstajajo škodljivi vplivi v tako veliki meri, da so izpolnjeni vsi pogoji, po katerih temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju predvideva beneficiranje delovne dobe. V študiji so navedeni vsi škodljivi faktorji, ki vplivajo na zdravje voznikov, da po 50. letu starosti opazno teže opravljajo svoje delo. Po 25 letih delovne dobe praktično ni več popolnoma sposobnega voznika, odstotek nesposobnih pa hitro narašča. Že po 45. letu hitro rastejo degenerativne bolezni, ki mnogokrat onemogočijo vozniku, da bi še naprej opravljal svoj poklic. Po 40. letu se tudi organizem težko prilagaja delovnim pogojem v sodobnem cestnem prometu, kar povečuje nevarnost nesreč. Posledice nesreč pa so okrog 300 % hujše kot pri delavcih v industriji. Problemi z zdravjem, pa tudi z organizacijo privatnega, zlasti družinskega življenja, in tudi pogoste težave s potniki in druge težave vodijo tudi v fluktuaci-jo, ki zahteva dodatne napore tistih voznikov, ki zaradi kontinuiranosti dela „vskočijo“ na iznenada izpraznjeno delovno mesto. Na temelju teh, tu le kratko orisanih ugotovitev, je bila vložena zahteva, da se na delovnih mestih voznika avtobusa in voznika težkega motornega vozila v javnem cestnem prometu vsakih 12 mesecev računa v staž zavarovanja kot 16 mesecev. Storjen je torej prvi, strokovni korak za uresničenje dolgoletne zahteve delavcev v cestnem transportu. Jasno je, da bo sindikat delavcu v prometu in zvezah zahteval čim hitrejšo pravilno rešitev od vseh pristojnih organov. ANDREJ GRAHOR Če bi znali pametno uskladiti potrebe po poklicnih šoferjih in materialne možnosti družbe in transportnih podjetij, bi hitro našli ustrezno rešitev „Človek obrača, birokrat pa obrne!“ bi lahko rekli zadevi, ki ta čas razburja 6646 poklicnih šoferjev, izšolanih v Avtopro-metni šoli na Ježici v Ljubljani. Začnimo lepo po vrsti! Omenjena šola je bila dolga leta edina v državi, še zdaj pa je med najbolje opremljenimi svoje vrste in daje kadre, ki povsem zadovoljujejo potrebam gospodarstva. V- tej šoli se vsakih pet do šest mesecev izšola nova generacija poklicnih voznikov, ki prejmemo spričevalo, iz katerega je jasno razvidno, da so si pridobili poklic voznika motornega vozila. Po sedanjih predpisih pa mora poklicna šola trajati vsaj dve leti in mora biti verificirana, da lahko izdaja taka spričevala. Ježiška šola ni taka, zato tudi ni verificirana in tudi spričeval o priznanem poklicu torej ne bi smela izdajati. Vendar pa to nikogar ni motilo in ga najbrž tudi ne bi, če na vsem lepem ta šola za spričevala ne bi začela uporabljati obrazcev, kakršni veljajo za diplomante srednjih šol. To so na začetku letošnjega leta prvi „odkrili“ na skupščini občine Postojna in zadevo takoj sporočili republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo. Sledilo je stališče tega sekretariata, da so spričevala ježiške šole nezakonita, da jih je treba odvzeti in razveljaviti. Takrat je nastal vihar med prizadetimi, pa tudi v njihovih delovnih organizacijah. V obrambo voznikov s spričevalom ježiške šole sta se postavila tudi RO sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije in gospodarska zbornica SRS. Njihovo skupno utemeljitev in nasprotovanje stališču sekretariata za prosveto in kulturo je mogoče povzeti v enem samem stavku: vozniki niso prav nič krivi, če je šola vzgajala kadre, ki jih gospodarstvo tako potrebuje, trenutno pa tudi ne poznamo boljšega in predpisom ustreznejšega izobraževanja tovrstnih kadrov ... DOKLER ZADEVA NE BO UREJENA .. .“ Republiški sekretariat za prosveto in kulturo je sicer kasneje nekoliko spremenil svoje stališče: že izdanih spričeval ne bodo odvzeli, ampak jih bodo zamenjali samo tistim, ki so prejeli spričevala, kakršna veljajo za diplomante srednjih šol. Ježiška in njej podobne šole, ta čas imamo v Sloveniii še štiri L Brez skrbi, tudi jaz sem se pripravil na razpravo . druge, lahko delajo po starem vse dotlej, dokler njihov status ne bo rešen v smislu veljavnih predpisov. Po vsem tem bi lahko rekli, da je problem rešen, vendar, žal,„ni! Gre namreč za to, daje po mnenju cestno transportnih podjetij še zmeraj odprto vprašanje širine profila poklica „voznik motornega vozila11. Sedanji, kakršnega nudijo ježiška in njej podobne šole, je podjetjem povsem ustrezen, vendar skregan s predpisi. Tak, kakršnega zahteva sekretariat za prosveto in kulturo in ki je povezan z vsaj dveletnim šolanjem, pa je za cestno-prometna podjetja predrag in praktično tudi neuresničljiv. „V podjetjih se zavzemamo za čimboljšo strokovno izobrazbo voznikov,11 nam je povedala Milka Jovan, direktorica ka-drovsko-socialne službe v ljubljanskem podjetju,11 VIA TOR. „Vendar nam ne gre toliko za spričevala, kot za to, kaj naši šoferji znajo in kje jih bomo sploh dobili. Stvar je namreč taka, da bi se izobraževalni proces nujno pretrgal in zaustavil, ker bi nove voznike iz šole dobivali šele po dveh letih, zdaj pa jih dobimo po šestih mesecih. Ker bi še bolj manjkalo šoferjev, kot nam jih primanjkuje zdaj, bi bili že zaposleni vozniki preobremenjeni. Pri tem puščam vnemar, da je njihov delovni čas, ki ga prebijejo na vožnji, s predpisi omejen. Če bomo kršili te predpise in tvegali sankcije samo zaradi tega, da bi po nekaj letih dočakali v smislu predpisov o poklicnih šolah izurjene poklicne voznike, bi bili sedanji šoferji nujno preobremenjeni, preutrujeni. To pa ne bi vplivalo samo na kvaliteto prevozov, ampak tudi na varnost v prometu. OD OBLJUB ŠE NIHČE NI BIL SIT Teh nekaj dejstev kaže, da tudi poklic šoferja, če naj bo povsem skladen s predpisi, zares ni od muh. Toda: če bi šlo samo za to, da ustrežemo predpisom, bi se cestno transportna podjetja nekako še prekopala skozi težave: povečanih stroškov, čakanja na to, da bodo potrebne šole šele ustanovljene in opremljene ter da bodo dale diplomante. Veliko težje je vprašanje, ali materialno zmoremo, da vsaka generacija bodočih šoferjev zgolj zaradi predpisov izgubi po dve leti? Nekaj dejstev v zvezi s tem je pojasnil Anton Bračun vršilec dolžnosti ravnatelja Avtoprometne šole na Ježici: „S stališča naše šole kot izobraževalne ustanove niti najmanj ne nasprotujemo temu, da bi postali poklicna šola, ki bi bila verificirana v skladu s predpisi. Če dmgega ne, bi pridobili s tem, da nam ne bi bilo treba zbirati sredstev za delo šole na račun šolnin, ampak bi dobivali ustrezna sredstva od pristojne temeljne izobraževalne skupnosti. Vprašanje pa je, ali imamo v naši družbi za to potrebna sredstva, saj bi morali zgraditi