REPERTOARNA K N 117 IC A Slovensko Ljudsko Gledališče Celje Slovensko ljudsko gledališče Celje Gledališki trg s 3000 Celje Borut Alujevič, v. d. upravnika Tina Kosi, umetniški vodja Tatjana Doma, dramaturginja Miran Pilko, tehnični vodja Jerneja Volfand, vodja programa in propagande Tel. +386 (0)3 426 42 14, telefaks +386 (0)3 426 42 20 Urška Zimšek, blagajničarka Tel. +386 (0)3 426 42 08 (Blagajna je odprta vsak delavnik od 9.00 do 12.00 in uro pred predstavo.) Barbara Klemenčič, referentka za pospeševanje prodaje Tajništvo Tel. +386 (0)3 426 42 02, telefaks +386 (0)3 426 42 20 Centrala +386 (0)3 426 42 00 E-naslov: tajnistvo@slg>ce.si Spletna stran: http://www2.arncs.si/slg-ce/ Ustanovitelj SLG Celje je Mestna občina Celje. Program gledališča finančno omogoča Ministrstvo za kulturo. Svet SLG Celje Miran Graccr, Drago Kastelic (predsednik), Zdenko Podlesnik, Miroslav Terbovc, Aleš Vrečko ČI.ANI STROKOVNEGA SVETA SLG CELJE David Čeh, Slavko Deriek, Marijana Kolenko, Tomai Krajnc, Rastko Krošl (predsednik), Robert Vodušek Drage obiskovalke in obiskovalci našega gledališča! i risrčno Vas vabim v novo sezono 2006/2007, ki jo bodo zaznamovali prelomni dramski teksti zdajšnjega in preteklega trenutka. Z musicalom Kabaret bomo začeli izjemno pomembno povezavo mestnih gledališč. Pet slovenskih gledališč, katerih ustanovitelji so mestne občine (Mestno gledališče ljubljansko, Slovensko ljudsko gledališče Celje, Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Koper in Mestno gledališče Ptuj), se je odločilo povezati v Mrežo mestnih gledališč. S tem bomo Vam, naše drago občinstvo, lahko ponudili še bolj pester in zanimiv program. Letos bomo namreč prvič vpisovali Superabonma, ki bo poleg naših petih predstav vseboval še po eno predstavo iz vsakega zgoraj omenjenega gledališča. Tako si boste lahko abonenti v sezoni ogledali kar devet predstav. V novi sezoni si boste lahko na našem odru ogledali usode ljudi v različnih družbenih, socialnih in političnih okoljih. Na zabaven, dramatičen ali pretresljiv način se bodo pred Vami odvijale usode različnih ljudi, ki Vas bodo zabavale ali Vam nudile snov za razmišljanje. Skušala sem izbrati dramske tekste, v katerih odzvanjajo problemi današnjega življenja: vzpon nacizma v Kabaretu, lažna morala v Šah matu, brezizhodnost socialnega dna v Parazitih, zaprtost in privoščljivost prebivalcev v Dogodku v mestu Gogi, neusmiljenost kapitalističnega sistema v Hovvardu Katzu. Raznolikost tematik in žanrov je pisana - od musicala do komedije, drame, socialne igre ... Pred Vami se odpira nova pestra in vznemirljiva sezona našega gledališča. Dobrodošli v našo družbo! Tina Kosi Umetniški vodja S * » ^ Joe Masterojf, Fred Ebb, John Kandei Prva slovenska uprizoritev Prevajalca Alja Predan (libreto) in Milan Dekleva (songi) Režiser Miha Alujevič Dirigent Simon Dvoršak Koreografinja Mojca Horvat Premiera septembra 2006 s p m 1 I VSEBINA 6 Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander Kabaret 8 Vinko Mbderndorfer Šah mat io Aurand Harris Hočevski medved 12 Marius von Mayenburg Paraziti 14 Slavko Grum Dogodek v mestu Gogi 16 Patrick Marber Hoivard Katz 18 Ponovitve iz prejšnjih sezon 20 Nagrade v sezoni 2005/2006 22 Igralski ansambel SLG Celje 24 Abonmaji v SLG Celje 25 Superabonma 28 Vpis abonmajev 30 Cenik sezone 2006/2007 31 Sedežni red SLG Celje 32 Razpis natečaja za izvirno slovensko komedijo za sezono 2007/2008 Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander KABARET (Cabaret) Musical Frva slovenska uprizoritev Prevajalca Alja Predan (libreto) Milan Dekleva (songi) Režiser Miha Alujevič Dirigent Simon Dvoršak Koreografinja Mojca Horvat Najbolj znan broadwayski musical Kabaret je nastal leta 1966 po igri I Am a Camera Johna Van Drutena, ki se je pri pisanju igre naslanjal na avtobiografsko knjigo pisatelja in igralca Christopherja Ishenvooda. Avtor libreta je Joe Masteroff, pisec songov Fred Ebb, avtor glasbe John Kander, takratno predstavo pa