Tečaj X. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom .a celo leto 3 gid. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravnlštvu v škofijsk. poslopju (Bischofliof.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. List ljudstvu v poduk. Posamesne liste (>rodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Napredek pri državnih stroških in dačah. Svitli naš cesar so vladar lepib, deloma bogatih dežel, ki so do 1. 1868. imele svojo skupno državno gospodarstvo s skupnimi dohodki, davki in stroški. Ker bo kmalu zopet začel na Dunaju zborovati državni zbor, ki nam bo nastavil stroške in dače za 1. 1877, utegne marsikoga zanimivati, ako po številkah poizvč, kako se je do sedaj gospodarilo. Številke so močno zgovorne in podučljive; treba jih je le nekoliko bolj natančno pogledati in brž bode vsakemu jasno, kako so državni stroški in vsled tega tudi dače znatno napredovale, se kupičile in naraščale, da bi se davkeplaČitelju lehko lajse ježili, tem bolj, ker so mu liberalni kričači pri volitvah vselej godili in razlagali, kako bo v liberalnej dobi vse veliko bolje. Številke v dačnih knjižicah in pri državnih računih gotovo drugače kažejo. Marsikdo je vsled tega že davno zgubil vse veselje za liberalno dobo in jene drage naprave! Leto. Državni stroški. Državni dohodki. Pomanjkljei, 1862 388 milj. 294 milj. 94 milj. gl. 1863 1864 1865 1866 367 614 522 531 304 568 514 491 53 46 40 „ 1867 433 „ 407 „ 26 Leta 1868 se je z O^ersko sklenola nagodba na 10 let; nastal je dualizem tako, da so Mag-jari začeli posebno državno gospodarstvo za oger-ske dežele, ustavoverski ministri na Dunaju v zvezi z ustavovernim državnim zborom pa tudi posebno državno gospodarstvo za avstrijske dežele razun ogerskih. Ali za davkeplačitelje dualizem ni bil nič dobrega. Državni stroški in dače so sedaj za vsako polovico skoro tolike, kakor poprej za celo Avstrijo z ogerskimi deželami vred. Dunajski državni zbor je odobril sledeče številke pri državnih računih : Leto. Državni stroški. Dohodki. Pomanjkljej. 1868 320 milj. 281 milj. 39 milj. gld. Leto. Državni stroški. Dohodki. Pomanjkljej. 1870 320 milj. 317 milj. 3 milj. gld. 345 353 398 333 353 393 383 373 312 12 5 15 1871 1872 1873 ^ „ 1874 398 „ 1875 381 „ 1876 403 „ Letos imamo tedaj, odkar dualizem obstoji, največje stroške in tudi največji pomanjkljej ali deficit. Kajti 30 milijonom od državnega zbora nastavljenega deficita moramo še prišteti 19 milijonov, kojih jeza nove železnice dovoljenih. Imamo tedaj 403 milijone stroškov, 312 milj. dohodkov in 49 milijonov deficita. Tako je pri nas, a na Ogerskem ni boljše. Tukaj je pretečeni petek magjarski minister Szell ogerskemu zboru v Buda-peštu razložil, da bo drugo leto 233 milijonov stroškov. 218 milijonov dohodkov in tedaj 15 milijonov deficita. Vsa Avstrija z ogerskimi deželami vred je tedaj pod liberalnimi napravami in pod dualizmom prišla do velikanskih stroškov z 636 milijoni, in do davkov z 596 milijoni, t. j. celó blizu še jedenkrat toliko, kakor 1. 1862 v začetku liberalne dobe! Malo vesel napredek?! Cerkvene zadeve. Šolske sestre na Štajerskem. Fr. Z. Ali ne čuti tvoje srce, ljubi bralec ! nekega veselja, če besedo „otrok" imenujem ? Saj te spominja najsrečnejših dnevov tvojega življenja — rožne mladosti, ko še ti je zemlja bila raj, in še tvoje srce ni poznalo vkanljivosti in nezvestobe sveta! Vsi ljudje so se ti zdeli prijatelji; ker gledal še si s čistim nevkaljenim očesom. Vse ti je bilo tedaj še čisto, nepopačeno. „Oh blažena leta nedolžnih otrok, Vi 'mate veselje brez težkih nadlog." In vendar, kaj je bolj revno od otroka?! Kako slabo in nezmožno je dete! Vsaka druga božja stvarica godueja in primeroma močneja luč sveta zagleda, ter zamore pred na svojem mu prisojenem mestu delati: le otrok, dolgo in dolgo potrebuje, da zamore v človeški družbi dolžnosti od stvarnika mu odkazane dopolnjevati. Po svoji neu-merjoči duši je pa vendar tudi najokorniše dete neizmerno nad vse stvari pozemeljske povišano. Toda brez pravega voditelja in učitelja je vendar le obžalovanja vredna stvarica božja; ne vč od kod je, zakaj je na svetu, kam ima iti? Pri vsem tem, kako imenitni so otroci! V otročjih krilih je skrito gorje, pa tudi sreča in blagor prihodnjih dnevov. Pri vseh omikanih narodih se za tega delj pazljivo gleda na mladino. Po izgledu našega Zveličarja tudi sv. kat. Cerkva z največjo skrbjo pazi na otroke, ter nje kot mlade, nježne cvetlice, skrbno v svojo varstvo jemlje. Tudi sovražniki Kristusovi le predobro poznajo važnost mladih let, trudijo se torej vse otroke v svoje kremplje dobiti. „Dajte nam otroke in prihodnost je naša" je rekel nek sovražnik sv. Cerkve. Res je! Kdor ima otroke, ima prihodnost; pa še mnogokrat tudi sedajnost v svojih rokah, ker skozi srca otrok pelje ravna pot v srca starišev. Od tod tedaj vojska povsod za odgojo in odrejo otrok med resničnimi in krivimi prijatelji mladine. V tem je