ne eno, ampak več novih šol s pripadajočimi internati. Vprašanje je, kje naj dobimo potrebne kadre in denar zanje. Največji problem paje.dabimladi ljudje, ki želijo postati vozniki, izgubljali čas. Za poklicno šolo ; Kronično \ pomanjkanje J Silovitega razvoja cest- J * nega transporta ne J £ spremlja samo poslabše- £ ^ vanje stanja naših cest, s J ampak tudi kronično po- J / manjkanje vozniškega 4 £ kadra. £ £ Podatki kažejo, da * £ samo v Sloveniji letno £ J potrebujemo najmanj po J £ 2500 novih voznikov C £ J in D kategorije. Gospo- * / darstvo in ostali zaintere- £ £ sirani si te kadre — po- ^ J klicne šoferje pridobivajo ^ ^ v glavnem po dveh poteh. £ j? Določeno število jih daje 4 £ JLA, največ pa poklicne J šole. Prvi so tako rekoč < J ,zastonj11, drugi pa pre- £ 0 cej dragi. Cestno trans- ^ £ portna podjetja namreč £ J trdijo, da jih šolanje vsa- J / kega poklicnega voznika ^ £ v poprečju velja vsaj mi- £ £ lijon starih dinarjev. / Šele potem, ko se bodoči poklicni vozniki na simulatorju privadijo osnovnim veščinam, predvsem pa naučijo prestavljati iz brzine v brzino. ob uporabi vmesnega plina, lahko začnejo tudi s praktično vožnjo. Izkušnje kažejo, da ura ,,vožnje11 s simulatorjem nadomesti prvih pet najbolj kritičnih ur za krmilom „pravega“ avtomobila Avtomehanična šola na Ježici v Ljubljani ima najsodobnejša učila. Na naši sliki vidimo dijake te šole pri uri pouka o uporabi in namembnosti luči in drugih svetlobnih teles Socialna varnost ali šofer kot drugi poklic Poklicnemu vozniku motornega vozila še zdaleč ne zadostuje, da obvlada vozilo v vseh možnih situacijah, ampak mora biti njegovo znanje tolikšno, da lahko tudi sam popravlja razne okvare. Idealno bi bilo, če bi bil šofer in mehanik v eni osebi. Za načrtno vzgojo bodočih voznikov v tej smeri se zavzemajo v večini večjih prometnih organizacij. Psiholog Andrej Vehovec iz podjetja VIATOR Ljubljana takole pripoveduje: „Ko bodoči avtomehanik, avtoelektričar ali njima podoben strokovnjak zaključuje učno dobo, je star 18 let. Smotrno in primemo bi bilo, da bi večina izmed njih takoj nadaljevala šolanje na poklicni šoli sedanjega tipa, ki traja \šest mesecev, potem pa takoj odšla na odslužitev kadrovskega roka v JLA, kjer naj bi bili vključeni v ustrezne enote. Tako bi JLA dobila že izšolane šoferje, kar bi ji nedvomno koristilo. Tak način pa bi bil koristen tudi za mlade voznike. Zaradi raznih vzrokov se namreč zgodi, da z leti vse več poklicnih šoferjev ne more ali ne sme opravljati svojega poklica. Zdaj jih poskušamo prekvalificirati, v opisanem primem pa to ne bi bilo potrebno oziroma bi bil postopek zelo kratek. Skratka: neprimerno bolje kot zdaj bi bilo na ta način že vnaprej poskrbljeno za socialno varnost voznikov motornih vozil “ se namreč mladina odloča po končani osemletki, skratka v štirinajstem ali petnajstem letu starosti. Če bi poklicna šola naše stroke trajala dve leti ah pa tudi tri- leta, diplomanti še vedno ne bi smeli sesti za volan. S predpisi je namreč določeno, da se praktične vožnje nihče ne sme učiti prej, preden ni dopolnil sedemnajsto leto starosti, izpit pa lahko polaga, ko je star 18 let. Ta starostna meja se mi zdi primerna in je ne bi smeli zniževati. Če pa je tako, se vprašam, kaj naj teoretično iz-;-^4plani šoferji počnejo ta čas, ko ' ibf^čakali, da bodo dopolnili pfedpisano starhst? 11 Taka so torej dejstva. V luči teh in takih dejstev pa se bo treba odločiti, kako in po kakšni poti bomo vzgajali bodoče šoferje, da šolanje ne bi bilo predrago in da šoferjev z ustreznim znanjem tudi ne bi primanjkovalo. Najbrž je pri vsem skupaj slednje še najvažnejše, vsekakor pomembnejše od tega, kakšen naziv bodo imela spričevala, s katerimi se bodo vključili v poklic in v življenje. M. GOVEKAR V VELENJU USTANAVLJAJO ŠOLSKI CENTER Izobrazbo vsem resnično sposobnim Program dolgoročnega razvoja srednjega in višjega šolstva v občini Velenje, ki ga je pred kratkim sprejela velenjska občinska skupščina in ki predvideva da bi že v šolskem letu 1972/1973 delovali v središču Šaleške doline prvi dislocirani oddelki višjih šol, ter preimenovanje Rudarskega šolskega centra Velenje v Šolski center Velenje, v katerega bo vključena tudi velenjska Gimnazija, mora zagotoviti, da si bo v prihodnje kar največ mladih, tako s pod- Vsak tretji v šolski klopi Rudarski šolski center zasavskih premogovnikov nedvomno sodi med največje izobraževalne ustanove v revirjih ah na širšem zasavskem območju. V njem ne skrbijo samo za vzgojo bodočih, kvalificiranih rudarjev, marveč uresničujejo tudi program stalnega izpopolnjevanja znanja malone vseh članov te velike delovne skupnosti. Pravijo, da se bo letos v centru izobraževalo v raznih tečajih in seminarjih najmanj 1500 zaposlenih v rudniku. Rudarski šolski center pa že $krbi tudi za jesenski vpis novincev v rudarsko šolo za pridobivanje poklica kvalificiranega jamskega kopača. Letos želijo vpisati vsaj sto novih gojencev in odpreti kar tri prve razrede te šole. Ker v neposredni okolici čedalje teže pridobivajo mlade ljudi za rudarski poklic, jih nameravajo poiskati v širših, zlasti nerazvitih območjih. Gojenci bodo lahko stanovali v internatih. Razen tega je tudi politika štipendiranja v zasavskih premogovnikih ugodna za pridobivanje novih kadrov. Letos podeljujejo štipendije 21 slušateljem višjih in visokih šol ter 66 dijakom srednjih šol. Minulo jesen so povečali štipendije. Poleg tega izredno študira na vseh vrstah šol kar 25 zaposlenih članov te delovne skupnosti. Letos bodo razpisali poleg mest za rudarske vajence še vrsto učnih mest za električarje in 12 novih štipendij za šolanje na vseh stopnjah. -m- ročja občine Velenje kot iz sosednjih občin, pridobilo srednjo, višjo in visokošolsko izobrazbo. Svet za prosveto in kulturo velenjske občinske skupščine ter samoupravni organi Rudarskega šolskega centra Velenje so odbornikom velenjske občinske skupščine predložili na zadnji seji podrobne načrte za razvoj srednjega in višjega šolstva v občini Velenjea iz katerih med drugih izhaja, da bo leta 1975 delovalo v Velenju poleg 5 poklicnih šol rudarske, kovinarske, elektro, gostinske in trgovske stroke tudi 5 srednjih šol in oddelki najmanj 3 višjih šol. Odpiranje novih poklicnih, predvsem pa srednjih in višjih šol v Velenju, bo zagotovilo, da bodo kar najbolj približane možnosti za izobraževanje mladih, omogočena pa bo tudi v praksi uveljavitev načela, da se bodo izobraževali resnično vsi tisti, ki so za to sposobni, ne glede na to, iz