je režiral Hal Prince. Dogajanje je postavljeno v Berlin leta 1931, v čas norih zabav, bohemskega in brezskrbnega življenja ter v začetek vzpona nacizma in Adolfa Hitlerja. Mlad ameriški pisatelj Cliff se nastani v Berlinu, pri gospe Schneider si najame sobo, da bi se lahko posvetil pisanju romana. Ernst, znanec z vlaka, ga popelje v svet Ernst, znanec z vlaka, ga popelje v svet berlinskih nočnih klubov, zabave, tihotapljenja umazanega denarja, seznani se s pevko in plesalko iz Kit Kata Sally Bowles, ki se kmalu naseli v njegovi postelji. \\ berlinskih nočnih klubov, zabave, tihotapljenja umazanega denarja, seznani se s pevko in plesalko iz Kit Kata Sally Bosvles, ki se kmalu naseli v njegovi postelji. Namesto pisanju se posveča zabavi, brezskrbnim trenutkom, na katere pa vedno bolj pritiska grožnja prihajajočih grozot. Ishenvood se je preselil v Berlin leta 1929, v dekadentnem obdobju med obema vojnama. Svoje doživljaje je zbral v zgodbah pod skupnim naslovom Berlin Stories. Glavni lik ene izmed zgodb je njegova prijateljica, pevka v kabaretu Sally Bosvles. Leta 1952 je po zgodbah nastala igra I Am a Camera, po kateri je bil leta 1955 posnet angleški film, leta 1966 pa je nastal še broadwayski hit, musical Kabaret. Ta je bil tudi inspiracija za istoimenski film iz leta 1972 (v režiji Boba Fosseja z Lizo Minnelli, Michaelom Vorkom in Joelom Greyem), ki pa se na zgodbo musicala le še ohlapno naslanja. Originalna broadwayska uprizoritev, ki so jo igrali od leta 1966 do 1969, je leta 1967 pobrala kar devet nagrad Tony Asvard. Musical Kabaret so na Broadwayu oživili še dvakrat, in sicer leta 1987 in 1998. Uprizoritev iz leta 1998, ki jo je režiral Sam Mendes (film Lepota po ameriško), je doživela 2377 ponovitev, na sporedu je ostala do januarja 2004 in velja za tretji največkrat igrani obnovljeni musical v zgodovini Broadwaya. Vinko Moderndorfer SAH MAT Komedija \Krstna uprizoritev mat je na petnajstih Dnevih komedije prejela nagrado žlahtno komedijsko pero 2006. Vinko Moderndorfer se je ponovno izkazal mat je komedija, napisana po vzoru Feydeaujevih iger. Zaplet igre sloni na komičnem dogajanju, ko se v stanovanju gospoda Kralja nepričakovano znajdejo njegov sin Rudi, sinove številne ljubice in njegova žena. Vrtoglavi stampedo situacija se spretno prelije v naslednjo, ki preseneča z novim nenadnim komičnim obratom. Avtor v komediji, ki temelji na prikrivanju in razkrivanju ljubezenskih prevar, ni pozabil tudi na politično kot velik mojster pisanja komedij. Šah Režiser Dušan Mlakar paralelnih komičnih situacij se odvija v vedno hitrejšem ritmu, ena komična yy Nadvse igriva in zabavna komedija neštetih komičnih situacij in zapletov ter satim-Rudi je minister dobro napisanih dialogov za moralno prenovo, ki je s svojim obnašanjem gOtOVO pHOaSa SVCŽinO V najboljši dokaz, da je . i i i vi prav oblast tista, ki svoje slovenski gledališki prostor. zapovedi najhitreje in najraje krši. Komedija Vinka Moderndorferja z ironijo ošvrkne lažno moralo. Duhoviti, spretno napisani dialogi in napete komične situacije pokažejo vse strani nezvestobe, tako smešne kot bolj resne. Nadvse igriva in zabavna komedija neštetih komičnih situacij in zapletov ter dobro napisanih dialogov gotovo prinaša svežino v slovenski gledališki prostor. Aurand Harris HOCEVSKI MEDVED (The Arkansavv Bear) Igra za otroke Prva slovenska uprizoritev Prevajalka Tina Mahkota Režiser Andrej Jus i\o je bila igra Hočevski medved Auranda Harrisa krstno uprizorjena na Univerzi Texas leta 1980, se je izkazala za kontroverzno. Pa ne zaradi jezika ali zgodbe, ampak zaradi teme, ki jo obravnava, in ciljne publike: gre namreč za igro o smrti, napisano za otroke. Smrt je v naši industrijski družbi postala tabu in stopila na mesto spolnosti, ki je dolgo veljala za prepovedano temo. Včasih so otrokom prikrivali, kako so nastali in kako so prišli na svet, danes pa jim prikrivajo resnico o koncu življenja. V zgodbi o deklici Lini, ki je žalostna in zbegana