iskati skrivnega nagona, ki prijatelje in sovražnike sv. Cerkve sili potegovati se za šole in za odgojo otrok. Naši časi, v kterih kat. Cerkvi sovražni duh skoro povsod nadvladuje, niso nikakor ugodni za krš. odgojo in odrejo mladine. Pa Kristus, ljubitelj in ljubljenec otrok, svojih nikdar ne zapusti : vsikdar je v svoji Cerkvi vzbudil v najbolj nevarnih časih razsvetljene, za časno in večno srečo otrok vnete duše, ki so celo svoje življenje ali vsaj večji del svojega blagega delovanja posvetile mladini. Naša ožja domovina Štajerska ima prav obilno število takih oseb, ki se trudijo za otroke v krš. smislu ali duhu. Na eden oddelek takih oseb hočemo svojo pozornost obrnoti: na „šolske sestre" na Štajerskem. Bralci „slov. Gospodarja" naj zved6: 1) kako so „šol. sestre" bile pri nas upeljane, 2) njih ustavo in življenje in slednjič 3) kako so se razširjale v našej domovini, ter uspešno delovale za mladino. — I. Upeljanje šol. sester v Gradcu." Kriva in puhla je misel: da to človeka na tem svetu že osreči in oblaži, če se mnogo nauči. Zamore sicer človek z mnogim znanjem učenjak postati, pa blag ud človeštva bode le takrat, če mu je tudi srce zblaženo. Nesrečna je tedaj misel: odgojo od poduka ločiti, z mnogimi vednostmi glave otrok napolniti, srca pa zanemarjati. Marveč glavna skrb pri otroku mora obrnjena biti na srce; to se pa le zgodi s sv. vero, ki res v srce seže z lepim izgledom, s prijaznim in ljubeznivim opominjanjem. Vse to v popolnejši meri doseči, je peljalo neke pobožne osebe k ustanovljenju „šol. sester" naj-pred v Gradcu, glavnem mestu Štajerske. Že precej veliko let je obstajala v Gradcu privatna šola za deklico. Začela in vodila jo je neka pobožna in učena devica: Ana Engel. Dekliška šola pod njenim vodstvom je bila v mestu "občno znana, in kaj radi so Gradčani svoje hčerke v njo pošiljali. Po smrti njeni, jej sledi kot izvrstna voditeljica šole Amalija Lampl, ki je nektere dobro podučene tovaršice že s tem namenom zbrala, duhovno društvo (religiös. Genossenschaft) upeljati, ki bi se naj pečalo z odrejo in odgojo deklic. Amalija Lampl je bila nekoliko časa teh misli, v kaki že ustanovljeni samostan se podati, in je razodela to misel takratnemu Graš-kemu škofu Romanu Sebastijanu Zängerlu. Pa blagi pastir jej odsvetujejo, češ naj dela v domačem mestu, kjer uživa toliko zaupanja med mest-jani v blagor dekliške mladine. Odzdaj goji pobožna devica vedno to željo ustanoviti duhovsko diužbo, kterej poglavitni namen bi na] bil, na podlagi krščanske vere odrejevati in podučevati male deklice. V tem jo nagla smrt prehiti. Pa dobro seme je že bilo vsejano. Autonija LampJ, sestra rajue, prevzame vodstvo privatne šole. Žolje, da se obstoječa privatna šola preredi v duhovsko družbo, razodene skrbna voditeljica zopet višjemu pastirju, Graškemu škofu, ter prosi, da k temu podelijo svoje dovoljenje, ob enem pa tudi poprosi za podporo in pomoč pri deželski gosposki. Hiša, v kteri so Antonija Lampl in njene tovaršice privatno Šolo imele, je bila blizu cerkve oo. Frančiškanov, naslonjena na tako imenovani „Stainzerhof". Pobožne device so bile vse vpisane „v tretji red" sv. Frančiška, kakor ga je ta svetnik upeljal za ljudi med svetom živeče. Znano je bilo skrbnim učiteljicam, da se nahajajo na Tirolskem „družbe" takih devic iz tretjega reda, ki se pečajo z odrejo in podukom deklic, in ki so si pridobile slavno in občno priznanje ne le od strani starišev, temuč tudi od strani svetne oblasti. Po teh pravilih, in na podlagi „tretjega reda" so bila sostavljena tudi ustavna pravila za novo društvo, ter predložena leta 1842, milostljivemu škofu Zängerle, da jih odobrijo in potrdijo. Blagi za vse dobro vneti gospod so dobro spregledali nevarnosti, ki pretijo mladini in človeštvu od strani nekrščanske odreje. Z veseljem pozdravijo to početje. Predobro so spoznali, da je puhel ves poduk brez blaženja srca; blaženje srca se pa e d i n o doseže po krščanski veri. Ker so dosedanje učiteljice si že toliko priznanja pridobile med mest-jani; in ker so omenjene device že imele malo odrejevalnico (penzionat), je vse to visokega pastirja še bolj nagnilo, želje pobožnih devic odobriti in s vsemi močmi podpirati. Spoznala pa je tudi deželska oblast preimeniten in blag namen tega početja. Ugodno iu dobrohotno je vlogo učiteljic podpirala, ter predložila cesarju Ferdinandu I. Prošnji so bila priložena od sekovskega škofijstva potrjena pravila. Cesar so z visokim sklepom 29. listopada 1842 „družbo šolskih sester v Gradcu" milostliivo potrdili s to pogodbo: „da društvo ne more tirjati kake podpore od dr- žave ali iz javnih zalog, ter da se mora po obstoječih deželnih postavah vedno ravnati." Gospodarske stvari. Kteri les od rozge ali trte kaže najbolj za trsne sajenice. M. Kakor le dobro, zdravo seme lepo in obilno zrnje rodi, kakor le krepko živinsko pleme močno in lepo živino zareja, ravno tako tudi le močen, zdrav in rodoviten trs daje les, iz kterega se dobivajo sajenice, iz kterih postanejo krepki in rodovitni trsi. Toraj moramo izbirajoči les za trsne sajenice, skrbno gledati na zdravje, krepkost in rodovitnost maternega trsa, od kterega se jemlj6 sajenice. Izbirajoči les za sajenice, se moramo toraj prašati: 1. Od kterega trsa se bodo najboljše sajenice dobile? 