kakšne družine izhajajo. Vse doslej številnim mladim iz delavskih in kmečkih družin, zaradi visokih stroškov, po končani osnovni šoli nadalj- nje šolanje ni bilo omogočeno, kljub intelektualnim sposobnostim. Začetek uresničevanja dolgoročnega programa razvoja srednjega in višjega šolstva v občini Velenje pa je odvisen od izgradnje novih šolskih prostorov. Na zadnji seji so odborniki velenjske občinske skupščine poudarili, da je treba zbrati denar za novo šolo (potrebnih bo okrog 14,5 milijona dinarjev) in jo do začetka novega šolskega leta tudi zgraditi, sicer ne bo mogoče odpreti novih poklicnih in srednjih šol. Odborniki Velenjske občinske skupščine so na zadnji seji tudi soglašali, da postanejo soustanovitelji šolskega centra Velenje poleg Rudnika lignita Velenje (ki je bil ustanovitelj Rudarskega šolskega centra Velenje) še Skupščina občine Velenje, TGO Gorenje Velenje, Termoelektrarna Šoštanj, Tovarna usnja Šoštanj, Trgovsko in proizvodno podjetje ERA Velenje, veleblagovnica NAMA Velenje in Gostinsko podjetje Hotel Paka Velenje. (VŠ) V ZASAVJU OB MEDNARODNEM LETU KNJIGE Dobro knjigo v vsako družino! Podatek, da so lani v zasavskih občinah uvrstili na' knjižne police občinskih in drugih knjižnih ustanov samo okoli 1800 novih edicij, zgovorno kaže dokajšnjo revščino na tem področju. Seveda so vodstva občinskih knjižnic v danih okoliščinah napravila vse, kar seje dalo s premalo denarja. Kje je izhod, kaj storiti za hitrejšo obogatitev obstoječih knjižnic? Za letos so temeljne kulturne skupnosti namenile tem ustanovam več denarja kot lani. Seveda pa so se podražile tudi knjige. Zavoljo tega bi akcijo „mednarodno leto knjige" nedvomno najbolj podprli in jo tudi v Zasavju uresničevali samo ob širši podpori vseh občanov in delovnih kolektivov. Če bo med delavce prodrlo spoznanje, da je dobra knjiga še vedno ena najpomembnejših kulturnih sredstev, dobrina, ki jo lahko vzameš vsak hip v roke in črpaš iz nje znanje, razvedrilo in celo zabavo, bodo seveda morali dati za nakupe knjig tudi nekaj svojega dohodka. Kako in po kakšni poti, je druga vprašanje in prav to je stvar temeljnih kulturnih skupnosti in njihovih samoupravnih organov. Dmge poti skoraj ni. S povečanjem izposoje-valnine bi vsekakor pridobili nekaj več denarja tudi za nakupe knjig, toda v tem ni rešitev, če hočejo knjižnice privabiti v svoje prostore več obiskovalcev. "Znanje je moč. Francis Bacon DOPISNIKI POROČAJO ŠKOFJA LOKA NA OBISK K PROIZVAJALCEM Okoli dvesto učiteljev in profesorjev osnovnih šol Škofja Loka, Trata, Železniki, Gorenja vas, Žiri, posebne osnovne šole in gimnazije Škofja Loka bo aprila obiskalo pet največjih delovnih organizacij združenega dela škofjeloške občine. Prosvetni delavci iz Škofje Loke se bodo pomudili pri delavcih ALPINE Žiri, kolektiva osnovnih šol Gorenja vas in Železniki bosta opazovala proizvodnjo v Loških tovarnah hladilnikov in Gorenjski predilnici, učiteljski zbor osnovne šole Žiri pa se bo pogovarjal s predstavniki podjetij ALPLES in ISKRA v Železnikih. Obiske v delovnih organizacijah pripravlja občinski sindikalni svet Škofja Lokav sodelovanju z izvršnimi odbori sindikalnih organizacij. Kakor je dejal JOŽE STANONIK, predsednik ObSS Škofja Loka, je glavni namen teh srečanj, da bi delavci v prosveti spoznali proizvodne probleme in kadrovske težave delovnih kolektivov, kijih bodo obiskali. S. J. CELJE ČLANI INGRADA NA SEMINARJU Osnovni organizaciji sindikata in Zveze komunistov sta s pomočjo vodstva podjetja pripravili dvodnevni seminar za člane kolektiva o pomembnih družbenopolitičnih vprašanjih. Minuli teden so se v zdravilišču Dobrna zbrali člani izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata ter sektorskih podruž- nic, člani sekretariata osnovne organizacije ZK in vodje služb ter sektorjev in razpravljali o proizvodnem programu podjetja, o vlogi sindikata, ZK, o ustavnih spremembah itd. V zadnjih letih je bil ta seminar že tretji po vrsti in v gradbenem industrijskem podjetju Ingrad pravijo, da bodo podobne seminarje, s katerimi so udeleženci zelo zadovoljni, organizirali tudi v prihodnje. TEKST IN FOTO: M. BRECL »Znanje je spreminjanje sveta in nas samih!* Izrek v Času eksplozije znanja. HALA ENCIKLOPEDIJA SETA: JUGOSLAVIJE: SLOVENIJE« v 3 KNJIGAH ♦ ♦ SLOVENSKO IZDAJO ENCIKLOPEDIJE V TREH ZAJETNIH KNJIGAH PRIPRAVLJA DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE. VSE TRI KNJIGE BODO IMELE NAD 2000 STRANI VELIKEGA FORMATA (19 X 27 cm), NATISNJENE BODO NA NAJFINEJŠEM BREZLESNEM PAPIRJU. 4 4 4 4 s 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 * * * * * * * * * * * * * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 *4- 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 5 N S N N N N * k N N N N S N N * 1« k N N k * N N k * N S k N N S k N k Nad 40000 gesel, 5000 slik, risb, grafikonov in portretov, 10 velikih zemljevidov v barvah in 53 črno-belih zemljevidov med besedilom, 54 strani prilog v eni ali več barvali. .J \ k \ s \ k k s * MALA ENCIKLOPEDIJA je posebej prirejena za slovenske razmere po Mali enciklopediji Prosvete, ki je izšla v Beogradu. Državna založba Slovenije se je odločila za adaptacijo tega pomembnega dela zato. ker je enciklopedijo pripravilo več kot 200 jugoslovanskih strokovnjakov. Avtorji so pri izbiri gesel upoštevali splošno enciklopedično znanje z vseh področij človeške ustvarjalnosti, obdelali so splošni jugoslovanski prostor in čas, poudarek pričujoče enciklopedije pa je seveda tudi na Sloveniji in Slovencih. V vseh treh knjigah so upoštevani najnovejši svetovni podatki, ki so bili tako kot jugoslovanski in slovenski skrbno preverjeni in dopolnjeni. Slovenski avtorji so izvirnik bistveno dopolnili, oziroma na novo napisali okoli 4000 daljših in krajših gesel, ki zajemajo specifično slovensko nacionalno (zgodovina in geografija, kultura, prosveta, umetnost), gospodarsko-politično in znan-stveno-tehnično problematiko; to zahtevno delo je opravilo okoli 50 strokovnjakov za posamezna znanstvena in kulturno-umetniška področja in 30 prevajalcev, skupaj torej več kot 80 slovenskih sodelavcev. Glavni urednik slovenske izdaje: prof. Franček Safar. Slovenci v svojem jeziku nimamo veliko enciklopedij. Z MALO ENCIKLOPEDIJO bomo torej dobili splošno bogastvo znanja z vseh področij človekove dejavnosti in ustvarjalnosti, s posebnim poudarkom na jugoslovansko-slo-venskih dosežkih. / Za ilustracijo povejmo, da bodo bralci z MALO ENCIKLOPEDIJO dobili delo. ki ga po obsegu in tehtnosti lahko primerjamo