Mirovno pismo sv. Očeta vladarjem. Sv. 06e Benedikt XV. je poslal vladarjem voj slrajočib se in nepristranskih držav mirovno pismo. v katerem jih z nekako očetovsko prijaznostjo vabi, tiaj nehajo z vojsko in naj začne.jo misliti na mir Papeževo mirovno pismo se glasi: Vladarjem vojskujočih se držav! Od začetka našega vladanja, v sredi grozot te 3lra6ne vojske, ki se je razvaela nad Evropo. srao se zavzeli za tri reoi: da v a r u j e m o p o p o 1 n o nepristranost napram vsem vojsktijočim, kakor stori to tisti. ki je oče vseh in ki Ijubi vse svoje otroke z eriako naklonjenostjo: d a neprestaao stremimo za tem, storiti vsem kolikor mogofie veliko dobrega, pri tem ne ozirajoč se na osebo, brez razločka narodnosti in vere, kakor nam to predpisuje splošni zakon ljubezni do bližnjega in kakor nam to predpisuje od Kristusa izročeno najvišje duhovno dostojanstvo; d a k o n 6 n o n i 6 e s a r n e o p u s t i m o — kar na enak način zahteva naše mirovno poslanifetvo — koIikor je v naSi moči in prispevati k temu, da pospeŁimo konec te jstiske ter napravrmo po$kus, Jjudstva in njih vladarje pridobiti za zmernost, - ki bi vodila do mirne j>resoje mini, d o pravičnega i n stalnega mir u. Vsak, kdor je tekom treh, ravnokar preteklih, bolipolnih let sledil našemu delu, je lahkb spoznal, <ta smo vedno ostali zvesti svojemu načelu, biti popolnoma nepristranski in da smo neprestano opominjjali vojskujoče se narode in vlade, naj postanejo zopet bratje, Čeravno ni vse objavljeno, kar smo storiii, da dosežemo ta plemenit cilj. Proti koncu prvega vojnega leta smo poslali prepirajočim se narodom najživafonejše oporaine in smo še vrhu tega pokazali pot, po kateri bi se moralo iti, da se pride k spora«aml.jen.iu in za vse fiastnemu miru. Žal, da se ni ¦slišalo naSega klica in vojska se je tekom dveh let z vso strahoto in srditostio nadaljev-ala. Poatala je še celo groznejša in se je razširila na suho in na mor;e, du, eelo v zračne višine. iRazrušenje in smrt je udirala v nezavarovane vasi, ftoz nedolžno prebivalstvo. Nihče si sedaj ne more predstavljati, za koJiko W se trpljenje vseh še pomnožilo, 6e bi se še nadaljni meseci, ali kar bi bilo še hnjše, nadaljna leta pridruzila dosedanjim krvavim trem letom. Evvopa drvi v prepad. Ali naj postane omikani avet popolao polje smrti? Ali hoče proslavljena in cvetoča Evropa, kakor da bi bila obsedena od splošne blaznosti, drveti proti prepadu in svojemu lastnemu uničfinju ponuditi roko? Mi, ki ne zasledujemo nobenega posebnega političnega naniena in nobenih ka.kor si koli bodi sebifiiiih stremljenj kake vojskujofie se stranke, marvefi nas sili kot sTcupnetia očeta vseh vernikov- eut dolžnosti, da na milo j>rošnjo naših otrok, ki nas prosijo za naše posredovanje in za našo besedo v prilog mini. povzdignemo v tem tako težkem ftasu vnovift klic po miru ter vnovič nujno svarimo tiste. kojim je izro^ena usnda narodov. Papeževi mirovni predlofd. Da vbi se še pn nadalje ne omejevali na splošne izfaze. Vakor so nam tn dosedaj svetovale okolSčine, hoCemcl' sedaj priti s.ta-odlogi, ki so v večji meri jasni in izvedljivi in ki pozivljejo vlafle vo.jskn.ioisih se držav, da se glede sledefiih toftk, ki bi naj tvorile potrebno f>odlago za pravičen in trajen mir, sporaznmejo, pri fiemur jira ostane prepuščeno. da si dolofiijo in izpopolnijo posamezne' tofike. Pred A^sem naj zavlada temeljna misel, da stopi na mesto sile o r o ž j a — m o Č pravice. Iz te pa sledi j>ošten sporazum v svrho istočasnega in vzajemnega znižan,ja oboroženj po ^otovih [iravilih in pod gotovimi jamstvi do take mere. ki je potrebna in zadostna za vsako državo za vzdrževanje javnega reda. Nato bi se naj na mesto vojnili sil uvedla razsodišfia s svojimi mir ustvarjajočimi nftinki in sicer po dog<v vorjenih pravilih, ki bi imj drža\i. katera se bi ali ne hotela podvreči mednarodnemu razsodišču, ali ga ne hotela sprejeti, pretila z kazni. Ako bi bila na ta način upostavljena in zasigurana nadvladte pravice, bi se naj odstranila tista ovira, ki je napoti prometu med narodi in sicer na ta način, da bi se na enak način z določenimi pravili zasigurala prava prostost in skupnost morja. Tobi naeni strani izkljufievalo vzroke za spore. na drugi strani bi pa ustvarilo nove vire blagostanja in napredka. Odškodjiine in vojni izdatki. Kar se tiče povrnitve škod in vojnih stroškov, ni nobenega drugega sredstva za rešitev tega vprašanja, nego da izrefiemo splošno temeljno načelo p op o 1 n e i n m e d s e b o j n e o d p o v e d i , ki bi bila med