2. Ktere rozge ali trte na trsu dajejo najboljše sajenice? 3. Kteri del na rozgi ali trti je najpripravnejši ? Vse, kar se plodi ima neko podedovavno sposobnost v sebi. Ravno tako tudi trs. Mladi trs ne rodi samo isto sorto, ampak ima tudi tiste dobre ali jslabe lastnosti v večji ali manjši meri, ktere je imel materni trs. Kdor hoče tedaj od zasajevanja v vinogradu dober uspeh imeti, mora sajenice le od krepkih, zdravih in rodovitnih trsov jemati. Ne sme mu se tedaj tožiti o prilikah raznih opravkov po vinogradu posamezne trse opazovati in tiste, ki se po posebno lepi rasti zdravju in rodovitnosti od drugih odlikujejo, zaznamovati, da more o svojem Času od njih les za sajenice jemati. Na prvi pogled se ta način izbiranja sajeničnega lesa precej težaven zdi, vendar pa bode vsakemu, kteremu je za vinograd mar in mu pravo skrb daruje, njegov trud popolnem poplačal. Nadzirovaje delo ali pregledovajž vinograd vinogradar to lahko opravi. Drugo praŠanje je, ktere rozge ali trte se morajo za sajenice jemati? Navadno se jemlje za sajenice jednoletni les na dveletnem. Tu pa je treba poseben ozir jemati na razna očesa, iz kterih trte proraščajo. Znano je in vsak skušen vinogradnik vč, da so le bolj spodnja očesa prava rodovitna očesa in da le rozge, ktere so iz takih očes pognale, največo gotovost za rodovitnost mladega trsa obetajo. Tudi les iz spodnjih, močnejših očes prej zazori in tako zopet svoja očesa krepkejše in za življenje priprav-nejše razvije. Število teh očes se ne da do piČice določiti, vendar pa za naš namen jih 3—5 zadostuje. Ravno ta okoliščina, da so le spodnja očesa prava rodovitna očesa in da so bolj krepko razvita od drugih, določuje tudi del rozge, kterega moramo z največo gotovostjo za sajenice odbrati. Najbolje je tedaj spodnji del rozge za sajenice. Vrh povedanih lastnosti, ktere ravno ta del rozge ima, so tudi na njem očesa bliže drugo poleg drugega, kar najgotovejše poroštvo daje, da se sajenica močno obkorenini in da potem mladi trsi tudi lepo poganjajo in rastejo. Še tudi drugo zelo imenitno prednost ima ta del rozge. Po njem se najlajše gnjiloba v strženu sajeničnem zabrani in sicer bolj, nego se to na kteri koli drug način doseči zamore. Ako se klin-ček dveletnega lesa na jednoletni rozgi pusti, se tako stržen jednoletne rozge zvunajnih Škodljivih upljivov obvaruje. Da je pa gnjiloba stržena za rast sajenice škodljiva in mudivna, to vsakdo lahko sprevidi. Imajo sicer še navado sajenico tik pod spodnjim petnim očesom odrezati in jo tako gnjitja varovati. V očesu je namreč bolj živahno življenje nego v kterem koli drugem delu rozge in tako se rez kmalo zaceli in zaraste in stržen je gnjilobe obvarovan. Tako ravnanje je tudi vse hvale in priporočbe vredno, vendar pa je Še boljše in go-tovejše, klinček dveletnega lesa na rozgi puščati. Tuje roke namreč, kterim se mora vendarle veči del dela prepustiti, ga ne opravljajo vedno vestno ter ali preveč ali premalo odrežejo in tako ravno namišljen namen v nemar puščajo. Bolj varno in zanesljivo je toraj dveletni les na sajenicab puščati in sicer tako, da še mal klinček dveletnega lesa na jednoletni sajenici ostane. Slednjič se še praša, od ktere letine les je za sajenice najboljši! Popolnoma dobra vinska trta mora dve dobri letini pred seboj imeti, jedno, v kteri rodoviten les, drugo, ki grozdje dozori. Tako tirja tudi dober les za sajenice dve ugodni vremenski leti, kterih prvo daje močna in zdrava očesa za sajenice, drugo pa pravi sajeniški les. Najboljše je tedaj les za sajenice jemati od dobre vinske letine. Ugovor, da so trte dobre letine preveč izsesane in da nimajo potrebne moči, je prazen in ne velja. Grozdje ne živi in se ne zori na škodo lesno. Se vč, da se mora na povedan način les za sajenice izbirati. Kdor sijih mora pa kupovati, ne more toliko izbirčen biti. Samo gled6 prodajavca sajenic pa more in mora vendar izbirati in previdno ravnati. Jesenska jabelka. 6. Gravenštajnarce (Lukas I. 3 a) Gravensteiner. Brez dvomba najžlahtnejše in najljubše jabelko, ki je velikim kroglam podobno. Navadno (kelih) muha precej globoko leži ter je ovita s tenkimi rebrcami. Lupina je nježna, nekoliko mastnata. Barva je s prva belo-rumena, in se pozneje spremeni v zlato-rumeno. Na pri-solnčni strani ima sad lepo karmezinasto-rudečo barvo. Odličen pri tej sorti je močen dišaven, aromatičen dub, po kterem med drugim jabelnim sadjem slovi. Meso je rumenkasto zelo sočnato in ima dišaven, ananasu enak, okus. Sad že konec septembra zori in trpi do Božiča in še dalje. Drevo raste krepko in nastavi starejo krogli enako in visoko krono. Rodi obilno, vendar ljubi proti nevihtam zavarovano lego, ker sadje rado nezrelo iz drevesa pada. Sad je izvrsten za mizo in za gospodarstvo; tudi cenljiv za prodajo, ker se vselej dobro plačuje. Dobre lastnosti te sorte so dovolj znane; zato je tudi v severni Nemčiji to jabelko splošno razširjeno. 