z vsaj 30 knjigami normalnega obsega Torej ni prav nič čudno, če je takšna enciklopedija postala pojem ekonomično razporejenega in koncentriranega znanja. ZA MALO ENCIKLOPEDIJO SVETA - JUGOSLAVIJE - SLOVENIJE ZALOŽBA RAZPISUJE SUBSKRIPCIJ0, ki trojo do 15. junija 1972. CENA ZA VSE TRI KNJIGE: 660 DiN (ENA KNJIGA: 220 DIN). ZALOŽBA NUDI MOŽNOST ODPLAČILA V ENAJSTIH MESEČNIH OBROKIH PO 60 DIN. V PROSTI PRODAJI BODO KNJIGE ZNATNO DRAŽJE. PRVA KNJIGA, KI BO OBSEGALA GESLA 00 A DO 6, JE ŽE V TISKU IN BO IZŠLA JESENI 1972. DRUGA KNJIGA (Z GESLI 00 H 00 0) IZIDE SPOMLADI 1973, TRETJA KNJIGA (Z GESLI 00 P 00 Ž) PA IZIDE POLETI 1973. I I I I S $ h N k N * h * S k N N N k k N h k N k N N k k k k k k k k k k k k k k k k k k ► 4 4 *4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Naročila za to izjemno edicijo sprejemajo vse knjigarne £ in zastopniki založbe, priloženo naročilnico pa lahko pošljete 4 ,,a nas,ov DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE J 61000 LJUBLJANA, Mestni trg 26 4 4 4 4 NASLOV NAROČNIKA: £ 4 4 Ime in priimek: £ 4 4 ............................. 4 4 4 Kraj: 4 4 Ulica: £ £ . Zaposlen pri ^ 4 4 4 4 4 4 ......... 4 NAROČILNICA Nepreklicno naročam MALO ENCIKLOPEDIJO — V 3 KNJIGAH. Ceno za vse tri knjige (660 din) bom poravnal: — takoj — vil mesečnih obrokih po 60 din. Knjige mi pošljite na naslov: ^ — stalnega bivališča na kraj zaposlitve * (* Neustrezno, prosimo, prečrtajte!) k k k k S Kra) in datum: k k k k Podpis naročnika: IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV NAČRTI ZA NADALJNJI RAZVOJ PROIZVODNJE_ Novost: plastika Letos bodo začeli s proizvodnjo sestavljivih predalov, ki jih je mogoče montirati brez lepljenja # Novi prostori več kot potrebni V Izdeloval niči gumiranega papirja Velenje, kjer so lani ustvarili nad 5 milijonov din realizacije, to je 15 % več kot so računali, je osnovna proizvodnja - izdelava lepilnega natron papirja. Velenjčani krijejo večino jugoslovanskih potreb po lepilnem natron papirju, glavni odjemalci tega papirja so steklarne, živilska industrija in proizvajalci pralnih praškov. Lani so se; stroški izdelovanja lepilnega natron papirja precej povečali, saj sta se papir in lepilo podražila za 16 %, cene pa so ostale iste. LETOS 650 TON LEPILNEGA NATRON PAPIRJA V Izdelovalni« gumiranega papirja Velenje so lani obnovili strojni park, deloma pa so spremenili tudi tehnologijo proizvodnje lepilnega natron papirja. Ob koncu leta pa so začeli tudi s proizvodnjo plastike, in sicer so za začetek delali kot ko-operantje nekaterih naših velikih tovarn. Za letos načrtujejo v velenjski Izdelovalni« gumiranega papirja proizvodnjo 650 ton lepilnega natron papirja, nadaljevali pa bodo z modernizacijo proizvodnje, tako da bodo avtomatizirali še pakiranje in tako v celoti mehanizirali proizvodnjo. Pripravljati pa se bodo začeli na proizvodnjo novih vrst lepilnega papirja. ŠE HITREJE NA PODROČJE PLASTIKE Na področju plastike bodo v tem letu začeli s samostojno proizvodnjo. V sodelovanju s tujim partnerjem bodo začeli s proizvodnjo sestavljivih predalov, kijih bo mogoče montirati brez lepljenja. Tovrstna proizvodnja bo novost na našem tržišču, imela pa bo več prednosti. Predali bodo estetski in trpežni, sestavljati jih bo mogoče doma, v stanovanju ali v uradu. Pomembno pa je tudi dejstvo, da so surovine za 'ssSs melbrosia ttld. tovrstno proizvodnjo domače. V Izdeloval niči gumiranega papirja Velenje računajo še na proizvodnjo nekaterih drugih izdelkov na področju plastike, zlasti še na proizvodnjo elementov oziroma plastičnih delov za pohištveno industrijo. Zraven nelikvidnosti je za Izdelo-valnico gumiranega papirja Velenje, ki bo letos pri 25 zaposlenih ustvarila najmanj 8 milijonov dinarjev celotnega dohodka, osnovni problem - utesnjenost prostorov. Ob uvajanju nove proizvodnje na področju plastike so se že pojavile težave zaradi pomanjkanja prostorov. Zato računajo, da bi si v doglednem času zgradili nove. (vš) LJUBLJANA-SAVLJE 87 TOVARNA TRIKOTAŽE IN NOGAVIC PRIPOROČA CENJENIM POTROŠNIKOM SVOJE KVALITETNE IZDELKE: S OTROŠKE IN ŽENSKE H0LA-H0P, HLAČKE IN NOGAVICE OBISKALI SMO NOVO TOVARNO PODJETJA IGO V VELIKIH LAŠČAH S pridnostjo, sposobnostjo in brez kreditov — tovarna Mladi kolektiv IGO v Velikih Laščah žanje zavidanja vredne delovne uspehe Nekaj mesecev je tega, kar je ljubljansko podjetje IGO praznovalo 20. obletnico svojega obstoja. Ob pregledu opravljenega dela in snovanju načrtov za jutrišnji dan je kolektiv ugotovil, da je prerasel iz obrtne delavnice v močno delovno organizacijo z dokaj obetavnimi perspektivami. Kolektiv IGA šteje danes z vajenci vred blizu 320 ljudi, kar je 2,5-krat več kot pred desetimi leti. Svojo realizacijo pa so povečali od 6,6 milijona na 60 milijonov dinaijev letno, se pravi za devetkrat. Gostinska oprema podjetja IGO se danes blešči tako rekoč na vsakem koraku: v bolnišnicah, v obratih družbene prehrane, pa tudi v najimenitnejših jugoslovanskih hotelih tja od Kranjske gore do Ohrida. FOTO VEST NOVA TOVARNA BREZ KREDITOV Zavoljo sedanjih ozkih grl v proizvodnji b o podjetje zgradilo letos novo tovarno, ki bo imela 6000 kvadratnih metrov. Že leta 1969 pa je IGO z lastnimi sredstvi postavil novo tovarno v Velikih Laščah, ki s 56 delavci ustvarja letni promet v vrednosti 14 milijonov dinaijev. „Tovarno v Velikih Laščah smo zgradili izključno z lastnimi sredstvi..razlaga EDI ŠTEFAN, direktor podjetja IGO. „Prvi začetki proizvodnje segajo v Velikih Laščah že dobra tri leta nazaj. Takrat smo namreč odkupili prostore tamkajšnje kmetijske zadruge. Sprva smo imeli le sedem ljudi, danes jih dela 56. Večina delavcev je priučenih. Še bolj pomembno pa je dejstvo, da smo z njihovimi uspehi več kot zado- Barbara Iz Cerknice voljni. Tako rekoč iz nič so ustvarili zelo veliko ...“ S tem je želel direktor IGA poudariti, da so zaposleni v Ve- * likih Laščah tudi sami veliko pripomogli k temu, da imajo danes novo tovarno. Skoraj vse,kar je bilo v njihovi moči, so napravili s prostovoljnim delom. „ČE BI DOBILI NOVE STROJE ...“ Obrat IGA v Velikih Laščah proizvaja predvsem električne peči, stroje za lupljenje krompirja, najrazličnejše mize in a kombinirane kuhalnike na elektriko in plin. „Trdim lahko, da smo delavci v Velikih Laščah zelo zadovoljni,“ je pripovedoval obra-tovodja Franc Čuden. „Bili pa bi še bolj, če bi dobili novo stiskalnico in stroj za krivljenje pločevine. Zdaj namreč režemo in krivimo pločevino v Ljubljani in jo potlej prevažamo v Velike Lašče, kar nedvomno povzroča precejšnjo izgubo časa in denarja. Če bi to lahko delali doma, bi se naša produktivnost povečala za blizu 20 %.