drugimi tudi opravičena vsled neskončnih dobrot. nastalih iz razoroženja, To tem bolj, ker bi bilo nadaljevaiije takega krvoprelitja edino in samo iz sospodarskih ozirov nerazumljivo. Povrnitev zasedenega ozemlja Ako bi bilo na drugi straiii še kakili posebnib. vzrokov za gotove slufiaje, bi se naj |K)šteno in pravifino razmotrivali. »Toda ta mirna sporazumljenja s svo.jimi neskonfinimi dobrinatni bi pa bila. nemogofta, ne df:t bi poprej medsebojno vse države vrnile zasedena ozemlja. Glede Nemčije: Nemči ja bi mo-t rala popolnoma. izprazniti Belg,iio, kateri bi se morala zajamčiti njena popolna politična, vojaška in gospodarska neodvisnast napram katerikolisibodi državi; istotako bi morala N e m 5 i j a i zprazniti zasedeno francoskoozem1 j e. slično bi se pa tudi morale vrniti Nemčiji vse njene izvenevropske ko 1 o n i j e ali naselbine. Sporna vprašan4a med Italiio ln Avstrijo. Kar se tiče spornih v].)rašanj glede ozeralja n. pr. med I t a 1 i j o i n A v s t r i j o, med N e m 6 i j o i n F r a n c i j o, je pač upat:, da bi bile prepirajoče se stranke vsled neizmernih dobrot, katere bi prineslo splošno razoroženje in katero bi zajamfiilo fcrajen mir, pri volji, presojevaii to vprašanje iz stališča spravljivosti* pri fcemur bi se naj po možnosti pravice upoštevala stremljenja narodov in bi se naj pri tej priložnosti oodredlli posebni interesi splošni blaginji, veliki Človeški skupnosti. Isti duh pravičnosti bi na.i preveval preskuševanie drugih vprašanj in vprašanj glede ozemlja, osobito tista vprašanja, M se tičejo Armenije, balkanskih držav ter ozemelj, ki so spadala k nekdanjemu poljskemu kraljestvu, kateremu morajo njegova plemenita zgodovinska izro&la in njegova v tej vojski prestana trpljenja po pravici pridobiti sofiustvovanje vseh narodov. To so glavne temeljne podlage, na katere bi se, kakor misliino, morala opirati bodofia nova preu*editev narodov. Te temeljne podlage so take, da bi onemogočile zopetno vrnitev sličnih sporov in bi naj bile predpriprava za bodočo rešitev tako važnih gospodarskih vprašanj in za blagostanje vseh vojskujočih se držav. Ko izročamo to iioto Vam, ki vodite v tei žalostni uri usodo vojskujočih se narodov in ljudstev, smo vsled tega navdahnjeni z osrečujoSim zaupanjem, ko vidlimo, da je sprejeta, z zaupanjem, da doEvimo, ko bo končana ta grozna borba, ki se jo sme vedno bolj smatrati za nepotrebno moritev. Celi svet pač prizna, da je čast orožja neoskrunjena na eni fcakor na drugi strani. Uslišite torej našo prošnjo, sprejmite očetovski poziv, katerega smo Vam izročili v imenu božjega odrešenika in kneza miru. Premišljujte o Vaši tako veliki odgovornosti pred Bogom in pred ljudmi. Od Vaših sklepov je odvisen mir in veeelje neštevilnih obitelj, življenje na tisoče mladih Ijudi, skratka, srefta narodov, kojim podeliti to dobroto je Vaša brezpogojna dolžnost. Naj Vas s sklepi navdahne Gospod, kakor je po njegovi najsvetejši volji, naj podarijo nebesa, da si ne le zaslužite cdobravanja Vaših sodobnikov, mar.ei; si še tudi v bodočih rodovih zasigurate lepo ime ustanovitelja miru. Kar se dostaje nas, ki smo v molitvi in v pokori tesno združeni z vsemi ve •niki, kateri vzdihu.ie.io p<> miru, prosimo za Vas od sv. Duha za razsvetljenje m svet. Vatikau, dne 1. avgudta 1917. Benedikt P. P. XV. (J. kr. avstrijski brzojavni poročevalni urad na omiiu ou^vv da kggefljio papeževega pisnia ni izbranijo kolinjese(jiio papeževega mirovnega pisma moviče. To^je priobfcilo. Vzrok, zakaj se ni objana, obstoječaesedila, še sedaj ni znan; gotovopa si ie v pretetf*l'k me<^ *em 'n izvirnim pismom. no bivališče \ * kjer je zasledil * * ce. V zahvaloci vseh narodov odklanjajo papezadavili to perto je danes težko reči. ali bo pa~ dela usoda. Gi predlogom kak uspeh ali ne. z uspehom os\e bi imel, narodi bodo mu kljub drvarnico, so^a njegove besede. Izredno nas vera dva sedajda je naš mladi, vrli cesar sprejel da se posreni pozdrav z resničnim veseljem. Pahurjeva dmik, ki mu je izročil pismo sv. Očeta, leti, da bi vsake besede mladega vladarja zveni ce, da se- izraz volje, storiti vse za svoje narode in jim podariti mir in pravico. Italijani so na papeževo mirovno ponudbo odgovorili po svoje Začeli so novo morijo ob južni fronti, da nam ugrabijo naše drage nam slovenske kraje. Ko sv. Oče kliče na mir in spravo, se Lahi vzdignejo kot roparji in pobijalci. Ali ni to blaz nost? Da bi vsaj ostali svet bil treznejši kot so Italijani in da bi vsaj vsi vladarji sledili človekoljubnemu zgledu našega cesarja Karla !