7. Knežek (Lukas II. 3 b.) Prinzenapfel. Podobo ima spremenljivo; navadno mu je podol-gasta; včasih pa tudi široka in visoka. Barva je na drevesu svitla, rumenkasto-zelena; kedar sad dozori je tudi lepo bledo-rumen, kakor citrone. Prostoviseči sad je na prisolnčni strani karmezi-nasto-rudeč in progast; na odsolnčni strani je pa le slabo narisan. Knežek zori meseca septembra in oktobra in se ravna po legi in kraju, ter po razmerah trpi do februarja, navadno pa do Božiča. Zavoljo nježnega sladkovinskega dišavnega okusa je sad cenljiv za na mizo in za gospodarstvo. Drevo raste v vsakej zemlji, tudi v menj pristojnih legah, krepko in hitro; pozneje na zemljo viseče veje so zaporedno z obilnim sadjem obložene; vendar se svetuje omenjeno drevesce tamkaj saditi, kjer mu nevihte ne morejo preveč škodovati. Juri Žmavec. M. Dober klej (kit) za lito železo. Dostikrat se primeri, da peči iz litega železa, plošče na železnih ognjiščih, železne dverice na pečeh itd., če so zelo vroče in če se slučajno po kteri koli nerednosti z mrzlo vodo poškrope ali polijejo, raz-počijo. Tako počeni deli litega železa se dajo laliko in brez posebnih stroškov zopet trpežno sklejiti, ako se vzame železo v prašek stolčeno, ali pa železni opilki, kakoršnih je v vsaki materi jalni stacuni za male denarje dobiti, in se potem z močnim v vodi raztopljenim vodenim steklom (Wasserglas) v precej gosto testo pometajo. Z tem testom se razpokline pomažejo. Če se razpokari deli morejo narazen vzeti, je še lajše delo. Raz-pokani robovi se z ovim testom dobro pomažejo in zopet steknejo. Razpoki so potem komaj poznati in kolikor bolj se razvročijo, toliko trdnejše se sprimejo in drže. Krompirjevi kukec (Coloradekäfer, Doryphora decemlineata) se je prikazal tudi že v Evropi, kakor naznanja nemški poslanec c. kr. vladi. Gotovo se je preselil iz Amerike v Evropo na amerikan-skih barkah z blagom, posebno pri prevažanju kuruze, kakor sporoča župan Bremenski. Od druge strani se tudi sliši, da je na mnogih posestvih na Švedskem ta mrčes pokončal ves krompirjev pridelek, ter veliko škodo napravil. Vlada zatoraj ponavlja strogo zviševanje ukaza od 25. aprila 1875 gledč prepeljavauja krompirja iz Amerike SI. ministerstvo kmetijstva je naznanilo to c. k. kmet. družbam, in zaukazalo, da hitro naznanijo, ako bi se kaj takega kje opazilo. Prodaja sadja z imenom. C. k. sadjo- in vinorejska šola v Klosterneuburgu je upeljala prodajo sadja v Beču pri trgovcu za sadje Fr. Po-komy-ju tako, da bodo vedno vsa plemena sadja, katera se na Dunajskih vrtih in v okolici nahajajo, j razpoložena z imenom. Kupcu bode na taki način mogoče spoznavati sadje po imenu, in se sozna- niti z najžlahtnejšimi francoskimi in belgiškimi sadnimi plemeni. Kdor bo hotel eno ali drugo pleme nasaditi si v svojem vrtu, dobil bo drevesce v Klosterneuburgu. To je res hvalevredna naprava 1 Da se grozdje dolgo časa frišno ohrani rabijo na posestvu Rothsildovem na Francoskem-sledeči način: V temni prozračni sobi napravljene so iz desk police. Na teh policah so za vrat obešene steklenice, katere so napoljnjene z vodo. Grozd se odreže z nekoliko lesom in se vtakne v steklenice, kjer dolgo časa frišen ostane. Sejmovi na Štajerskem 17. okt. v Pristovi; 18. okt. v Vojniku, v Mozirju, v Trbovljah; 19. okt. v Vidmu; 21. okt. v Celju, v Sevnici, pri bv. Petru pod sv. gorami. Sejmovi na Koroškem. 18. okt. v Logavi, v Milstadtu; 21. okt. v Kotaričah; 23. okt. v Celovcu, v Zabrdcah, v Gmiindu, v Terbižu; 24. okt. v Lešniku; 28. okt. v Grebenju pri Weiters-feldu, v Brezah, pri št. Lenartu, v Sachsenburgu, v Kapli, pri sv. Mohorju; 30. okt. v Feldu. Dopisi. Iz mariborske okolice. (Popravek oziroma preklic zastranSeidla.) Pred 7 leti je Seidl prevzel po smrti rajnega Pipuša vsa pisma in rekel, da bo vse vredil, vendar v 7 letih reda ni popolnem našel. Na vinograd v Gajbergu je vzel rajni Pipuš 1300 gld., obresti je plačeval Seidl in Pipuševa vdova mu je dajala kolje in denarje. Tukaj je v mojem dopisu v 41. štev. „Slov. Gosp." bila pomota, ki se naj po sledečem poravna. Pred 3 leti mu je dala 300 gld. naj bi od kapitala hranilnici 300 odplačal, pa Seidl je tiste 300 gld. pridržal in njih je letos v spomladi položil v hranilnico ter jej bukve izročil in tudi obresti od 3 let po 6 °/o- Vendar sedaj Seidl nima ničesar zraven, ker je vse dr. Kocmutu izročila. V dopisu omenjene 3 gld. za cesarjevo podobo je dala Klamferea in Seidl še je g. Lopiča, učitelja pri sv. Križu, prašal, ali se dobi za 3 gld. cesarjeva podoba? Ker sem sedaj resnico natančno zvedel, popravim in prekliČem, kar je bilo v mojem zadnjem dopisu