“ K temu naj dodamo le še to, da ima matično podjetje IGO že v letošnjem programu nakup novih strojev za obratv Velikih Laščah. IZ MALEGA RASTE VELIKO V novi tovarni IGA v Velikih Laščah smo se pogovarjali tudi z drugimi delavci. Tako s ključavničarjem Viktorjem Sterletom in visokokvalificiranim varilcem Vinkom Koširjem. Oba sta zaposlena v laščanskem obratu IGA že od vsega začetka. Z delom sta zadovoljna in tako kot obratovodja Čuden želita, da bi kar najhitreje dobili še preostalo potrebno opremo. Kljub temu, da šteje obrat komaj 56 ljudi, je za delavce poskrbljeno kot v kaki veliki delovni organizaciji. Celo hranijo se lahko na delovnem mestu. Za toplo malico morajo odšteti komaj 2,30 dinarja. Iz malega raste veliko: „Za-dali smo si, da bomo obrat v Velikih Laščah še okrepili,“ je razlagal direktor Edi Štefan. „To je tako v našem interesu kot v interesu kraja samega. Možnosti za zaposlitev so bile doslej namreč v Velikih Laščah dokaj skromne.“ In ob koncu še naslednje: precej je pripomogla k razvoju obrata IGA v Velikih Laščah tamkajšnja kmetijska zadruga, še danes ima veliko razumevanja za rast te mlade delovne organizacije, ki se je po svojih delovnih uspehih že v borih nekaj mesecih povzpela med vodilne kolektive v občini. A. Ul. ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ 3 ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ • ZASTOJ V HRASTNIŠKI TOVARNI KEMIČNIH IZDELKOV Pomanj- kanje surovin ogroža poslovanje • Delavski svet je moral pred kratkim sprejeti sklep o začasni ustavitvi proizvodnje v obratu fosfornih soli • Velika škoda za kolektiv Obrat za proizvodnjo fosfornih soli je miroval samo pet ah šest dni, vendar znaša škoda' zaradi prekinitve obratovanja nad 1 milijon din, posredno škodo pa imajo tudi tovarne, ki jim hrast-niški kolektiv dobavlja tri-polifosfate za izdelavo pralnih praškov. Hrastniška tovarna kemič-j nih izdelkov dobiva žveple-I no kislino za proizvodnjo 5 obrata fosfornih soli iz celj-j ske Cinkarne. Vsak dan je ■ potrebuje okrog 85 ton. j Januarja in februarja pa so | zmanjšali dobavo na vsega ■ 60 do 62 ton na dan, sredi i minulega tedna pa so spo-| ročih iz Cinkarne, da nimajo ■ nobenih količin žveplene 5 kisline, ker je precej izva- I žajo. Predstavniki kemične l tovarne so morali na pot, da ■ bi kupih to surovino pri negi katerih drugih jugoslovan- j skih proizvajalcih, seveda pa m je prevoz iz oddaljenejših j krajev dražji in bo to vpli-l valo na uspešnost letošnjega j gospodarjenja v tem hrastni-l škem podjetju. Zaradi prekinitve obrato- ■ vanja so morali v hrastniški I tovarni kemičnih izdelkov ■ začasno prestaviti na dmga ■ delovna mesta najmanj 40 jj ljudi. To pa seveda ne bi bilo I mogoče, če bi zastoj trajal j dlje časa. Tako so se števil- ■ n im drugim težavam, s kate-5 rimi se letos ubada ta kolek-| tiv, pridružile še sedanje. Ne bo odveč, če še po-5 vemo, da mora tovarna kemičnih izdelkov uvažati fosfate iz prekomorskih dežel, ti so se podražili, dražji pa je tudi prevoz z ladjami, —m— Ml IIM VI PO H I O 1 VU V prodajalni Exportdrva v Ljubljani so od 8. do 16. marca pokazali in dali poseben poudarek Brestovemu novemu programu. Obenem so nudili kupcem tudi 5 % popust. Exportdrvoln cerkniški Brest sta že dolgo dobra poslovna partnerja. Zato so se pri Exportdrvu prvič odločili, da dajo poudarek enemu izdelku oziroma programu ene tovarne. Uspeh ni izostal. Še več, proti vsem pričakovanjem je zelo velik, saj so v tem tednu prodali kar za 150.000 dinarjev elementov novega Brestovega programa. Nov Brestov program, ki ga imenujejo BARBARA in je obložen s tikovim furnirjem, je, kot zatrjujejo pri Exportdrvu, eden najbolj funkcionalnih programov trenutno pri nas. Iz 30 različnih elementov lahko sestavite nešteto kombinacij in kar je še posebej privlačno, s temi elementi je mogoče opremiti tudi manjše in celo zelo majhne prostore. Tekst in foto: A. AGNIČ O n o o o o o o o o o o o o 4k 4 ► 4 ► O V 4 * O < ► O 4 ► # ♦ 4> 330.000 ton premoga, vendar še primanjkljaj! Zasavski rudarji so tolikšne količine premoga nakopali v dveh mesecih, čeprav sta imela januar in februar manj delovnih dni. Na tolikšen obseg proizvodnje je nedvomno vplivalo tudi delo ob sobotah. Rudarji so namreč izkoristili letos že osem, sicer prostih sobot, za redno obratovanje. Tudi marca bodo rudarji delali najmanj dve ali celo tri sobote in če bo potrebno tudi aprila. Sicer pa so potrebe po premogu tudi letos vse večje tako v industriji, kot v široki potrošnji. Kaže celo, da se bomo že letos znašli v večjih težavah zaradi pomanjkanja premoga in da se bo kriza stopnjevala, kot ugotavlja svet za energetiko pri slovenski gospodarski zbornici. Odločitev tega gospo- darskega organa, da z razmerami seznani republiško skupščino in izvršni svet, pa nedvomno potrjuje že eno prejšnjih ugotovitev, da bo naša energetska bilanca v naslednjih letih vse bolj porazna in da ne bomo imeli nobenih možnosti za odpravo teh zadreg. Znano je tudi, da perspektivni premogovniki, med njimi tudi zasavski, še vedno ne vedo, ali bodo prejeli letos kredite za modernizacijo, zato ni pričakovati nikakršnega povečanja proizvodnje premoga ali nadaljnjega povečanja storilnosti. S čim bomo nadoknadili čez nekaj let pomanjkanje energetskih virov, za zdaj še ni znano. Znano na je, da bo že letos primanjkovalo okrog S. .000 ton premoga za po trebe gospodarstva. -m- ►*♦**•»<*<( ŠPORT IN REKREACIJA TRIM prodira tudi na sneg Zadnje čase že pogosto slišimo besedo TRIM. Veliko ljudi že pozna, njen pomen, veliko pa jih je, ki ne vedo, kaj ta be-; seda pomeni. Pravi pomen te angleške besede ni bistven, v prenesenem pomenu pa pomeni športno udejstvovanje po lastni želji in potrebi, pomeni razvedriti in razgibati samega sebe brez meijenja časa ali katerekoli druge kontrole opravljene storitve. Sem spadajo vse rekreacijske oblike športnega udejstvovanja. TRIM je prodrl med naše delovne ljudi že v več oblikah, nazadnje pa tudi na snegu. Na pobudo MZTK Ljubljana in MSZS Ljubljana je vsako nedeljo postavljena v Kranjski gori TRIM-SKI proga, ali drugače rečeno „Proga za vsakogar". To ni tekma, to je le preizkus lastnega smučarskega znanja, brez merjenja časa (po lastni želji se čas lahko tudi meri). Čeprav je vreme zelo nagajalo, saj je skoraj vse nedelje v Kranjski gori deževalo ali snežilo, je bil odziv ljudi presenetljivo velik. Vsako nedeljo je