krivega ali žaljivega. Križančan. Iz Kostrivnice. (Srenjski berič — svoje-glavnež in neredne ž. Kakor po drugod je tudi pri nas navada, da se ob Času cerkvenih žeg-novanj strelja. Streljanje pri takošnih priložnostih služi k povzdigi cerkvene slovesnosti; toda streljati se mora na varnem mestu, kder se nikomur kaka škoda ne godi. To že otroci vedo. Pri nas je drugače. Tukaj se je že zdavnej prostor za streljanje dober streljaj od cerkve proč po tistih ljudeh odločil, ki so po cesarskih postavah za cerkev in prostor okoli cerkve odgovorni. Naš srenjski berič, ki streljanje oskrbljuje, se za vse to čisto nič ne zmeni. Ta svojeglavni človek strelja par stopinj od velikega altarja in tik velikih vrat, da se vse trese, kakor bi potres bil. Tako je ravnal zopet na roženkrančko nedeljo ter se je pri svojem streljanju s tem izgovarjal, da mu je srenjski g. predstojuik ukazal tako delati?!! Naj bi bila javna poslopja tukaj močna, kakor skala, bi se taka nerednost že nekoliko, če tudi težko izgovarjala, ali poslopja so slaba, da se Bogu usmili. V šolskem poslopju je strop tako za nič, da se je bilo vsak trenutek bati, da bo na Šolsko mladino shiul in jo zasul. Cerkveno strešje je na več krajih močno pokvarjeno in zastran popravila cerkvenega stolpa ali turna je slavna deželska gosposka kot patron naše farne cerkve lansko leto komisijon imela. Tudi farovž je na več krajih bolj podrtiji, kakor duhov-niškej hiši podoben, in duhovnika bežita iz svojih stanic, ko se streljati začne, ker se bojita, da se nebi kak že več let po cerkveno-skladnem odboru zanemarjen strop na nju vdrl in kterega ne ubil. Kje je tedaj človek na svetu, ki bi ne sprevidel nevaršine, v «kteri smo vsi tukaj bivajoči? V resnici pa se je že tudi na dveh Marijinih altarjih .škoda po prismojenem streljanju zgodila, za ktera altarja so farmani o svojem času mnogo darovali. Se vč da srenjski berič škode ne vidi, ker ima menda zavezane oči, kedar v cerkev pride. Iu k tem nerednostim naŠ srenjski g. predstojnik molči, menda za to, ker se svojega beriča hujše boji, kakor otrok parklna na Miklavževo. In tako se zgodi, da berič misli: on je gospod šole, cerkve, farovža in prostora okoli cerkve in farovža, za kteri prostor bi morali po nekih starih bukvah g. fajmošter Še posebej sv. meše služiti za tistega žlahtnega gospoda, ki je v preteČenem stoletju prostor za cerkev in farovž daroval. Srenjski berič ni naš gospod; naša gosposka je v Rogatcu v Ptuju, v Mariboru, v Gradcu in na Dunaju. Srenjskega beriča dolžnost iu pravica je tate in druge „lumpe" loviti ter jih v Rogatec c. k. sod-niji izročiti. Po §. 31. srenjske postave je srenjski odbor za ohranjenje javnega mira in varnosti življenja v srenji odgovoren in sme tiste, ki se zoper to pregrešijo z 10 gold. ali z zaporom na 48 ur kaznovati. K temu spada gotovo tudi prepoved streljanja pri cerkvi, ker se tamkaj lahko kaka nesreča zgodi. Letos o veliki noči je slavna c. k. gosposka ojstro prepovedala, naj pri cerkvi fantje ne streljajo, za kar njej očitna hvala gre. Naš srenjski berič si je brke vihal, češ, da bo vsakega fanta prejel, ki bo s pištolo k cerkvi prišel. Ali fantje so se mu smejali in mu za hrbtom streljali rekoč: če misliš ti kočljar, da smeš ti pred cerkvenimi duri s štuki slreljati in cerkvi škodo delati, zakaj bi pa ne smeli mi kmečki fantje s pištolami pokati, ko več gleštamo, kakor ti in nismo tako zadolženi, kakor ti." Pa ni se čuditi, ako naš srenjski berič za javno varnost živlenja ne skrbi, vsaj se je bil že sam lansko leto nekega farmana lotil in ga hudo otepel, da je potem pravdo pri slavni c. k. okrožni sodniji v Celji dobil. Če bo tedaj naš berič še dalje cerkvi s svojim streljanjem škodo delal, ga bo treba pri slavni c. k. deželski gosposki, ktera je patron naše farne cerkve, zatožiti, da mu bo tista vetra pokazala. Sicer pa pravijo tukajšni pametni možje, ki niso šleve in babe, naj bi se Kržupnik v gračko norišnico (Narrenthurm) spravil in tamkaj norcem streljal. Zakaj nad takošnim prismojenim in cerkvi škodljivim streljanjem, kakor je pri nas, za-morejo le prismode in norci veselje imeti, ne pa ljudje, ki imajo zdrave možgane. Iz Središča. Roženkrančko nedeljo smo obhajali pri nas imenitno in redko slovesnost. Čeravno je bilo vreme neugodno in je skoraj celi den lilo in deževalo, se je vendar zbrala od vseh strani velika množica ljudi ter se udeležila blago-slovljenja podobe sv. Jožefa in novega altarja, postavljenega v čast D. M. sv. roženkranca. Oboje je izdelal prav okusno g. O. Čuček, pozlatar v Mariboru, kterega z dobro vestjo vsem priporo-! čamo, ki njegovega dela kaj potrebujejo. Delo mojstra hvali. V sijajni lepoti in krasoti stoji altar v gotiškem slogu in srce človeku veselja kipi, kedar gleda, kako petnajstere skrivnosti sv. roženkranca, prav lično zvišano izdelane, vencu enako spletene iz raznobarvanih nježnih cvetlic obdajajo podobo Matere božje s Sinekom na rokah, ki tako milo na okoli zbrane gledi, da se nehotč svoje srce in oči povzdignejo navzgor v sv. nebesa, kjer Marija, naša ljubeznjiva mati kraljuje. „Kvišku si ca" kličejo tudi altarja turnčeki zali, ki kipijo kvišku, kakor bi jim cerkvica bila pienizka in bi hoteli predreti strop cerkveni. Vse bolj pobožno in z večjim veseljem se moli in služba božja opravlja pri lepo ozalšanem altarju. — Altar so blagoslovili naš velecenjeui rojak č. g. kanonik M. Modrinjak, ki so tudi genljivo in svečanosti primerno pridgali iu potem služili slovesno sveto mešo, pri kteri so jim stregli sosedni gospodje. Hvala — prisrčna hvala čč. gg. — hvala pa tudi farmanom, kterim je bila skrb za lepoto hiše božje! Dal Bog, da bi črez leta dni enako svečanost imeli! Iz Koroškega. (Razne novosti.) V Celovcu imamo katoliško društvo delavcev, ki vrlo napreduje. V podporo svojega blagega namena je te dni dobilo od svitlega cesarja velik dar — 100 gold. — V nedeljo 1. okt. so za letos sklenoli vožnjo po lepem celovškem jezeru, katero prihaja vsako leto več tujcev obiskat in se razveseljevat po njegovi rajski okolici. — Velika nesreča je zadela ravnatelja celovškega gledališča g. Klerr-a. Njegova edina hčer je prerahlo zasuknila petelinčka na svetilnici ter v postelji za vselej zaspala; svetilni plin je revo zadušil. — Pri trgovcu Ross-bacher-ju v Celovcu se dobi za 35 kr. lep koledar s 100 podobami. Naslov mu je Kärntner-Marien-Kalender in je vsega priporočila vreden. Želeti je, da ta krščanski koledar izpodrine mnogo fraj-mavrer8kih in liberalno-prusačkih, kojih povsod mrgoli po Koroškem. — Zarad kužne 'bolezni na parkljih in v gobcu, ki še vedno razsaja, so se morali letošnji sejmovi živinski v Svinčkem in Staro-dvorskem sodnijskem okraju prepovedati. Tudi namenjeno premiranje bikov izostane letos v Bre-zinjskem in v Bitinjskem okraju. — V št. Pavl-skem samostanu pogrešajo že več tednov o. Rein-holda Gštirnerja. Obiskal je nekega sosednega župnika in na potu v samostan preminol tako, da ni nikder sledu za njim najti. Pravijo, da ga je kak zločinec ubil. O. Gštirner je kakih 38 let star bil. Politični ogled. Turška vojska se je po bitkah 28. in 30. sept. na obema stranima Morave nadaljevala 5. okt. Turški general Kerimpaša je isti dan poslal 28 bataljonov z 40 kanoni, da bi nad Djunis pla-noli v veliko srbsko mesto Kruševac; ali ni se jim posrečilo; bili so od Srbov popolnem tepeni jn vrženi nazaj. Sicer pa so Turki se tako močno zarili in zašancali med Moravo in med planino Jastrebačko, da bi jih nevarno bilo dalje napadati. Zato Srbi prav delajo, da čakajo na zimo in na glad, ki bo Turke bržčas prisilil Srbijo zapustiti; temveč ker jih Srbi obdajajo od vseh strani in dovažanje živeža in streljiva zabranujejo. Tudi hud legar je začel Turke pobirati. V boju 30. sept. so Srbi zgubili 700 mrtvih in 900 ranjencev in 30 hrabrih ruskih oficirjev, ki so junaško smrt storili. Slava jim! Dobro znamenje za Srbe je, da so jihove čete začele pogosto prodirati na Turško; tako je 1. okt. jedna prišla do Prokopelj in požgala 19 turških vasi in odgnala vso živino; druga je upepelila mestice Karakal; tretja pod majorom Čolak-Antičem pa je skoz Jankove klisure ali soteske prodrla v Krušumelje in iz TopliŠke doline izpodila vse Turke. Tudi vojne priprave se delajo po vsej deželi; v Kragujevac je došlo veliko pruskih delavcev izdelovat puške, kanone in patrone. Vsaki den pride 150 —200 novih ruskih prostovoljcev. Kozaški hetmán ali vodja Manasinin je prignal jeden polk Kozakov. Celó Nemci in Italijani sostavljajo v Belgradu jedno nemško in jedno laško legijo prostovoljcev, vsako po 700 mož. — Dunajski turkoljubni listi so poročali, kako sta se črnogorski in srbski knez sprla in da se hočejo Črnogorci posebič z Turki porazumiti ;v to je laž. V dokaz nam je najnovejša zmaga Črnogorcev. Muktar-paša je 6. okt. celi den z kanoni streljal na Črnogorce; ti so ostali mirni; drugi den jih je napal, toda bil je strašuo tepen; zgubil je 1300 mrtvecev in komaj v trdnjavo Klobuk pete odnesel. Ali težko bo všel; kajti vojvod Dakovič mu je s 5 bataljoni za hrbtom, kder je turško mesto Lju-binje užgal. Na črnogorskih tleh ni več nobenega živega Turka. V Bosniji pa je Despotovič mesto Ključ napal, ga užgal in 400 Turkov ubil. Ob enem je 1500 dobro orožanih Srbov, Hrvatov in nekaj Slovencev črez Savo više Broda mahnilo Kristijanom na pomoč. Avstrijske dežele. Znani mariborski prusak Reutter je hotel v Gradcu od kupčijske zbornice izvoljen biti za državnega poslanca, a spodletelo mu je. Izvoljen je dr. Magg. Tako je prav, le prusakov ne voliti! Naj se dajo na Pruskem voliti, mi Avstrijci jih nečemo ! Hercegovinski vstaš vojvod Ljubibratič, kojega so naši vjeli in v Gradec od-I peljali, je cesarja prosil, naj ga izpusti, ker so se vjeti turški bašibozuki tudi spustili iz Celovca, kder so bili zaprti. — Kat. polit, društvo v Weitz-u je vlada razpustila, ker je ono hotlo pri