peljalo poprečno po progi 152 ljudi. Seveda so v začetku ljudje spraševali: „Kaj pa dobim za to, če peljem po progi? “ Nekaterim je bilo težko razložiti, da peljejo med vrati le za lastno zabavo, za kontrolo svojega smučarskega znanja, zaradi novih užitkov na snegu. Joda, to je bilo le v začetku. Sedaj že skoraj vsak obiskovalec Kranjske gore ve, kje in zakaj je postavljena TRIM-SKI Proga. Nekateri že med postavljanjem proge nestrpno čakajo na startu, kdaj bodo lahko peljali med modrimi in rdečimi koli, ter s TRIM napisi označeni progi. Prav prijetno je poslušati pogovore med smučarji, ki so že prevozili progo. ,.Koliko si peljal, Janez? Ali res? Jaz sem bil malo slabši, toda za prvič je kar dobro. Že vem, kje sem ga polomil. Se dvakrat ah trikrat grem skozi, potem mi pa tudi Brsnina ne bo delala preglavic. Škoda je le, da je slabo vreme, drugače bi kar ves dan smučal po progi. Prav zanimivo je, če gre vse po sreči." Taki in podobni dialogi dajejo vedeti, da TRIM-SKI proga v Kranjski gori mora biti na voljo vsako nedeljo, dokler bodo snežne razmere to dopuščale. PRVA SEJA KOMISIJE ZA TELESNO KULTURO, ŠPORT IN REKREACIJO PRI REPUBLIŠKEM SVETU ZSS ANALIZA OSNOVA ZA BODOČE DELO Minuli teden je bila v Ljubljani v prostorih doma sindikatov prva seja Komisije za telesno kulturo, šport in rekreacijo pri Republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije. Prva točka dnevnega reda je predvidevala razgovor o okvirnem programu dela za tekoče leto. Člani komisije so sprejeli predlog, da izdelajo najpozneje v mesecu dni konkreten program dela za letošnje leto, da pa posebna skupina ljudi nemudoma začne z izdelavo analize, ki naj bi odgovorila na vprašanje, kaj je bilo doslej storjenega na področju telesne kulture, športa in rekreacije delavcev, kakšne so možnosti, potrebe in želje zaposlenih. Rezultati analize, ki naj bi zajela čim večje število delovnih organizacij v Sloveniji, naj bi predstavljali izhodišče za dolgoročni delovni program komisije pri republiškem sindikalnem svetu. Nadalje so si bili udeleženci seje povsem enotni v tem, da bo morala nuditi komisija vso politično in strokovno podporo pri organizaciji telesnokultumega življenja zaposlenih. Komisija _____„j za ohranit* milni in vitalnosti bo morala usmeriti svoja prizadevanja predvsem na dnevni, tedenski in letni oddih zaposlenih, saj so vrzeli na tem področju najgloblje. Pod dmgo točko dnevnega reda so člani komisije pregledali opravljeno delo na področju TRIM — športa za vsakogar. Ob tem le naslednje: celotna akcija TRIM poteka po zaslugi Zveze za telesno kulturo Slovenije, Partizana in Zveze sindikatov Slovenije presenetljivo dobro. Pri ljudeh je naletela na veliko razumevanje ter na vsestransko podporo. Spodbuden je tudi podatek, da je bilo razdeljenih doslej v Sloveniji že blizu 200 tisoč TRIM kartončkov. Po ocenah Zveze za telesno kulturo Slovenije jih redno izpolnjuje kakih 20 odstotkov oziroma 40 tisoč zaposlenih. A. UL. Neverjetno, toda (upajmo) resnično! Ko so goriški sindikati pred časom proučevali položaj delavcev osebnimi dohodki do 1000 din mesečno, so se pozanimali tudi za to, kako ti ljudje - lani jeseni jih je bilo v vsej občini okoli 400 - izkoriščajo svoje dopuste. Izid te ankete je dejansko presenetljiv in, upajmo, resničen! Izkazalo se je namreč, da je dopust v različnih oblikah (toda za dejanski oddih) izrabilo kar 45 % teh delavcev, da 19 % anketiranih do takrat še ni bilo na dopustu in daje dopust za delo na domu ali pri sosedih izrabilo ostalih 36 % delavcev. * ■ Res je, da polovici vseh delavcev, ki zaslužijo do 1000 din mesečno, ni treba preživljati družin, ker so še samski. Vseeno pa izid te ankete kaže, da imajo samski delavci, čeprav z nižjimi osebnimi dohodki, vseeno možnost, da lahko odhajajo na dopuste v dosti večji meri kot njihovi poročeni kolegi z družinami. Prav zavoljo te ugotovitve tudi povzemamo omenjene podatke iz analize goriških sindikatov in pristavljamo naše vprašanje: kaj smo storili, da bi lahko vsaka slovenska delavska družina vsaj vsako drugo leto odšla na dopust, kakor se to že zdaj• posreči mladim goriškim delavcem? _____________________________________-mg SsSi^i DOBRNA SODNIKI NA SEMINARJU V zdravilišču Dobrna se je pretekli teden končal tridnevni seminar o pravilih nogometne igre za sodnike celjske podzveze nogometnih sodnikov. Na seminarju se je zbralo 41 nogometnih sodnikov, ki so ob tej priliki opravili tudi preizkus znanja iz teorije nogometnih pravil in položili fizične norme. Celjski nogometni sodniki zadnja leta pomembno vplivajo na razvoj občinskih sindikalnih športnih iger. S sojenjem tekem v velikem in malem nogometu v veliki meri prispevajo k uspešnosti in regularnemu poteku tekmovanj v teh športnih panogah. M.BRECL MUTA OB DRAVI 75 EKIP V NAMIZNEM TENISU IN 35 V ŠAHU Dvorana AD Kladivar je vsak večer zasedena z desetimi mizami, na katerih igra 75 ekip iz 45 sindikalnih organizacij v konkurenci članov, starejših članov in članic. To so prav gotovo rekordne številke, ki pa se jih organizatorji sindikalnih športnih iger niso ..ustrašili". Prizadevni član komisije za rekreacijo pri ObSS, Leban Marjan, vsak večer vodi tekmovanje, ki se odvija v desetih ligah. Po 3. kolu so v vodstvu naslednje ekipe: ČLANI: 1. liga - Ingrad in Železarna, 2. liga - Železnica in Klima, 3. liga — Zlatama, 4. liga — Etol, 5. liga osn. šola Dobrna; Star. člani: 1. liga — Aero, 2. liga — še ni bilo tekem. Članice: 1. in 2. liga sta odigrali samo po eno tekmo. ŠAH: Prihodnji teden se bo pričelo tekmovanje v šahu. Prijavilo se je deset ekip več kot lani. Igrale bodo v štirih ligah. Lanskoletni prvak je Ingrad. ODBOJKA: Najprej bodo tekmovali starejši člani. Letos se je prijavilo pet ekip več kot lani, tako da-bo lanskoletni prvak Ingrad imel konkurencb še v 11 ekipah. TONE GORŠIČ Z DIS v Črnem vrhu (Foto: Jeram) DIS v Črnem vrhu Dne 11. marca je bilo v Črnem vrhu nad Idrijo tekmovanje v veleslalomu v okviru DIS 72. Tudi tokrat je bU organizator in gostitelj občinski sindikalni svet Idrija. Tekmovalo je 170 tekmovalcev in tekmovalk iz vseh notranjsko-primorskih občin, razen obalnih#Organizatorje je presenetila velika udeležba na tej športni manifestaciji. Srečo so imeli tudi s snegom, ki gaje bilo še toliko, da so lahko izvedli tekmovanje. Ekipno so se uvrstili: starejše članice — Tolmin, Idrija, Postojna. Članice - Idrija, Logatec, Postojna. Veterani - Cerknica, Postojna, Nova Gorica. Starejši člani - Idrija, Logatec, Nova Gorica. Člani -Idrija, Tolmin, Nova Gorica. Prvo mesto je zasedla Idrija, dmgo Tolmin in tretje Postojna. Pokrovitelj DIS 72 je bil zvezni poslanec Jože Oblak. TEKMOVANJE GOSTINCEV Na Koroškem so se pomerili v športu gostinski in turistični delavci V prijetnem koroškem turističnem kraju v Mežici so se 18. februarja zbrali gostinski in turistični delavci koroške regije, to je iz Mislinjske, Dravske in Uspel memorial ZVEZA ^ZAJiEKREACIJI^ Pred dnevi so predstavniki UbSS, SZDL, ZMS in ObZTK P°dpisali dogovor o ustanovitvi zveze (skupnosti) za rekreacijo, ** naj bi bila del bodoče kultur-n.e skupnosti. Območje rekrea-J?J® presega okvire dosedanjega fle*a Občinskega sindikalnega SVeta, še zlasti ob tolikšnem raz-^lahu in zanimanju med ob-ani. Prav gotovo bo ta korak, je menda prvi v SRS, po-enil novo stopnico v razvoju ^kreacije v Celju. Klavska enotnost - št. n - ib. marca 1972 Devetnajst šahistov radeljske občine je sodelovalo na šahovskem turnirju za ..Klančnikov memorial", ki se je uspešno končal 12. marca na Muti. Tekmovanje je veljalo tudi za posamično šahovsko prvenstvo občine Radlje. Prvih šest uvrščenih pa je s tem osvojilo tudi IV. šahovsko kategorijo. Turnir so priredili v spomin na Klančnika z Mute, ki je bil vnet šahovski delavec in velik ljubitelj belo-čmih figur. Šahovska sekcija Partizana Mute je organizirala turnir v-zadovoljstvo vseh udeležencev, poleg tega pa je pripravila tudi domala za vse tekmovalce lepa praktična darila. Šahisti radeljske občine, ki so doslej nastopali zelo neorganizirano, pa so sklenili, da bodo ustanovili svojo občinsko zvezo. Tako so od 2. februarja do 12. marca letos odigrali kar 162 iger, nekaj najboljših partij pa so prireditelji objavili v biltenu I. Klančnikovega memoriala. Turnir je pokazal, kaj so in kaj hočejo predvsem mladi šahisti v tem delu Dravske doline. Šah bodo morali uvesti tudi v program športne aktivnosti na šolah. HINKO J. Mežiške doline. To je bilo že četrto srečanje, kije bilo izredno skrbno pripravljeno pod vodstvom Gospodarske zbornice za turizem in gostinstvo iz Dravograda. Pokroviteljstvo so prevzeli republiški odbor sindikata in občinski sindikalni sveti sodelujočih občin. Nad dvesto gostincev, v večini so bile ženske, se je pomerilo v številnih športnih panogah, ali pa si jih je vsaj ogledalo in sklenilo, da bodo pričeli trenirati. Pozno popoldne in večer pa so namenili srečanju in razvedrilu v hotelu Peca, ki je za udeležence res prijetno poskrbel. Prireditev si je z zanimanjem ogledal predsednik Komiteja za turizem in član izvršnega sveta SRS Franc Razdevšek in drugi predstavniki gospodarske zbornice ter gospodarstva iz Koroške. Čeprav gostinci nimajo na pretek časa za šport in rekreacijo, ker je takšna narava njihovega dela, so se požrtvovalno in zagrizeno borili za prva mesta ter dosegali presenetljive rezultate. Skratka, vsa Mežica je bila prizorišče športnega boja med gostinci. Doseženi so bili naslednji rezultati: Veleslalom — ženske: Mihaela Arbaiter, Mežica; moški: Milan Kogal, Vuhred. Sankanje — ženske: Marica Mlinšek, Mežica; moški: Milan Škufca, Slovenj Gradec. Tek s pladnji — ženske: Marija Perše, Mežica; moški: Mirko Jeeromel, Slovenj Gradec. Valjanje sodov — ženske: Marica Mlinšek, Mežica; moški: Jože Šega, Radlje. Streljanje z zračno puško — ženske: Heda Lečnik, Ravne in Ida Lipuš, Radlje (enako število krogov); moški:- Vinko Šmon. Kegljanje: ženske: Heda Lečnik, Ravne; moški: Mirko Jero-mel, Slovenj Gradec. Ob zaključku so gostinci sklenili, da se bodo za prihodnje srečanje, ki ga nikakor ne bodo opustili, v športnem smislu še bolje pripravili. kw NAROČILNICA ZA NOVE NAROČNIKE Naročam Delavsko enotnost Ime in priimek;......................................*...... Točen naslov: ............................................... Naročnino za 12 mesecev v znesku 26.- din bom poravnal na tekoči račun CZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, št. NB 501-1-991 STRAN li rr Čez teden dni — torej natanko tako, kot smo obljubili — ne bo nobene neznanke več. Prihodnjo sredo, 22. marca, bomo opravili prvo nagradno žrebanje v naši igri. Izžrebali bomo: — 10 naročnikov na naš tednik, od katerih bo vsak prejel bogato kolekcijo proizvodov znane ljubljanske tovarne ILIRIJA, naše uredništvo pa bo vsakemu izžrebancu zagotovilo brezplačno naročnino na naš list; — 3 kupone zbiralcev novih naročnikov, ki vsakomur prinašajo enodnevni izlet za dve osebi v Pulj z letalom DC-9 podjetja INEX ADRIA AVIOPROMET s prevozom dp letališča Brnik'in kraja stalnega prebivališča. Delavska enotnost, ki bo izšla 2M razrešila vse neznank&prvega kola na Saj vendar veste, da Delavska er* letos 30. obletnico! syo - odločitev, da ob tem častiti] idipml prijateljem to smo v uredništvu namestili dva velika bobna zSbflgatimi- nagradami. In zavrteli ju (io vsak mesec tja do 3o7novembra, vsak mesec pa vas l novo presenečenje. Delavska enotnost vas sproti obvešča o vseh aktualnih dogajanjih v vašem ožjem in širšem okolju — za vaše prijateljstvo in zvestobo pa vas tudi nagradi! PRAVILA IGRE Za vse zamudnike naj na kratko ponovimo, kdo lahko sodeluje v nagradni igri ob 30. obletnici Delavske enotnosti. sreče pa je namenjen vsem tistim; ki še obivati naročnike na naš lM. Vsakdo in vsi itmi lahkšPpostanejo zbiralci novih naroč-_ med svojimi znanci, prijatelji, tovariši žbral pet novih naročnikov, ki bodo tudi poravnali naročnino za prihodnjih 12 mesecev, bo prejel lepo knjižno darilo in kupon za nagradno žrebanje. Vsakih nadaljnjih pet zbranih naročnikov pomeni novo knjižno nagrado in nov kupon. Povemo naj še to, da vsi, ki smo jim namenih bobna sreče, do konca sodelujejo v naši nagradni igri. Pravico do žrebanja v naslednjem kplu izgubi samo tisti naročnik, že dodelil nagrado, zbiralcem naročnikov samo izžrebani kupon, >!