zborovanju razgovarjati se zoper novo šolo. — Blizu Innsbrucka na Tirolskem so 3 sinovi liberalnih mestjanov (eden je baje sin nekega deželnega sodnijskega svetovalca, eden pa sin trgovca krida-tai ja) prišli k župniku, ga prosili, naj jih zapiše v družbo sv. Blazija; med zapiševanjem so mesnika v glavo vstrelili in začeli ropati — ali brž so bili ugrabljeni. To je strahovit sad brezvernega liberalizma ! — V Pragi so zaprli Juda Goldschmieda, ki je imel privatno šolo za deklice, pa je te prodajal v nesramne hiše v Hamburg in Berlin. — Cesar in cesarica se odpeljeta 18. okt. v Pardu-bice na Češkem na lov jelenov. — Na Dunaju se delajo močne vojne priprave, zlasti v arsenalu in upati je, da bo do novembra 400 Uhacijevih ka-nonov na vozove ali lafete nasajenih. — Ogerski državni zbor je odložen do novembra. Magjarska vlada je pograbila 60 eentov svinca, kojega so pruski trgovci Srbom poslali; na zahtevanje pruskega poslanca so morali Magjari svinec spustiti. Za poduk in kratek čas. Freimavrerji, sedanji antikristi. f 2. Freimavrerstvo je popolno nasprotje krščanstva; njihovo dejanje in nehanje je obrneno naravnost proti Bogu in proti celi od Boga razo-deti veri. To že precej jasno izpovč družbin ob-rednik od leta 1721, kder beremo: „freimavrer mora nravske postave držati, in če on dobro razumi umetnost (freimavrer biti), ne bo niti top bogotaj niti brezveren razujzdanec." To se pravi: freimavrer mora pošteno živeti, verovati mu ni treba nič, da le Boga ne taji. Kako pa oni to zapoved držijo in kako si Boga mislijo, razlaga brat Trentovski tako-le: „freimavrerstvo časti v svojih templjih Boga, ki ga v svojem jeziku imenuje velikega stavite lj a celega sveta. Jegov stavitelj sveta pa je in ostane najvišje bitje, pod ktenm si človek more misliti, kar hoče, k t e-rega more pr¡poznavati krščenik tako, kakor Židov, m o h a m e d a n ali p a g a n, m o-j no te i s t, deist, panteist in tudi ateist, ki I sploh kak uzrok vseh drugih uzrokov priznava. Iz tega je pač jasno, kdor se take vere drži, nima ne krščanske, ne židovske, ne turške vere. To je vera popačenega razuma, ki drži prirodo za Boga, in uživanje prirode za češčenje božje. Naj-plemenitniši čin tega češčenja jim je oni, s kterim se neposredno slavi b6ginja prirode, kakoršno so freimavrerji francoske prekucije postavili na altar v cerkvi Notre Dame v Parizu *). Prav imajo torej učeni vladika francoski Dupanloup, da imenujejo frei-mavrerje zaprisežene sovražnike krščanstva. Pišejo : „v ložah lehko zmiraj slišiš, da je krščanstvo gola hinavščina, glupost in neumnost, ktt-ro zdrava človeška pamet zametuje, zato se mora zatreti; da je krščanstvo polno basni in laži, podobno pira-vemu poslopju, ki se mora čim prej tim bolje zrušiti in freimavrerskemu templju prostor narediti." Učeni vladika so to samo piepisali iz freimavrer skih spisov, v kterih se to tidi. Izmed teh samo navedemo J. Miillerja, ki piše: „priprosto, pravo paganstvo (neverstvo) je nam freimavi erjem bliže, nego tesnosrčno krščanstvo." S tem je menda zadosti dokazano, kar smo zgorej trdili, da so freimavrerji zapriseženi sovražniki vsega krščanstva. Da oni tega očitno, niti vsem svojim udom ne povejo, je razumljivo; vsaj so otroci teme mo-drejši od otrok luči. To modrost vidimo tudi povsod v freimavrersketn početju. Oni vse okoliščine presodijo, preden začnejo delati zato pa ima delo tudi vspeh. Zavolj tega pri sprejemu od ni-koga ne zahtevajo, da bi vero zatajil, ampak še zagotovijo vsakemu, da lehko pri svoji veri ostane. Vsi smo bratje, pravijo, in vsaka vera ima pri nas enake pravice. To se pravi: mi ne maramo za nobeno vero. — Modrost jihova se kaže tudi v tem, da ne sovražijo vseh kristijanov enako močno. Na protestante niso tako hudi, kakor na katoličane, pa ne kakor da bi jim bili oni po volji, ampak oni so njim manj na potu. Protestanfje namreč freimarerje bolje pri miru pustijo, in mnogo jih že itak nič ne veruje. Večkrat se teh in drugih krivovereev tudi radi poslužujejo v boju zoper katoliško Cerkev, ktero pred vsem najbolje črtijo. Drugače tudi ne more biti. Katoliška Cerkev hrani, uči in razširja krščanstvo, freimavrerji pa ga hočejo zadušiti in iztrebiti; kako bi tedaj med njima mogel biti mir in prijateljstvo ? Katoliška Cerkev pa je samo moralična oseba, ktero zastopajo sv. Oče, rimski papež s celim škofijstvom in duhovništvom, zato se jeza freimavrerjev v prvi vrsti proti njim obrača. Glavar katoliške Cerkve, rimski papež, pravi freimavrer Franchi, je naravni in smrtni neprijatelj freimavrerstva." Ž njimi se vojskujejo neprenehoma posluževajč se vseh mogočih sredstev, obrekovanja, nevednosti in strasti ljudstva in če je treba — sile. Če pridejo kde do oblasti, silijo z ustavami in postavami Čerkev *) Kakoršna je njihova vera, taka je tudi nioli'ev. Toiand nam je ono zapisal: O sompiterne Bacche, qui re-ficis et recreas vires deficientium, adsis nobis propitius in pocula pocuiorum. Amen. k nasprotovanju, kar jim je povoljen uzrok, raz-kričati jo, da je državi nevarna in sovražna. Vsled tega zahtevajo, naj se država od Cerkve loči, in ves red na brezversko podlago postavi. Če se Cerkev ne more ohraniti, podvržejo njo ter sčasoma ves njeni upliv zadušijo; sicer pa na svoje postave se upirajoči pahuejo Cerkev iz postavo-dajnih zborov, iz javnih zavodov, iz šol, iz družinskega življenja in slednjič iz src podložnih. Gorjč, če tako daleč pride. Francoska prekucija nam še zmiraj kaže podobo takega časa. Takrat so kričali zoper katoliško Cerkev: ecrasez 1' infame, t. j. iztrebite nesramnico; krščansko vero so postavno prepovedali in Boga odstavili. Altarje so rušili, kmalu potem pa tudi kraljev sedež; za du-hovuiki je moral kralj Ljudevit XVI. položiti glavo pod rabeljuovo sekiro, — očitno znamnje, da imajo freimavrerji zravenve rskega tudi političen namen. (Nastavek prih.) Smešničar 42. Jurja Pavliho je nekdo hotel v zadrego spraviti, ker je bil na njega hud, da je vedel na vsako prašanje spretno odgovarjati. Reče tedaj v pričo mnogih ljudi rekoč: prebrisani Juri! ker že vse veš, povej še nam, koliko mač-kinjih repov je treba, da se ž njimi segne do solnca. Dobri Juri Pavliha pa se vsem posmeblja in reče: ne več, kakor jednega, če je ta zadosti — dolg. Razne stvari. (Č. g, Anton Galuf,) mnogozaslužni nadžupnik in dekan v Vozenici, zlatomešnik, bili so od cesarja imenovani za častnega kanonika ali korarja mariborskega stolnega kapitelna! Radostni čestitamo! (Za Hercegovince in Bosnijake) darovali so Iv. Fric 1 fl., J. Slavič 60 kr., M. Akerman 40 kr., J. Bunderl 40 kr., M. Pichler 50 kr., vsi iz Kam-ščaka pri Ljutomeru; J. Herič iz Vogričevec 40 kr., J. Ozmec 1 fl., J. Novak 30 kr. v Ljutomeru skup 4 fl. 60 kr. Prenesek 1 fl., vse skup 5 fl. 60 kr. Bog plati! (Kobilo ukradli) so 5. okt. nepoznani tatovi Fr. Veber-ju, posestniku v Vodulah pri sv. Jurju na južni železnici. (StraŠeji ogenj) je v malih trenutkih dnes v torek 10. oktobra popoldne v Obrežu upepelil štirim gospodarjem hiše in gospodarska pohištva z vsemi pridelki. (Politično narodno, gospodarsko društvo) pri sv. Lovrencu v slov. goricah je pri svojem letnem občnem zboru, dnč 24. septembra t. 1. izreklo ve-lečastitemu uredniku „Slovenskega Gospodarja" g. dr. Gregorecu popolno pripoznanje in prisrčno zahvalo za požrtvovalni trud, ki ga ima z uredo-vanjem tega nam priljubljenega lista. Prvomestnik. (V Mariborski čitalnici) se je 11. t. m. zvečer ob 7. ari začelo streljanje na tarčo. Gospodje, ki še želijo pristopiti strelnemu društvu, naj se kmalu oglasijo, da se bo imenik uredil. Obilne udeležbe pričakuje predsednik čitalnice. Kačič. (Spremembe v Lavantinski Škofiji). C. g. Franc Pole je imenovan za provizorja na Vranskem; Vranska fara je do 17. novembra razpisana. (Dražbe) v tretje: 18. okt. Martin Belak v Sevnici; 19. okt. Matija Muzeljak v Perovcu 1145 fl. 20. okt. Anton Gajšek v Vodrišu; Jernej Sinkovič v Kozjem, Jan. Erjavec v Gomili; 23. okt. Jakob Bračič 3101 gld. in Jernej Dobršek 1825 gld. v Konjicah. Tržna cena preteklega tedna po Hektolitrih. Mesta Pšenica >N M Ječmen 00 O > O fS o >53 B H Proso Ajda fl kr fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. Maribor . . 8 _ 6 10 5 50 3 50 5 50 5 50 5 60 Ptuj . . . 7 80 6 60 5 20 3 10 6 — 4 80 4 90 Mahrenberg 10 10 7 25 5 70 3 70 5 75 7 80 5 69 Gradec . . 9 9 6 87 4 88 3 73 5 23 — — 5 50 Celovec . . 8 98 7 46 4 80 3 20 5 74 4 46 5 44 Ljubljana . 8 45 6 50 4 71 3 25 5 40 4 39 6 — Varaždin . 8 — 6 40 5 86 3 40 5 70 7 — 6 20 Zagreb . H 11 — 7 — 6 60 3 — 7 — — — — — Dunaj 12 11 50 9 35 8 — 7 85 7 Pest J! 10 — 8 18 6 88 6 40 C — 5 — -- — ¡.«»erijn)' števiiB*««! V Trstu 7. oktobra 1876: 22 19 78 35 9. V Lincu „ „ i 8 79 5 59 38. Prihodnji» srečkanje 21. oktobra. 1876. Zahvala in priporoči. Podpisani zahvaljuje se p. n. občinstvu, posebno pa čč. gg. duhovnikom in gg. učiteljem za zaupanje, katero so mu do zdaj po tako obili na-ročbi skazali, in se priporočuje — pri bližajočej se zimi — na naročbo vsakovrstnih zimskih oblek, katere bode iz trdnega blaga, hitro, lepo in po prav nizki ceni izdelal. 0(1 Maribora oddaljenim naročnikom pride na dom mere jemat. Z velikim spoštovanjem Franc Jesenko, krojač 2—4 v Maribora, Pfarrhofgasse št. 191. kralj, dvorni puškar avoriu pusisar | Ivan M. Erhart, g Mariboru priporoča svojo zalogo za darila v Božiču in novem letu. Puške dvocevke od spredej za nabijati iz železa od . . gl. 11 — 15 W Puške dvocevke od spredej za w nabijati iz svila (drota) od , (ft Lefaucheux (lefoš6) uciaucucui. t^etose; M Lencaster (leukaster) ^ Revolverje od jV Pielfilp llvnnurl K 16 — 30 20 — 200 35 — 250 5- 18 A\ 2.40 kr. w 1.20 Pištole dvocevke enocevne . ... „ ____ „ 77 77 i^V Vedno se tudi nahajajo v zalogi vsa- W Etni patroni in drugi predmeti za lovce. Popravljanje se zvršuje naglo in prav zkej ceni * Nove polovnjake pripo oča po nizki ceni Feliks Si< »luiii