£ .druge pa pustih1 TEKMOVANJE OBČINSKIH Radi bi tudi spomnili, da smo pripravili lepe nagrade za vete, ki širijo svoj hst med članstvom, bomo podelili ob koncu junijafto pa „ li, kajti za sklepno slovesnost ob 30. ci Delavske enotnosti smo pripravili presenečenje, o pa za izdaj še nočemo govoriti, dih bomo: — Občinski sindikalni svet, na območju katerega se bo letos najbolj dvignilo število naročnikov; — občinski sindikalni svet, na območju katerega bo letos najbolj porasel odstotek naročnikov v primerjavi s številom zaposlenih. PRIHODNJI TEDEN! Prihodnji teden tudi razpis drugega kola naše nagradne igre! Še lepše nagrade. Kmalu pa vam bomo razkrili skrivnost, ki vas bo več kot presenetila. Torej — 25. marca na zadnji strani Delavske enotnosti! J V TRBOVELJSKI STROJNI TOVARNI MODERNIZACIJA ZE DAJE PRVE SADOVE Postopno, a načrtno V trboveljski Strojni tovarni nadaljujejo z modernizacijo proizvodnje, ob tem pa si tudi prizadevajo, da bi gospodarili čim bolje! Prav zdaj so uvedli novo, sodobno ureditev dela. Njena osnovna značilnost je povečana odgovornost vseh nosilcev proizvodnega procesa in skrb vsakega od zaposlenih za bolj racionalno poslovanje. S prehodom na novo organizacijo dela so uvedli tudi ponovne razpise za vsa pomembnejša delovna mesta. Ob prijavi mora vsak inženir, tehnik in celo vsak poslovodja nedvoumno napisati, kako se bo lotil svoje naloge, kdaj jo namerava izpolniti in kaj bo to prispevalo k boljšemu gospodaije-nju. Pred kratkim so ure dih novo plinsko postajo, ki pomeni znaten prihranek, najmanj pa 360.000 dinaijevna leto. Strojna tovarna je namreč velik potrošnik kisika, saj ga potrebujejo za avtogeno varjenje pri rezanju velikih in debelih železnih in drugih plošč v obratu za pripravo materiala. Vsakodnevno prevažanje kisika v jeklenkah iz Ruš je bilo predrago, razen tega pa za sodobno urejeno proizvodnjo tudi neprimerno. Sedaj dovažajo iz Ruš utekočinjeni kisik v posebni cisterni, ki ga s posebnim postopkom pretočijo V plinske tanke, od tam pa po posebnem omrežju spustijo v obrat za pripravo materiala. Takšen način ni samo cenejši, temveč omogoča tudi večjo varnost pri delu. Izboljšav v podjetju je še precej. Naj omenimo še sistem ogrevanja obratov in drugih prostorov, ki je bil doslej zelo zastarel. Po temeljiti presoji so strokovnjaki predlagali, da bi kupih nov kotel v toplarni Zasavskih premogovnikov, v Strojni tovarni pa so dogradili posebno toplotno postajo in položili vode iz toplarne v podjetje. Zmogljivost postaje in vodov je skoraj še enkrat večja, kot jo potrebujejo sedaj. Pri gradnji so namreč računali na nadaljnji razvoj in razširitev obratnih prostorov. Tako so zdaj za dalj časa uredili to vprašanje, izognili pa so se tudi številnim obolenjem svojih zaposlenih, posebno v velikih obratih. -M- . - |__| ____ ' g ***»> -**^*wi Zadnji sneg - zadnje otroško zimsko veselje. Foto: A. AGNIČ OSNOVNA USMERITEV ŠKOFJELOŠKE INDUSTRIJE Izkoristiti nove zmogljivosti In povečati izvoz____________ __ število zaposlenih naj bi se povečalo za šeststo Osnovna prizadevanja škofjeloške industrije bodo v tem letu veljala čimbolj učinkovitemu nadaljnjemu aktiviranju novih zmogljivosti, ki so bile največ dograjene lani. Planirane naložbe v vrednosti 72 milijonov dinarjev bodo na ravni lanskoletnih, namenjene pa so predvsem za opremo. Tako nameravajo Loške tovarne hladilnikov pretežno za opremo uporabiti 13 milijonov predvidenih investicij, Gorenjska predilnica bo od skupne vsote 25 milijonov namenila za stroje 21 milijonov, Alpina 3 milijone in podobno. Med večjimi gradbenimi objekti letos predvidevajo gradnjo novih prostorov podjetja Etiketa v Žireh, saj delajo sedaj v zelo slabih razmerah. V skladu z omenjeno značilnostjo letošnjih naporov v tej občini je tudi precejšnja potreba po novih delavcih. Industrijska podjetja predvidevajo, da bodo imela letos povprečno zaposlenih 7930 delavcev, to je za 600 ali za 8 odstotkov nad lanskoletnim povprečjem. Največ novih delavcev želijo pridobiti v lesni industriji Alples, v Iskri Železniki, v Loških tovarnah hladilnikov, v Iskrini tovarni gospodinjskih strojev v Retečah, v Konfekciji Kroj ter v ži-rovskih tovarnah Alpina in Kla-divar. Spričo bistvenega povečanja zmogljivosti v preteklem obdobju in potrebe po večji stopnji njihove izkoriščenosti predvidevajo letos v tej občini tudi nadpovprečno, povečanje vrednosti industrijske proizvodnje. Dosegla naj bi 1 milijardo 111 milijonov dinarjev ah kar za dobrih 38 odst. več kot lani. Pri teh načrtih prednjačita Iskra in Alples v Železnikih: prva name-’ rava proizvodnjo več kot podvojiti,- druga pa povečati za tri četrtine. Ob večji proizvodnji se bo bistveno dvignila tudi prodaja v tujino. Povečala naj bi se kar za 43 odstotkov, njena vrednost pa naj bi se približala 15 milijonom dolarjev. Iskra Železniki bo s planiranim izvozom v vred- nosti 3 milijone 250 tisoč dolarjev povečala lanskoletno prodajo v tujino celo za 163 od- stotkov, Alples pa jo namerava dvigniti za 83 odstotkov. M. S. Zopet največ pohištva Na javni razpis in na ; posebno pismo naslovljeno 637 jugoslovanskim Z delovnim organizacijam ? je Akcijski sekretariat za j industrijsko oblikovanje , Jugoslavije prejel že odgovore 45 podjetij, ki želijo preko natečaja „AS DESIGN 72“ razpisati naloge za industrijsko oblikovanje likovnih izdelkov. Posebno številen je odziv podjetij iz ostalih jugoslovanskih republik; med temami pa jih je zopet največ s področja pohištva, tekstila in kovinske stroke. Nagrade, ki jih bodo na predlog mednarodne žirije podelila posamezna podjetja najuspešnejšim natečajnim projektom, so razdeljene v tri kategorije, in sicer za sistemske rešitve v višini od 15.000 do 20.000 din, za oblikovanje raznih garnitur, oziroma družin izdelkov od 5000 do 15.000 din in za oblikovanje posa-mežifih izdelkov od 3500 do 5.000 din. Višina nagrad in mednarodna konkurenca bo za domače obiskovalce nedvomno dobra stimulacija. Žirijo natečaja „AS DESIGN 72“ sestavljajo od tujih strokovnjakov s področja oblikovanja prof. Carl Aubock iz Avstrije, prof. Andrzej Pawlowski iz Poljske in znani oblikovalec Ilmari Tapiovaara iz Finske. Domači člani žirije so magister Davorin Savnik Bruno Planinšek in predstavnik podjetja, ki je razpisalo oblikovalsko nalogo. M. KUNČIČ NAROČILNICA ZA ZBIRALCE NAROČNIKOV Ime In priimek Naslov Podpis Vsok novi naročnik potrdi zbiralcu naročnikov s podpisom svoj pristanek'In sam vplača naročnino za 12 mesecevna tekoči račun ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, št. NB 501-1-991 Ime, priimek In točeni naslov zbiralca naročnikov: DELAVSKA ENOTNOST S2Lw,y5Sr«r,V3 Glasile ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, POGAČNIK. Naslov uredništva In VENIJK, Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. Ust Je bil ustanovljen 2Š. novembra 1ML Ureja ga urednlikl uP™ve: Ljubljana, Dalmatin era UL «„ poštni predal 3I3/VI, telefon uredništva 316-554, 323-554. Račun pri Narodni i-m-I-ime — ttnnrm itevllka stane 5« N-per — Naročnina Je četrtletna Ut din — polletna 13 din — In letna »Ljudska pravica« ljubljen« odbor. Glavni ln odgovorni urednik MILA*! banki v Ljubljani, št. NB 5S1-1-SS1, deviz"1 2« din — Rokopisov ne vračamo — Poštnin"