zaradi bližajoče se smrti svojega dedka, se prepletajo realizem, domišljija in humor. Nekega dne mu hoče odnesti šopek rož, vendar trči na užaloščeno teto in mamo, ki ji povesta, da dedek umira in ji zato ne dovolita oditi k njemu. Po uteho se zateče k svojemu najljubšemu drevesu in prosi zvezdo, naj ji izpolni željo. Pri drevesu nato sreča najboljšega plešočega medveda na svetu, ki si prav tako želi uiti smrti. Lina se odloči, da bo medvedu na begu pred smrtjo pomagala. S plešočim medvedom spoznata, da lahko medved smrt premaga le tako, da svoje znanje o plesu prenese na mladega medvedka, saj bo na ta način del njega živel naprej. Lina spoznava pomen življenja in smrti ter najde moč, da se sooči s prihodnostjo, in sicer z novim razumevanjem svoje vloge pri prehajanju znanj in vedenj z generacije na generacijo. Dokoplje se do pomembnega spoznanja: Včasih so otrokom prikrivali, kako so nastali in kako so prišli na svet, danes pa jim prikrivajo resnico o koncu življenja. njen dedek je delček sebe pustil v njej in bo zato živel z njo do konca njenega življenja. Gledališka klasika, ki pomaga otrokom sprejeti smrt, izgubo, žalovanje in spomin na ljubljeno osebo kot sestavni del življenja. Igra kljub svoji tematiki ni žalostna in mračna, v njej se prepletajo domišljija, čarovnija in izjemna poetika, z inteligentnim humorjem in subtilno liriko pa je avtorju uspelo ustvariti jezik, ki otroke o temni strani življenja nagovarja na prijazen in razumljiv način. UUfcKKUDUUtfOM Marius von Mayenburg PARAZITI (Parasitcn) Prevajalka Mojca Kranjc Režiser Mare Bulc \ drami Paraziti se poskuša pet ljudi dokopati do lastnih življenj in vendar niti eden od petih ni sposoben biti sam. Medsebojni paraziti so, zdravi potrebujejo bolne, prav toliko kot bolni potrebujejo zdrave, in nihče ne more pomagati drugemu. Stari Multscher je zaspal za volanom in povozil Ringa, ki je od nesreče prikovan na invalidski voziček in noče zapustiti stanovanja. Zanj skrbi njegova punca Betsi. Njeno sestro Friderike najdejo nezavestno na avtocesti. Friderike je noseča in se hoče na vsak način ubiti. Njen mož Petrik, ki se je raje ukvarjal s svojo kačo kot z njo, se hoče zdaj pobotati, saj brez nje ne more spati. yy Drama razkriva brezupno eksistenco tistih, ki so obsojeni na bivanje na temni strani življenja.^ Multscher ne more nositi bremena krivde in zato prihaja k Ringu. Na vroč poletni dan se vseh pet zaplete v hud prepir, v katerem njihova že tako trhla življenja razpadajo na koščke, oni pa vedno bolj potrebujejo drug drugega, da lahko sploh preživijo. Protagonisti Parazitov niso sposobni več pobesneti, saj je nasilje posameznika usmerjeno predvsem v njega samega. Njihovo orožje so cinizem, žaljenje in obtožbe. Jezik ni več sredstvo sporazumevanja, ampak postane sredstvo za mučenje. Drama razkriva brezupno eksistenco tistih, ki so obsojeni na bivanje na temni strani življenja. Marius von Mayenburg (1972, Berlin) je od leta 1994 do 1998 delal kot dramaturg v berlinskem gledališču Baracke, kjer je Thomas Ostermeier uprizoril Ravenhillov Shopping and Fucking, od 1999 pa je hišni avtor, dramaturg, prevajalec in režiser v Schaubiihne am Lehniner Platz, kjer so nastale odmevne uprizoritve Sarah Kane in Marka Ravenhilla v režiji Ostermeierja. Je eden najuspešnejših nemških dramatikov mlade generacije. DOGODEK V MESTU GOGI Režiser Aleksandar Popovski "Na literarno ustvarjanje Slavka Gruma je najbolj vplivalo njegovo službovanje v ljubljanski Bolnici za duševne bolezni na Kodeljevem, čeprav je tam delal le tri mesece, pomladi in poleti leta 1928. Igro v dveh dejanjih Dogodek v mestu Gogi je začel pisati leta 1928, jo napisal v treh tednih in jo popravljal vse do končne verzije leta 1929. Grum je ves čas živel na obrobju ljubljanskega in slovenskega kulturnega življenja, ni se udeleževal kulturnega dogajanja, njegova literatura je bila vse do nagrade, ki so mu jo leta 1929 podelili v Beogradu za Dogodek v mestu Gogi, skorajda neopažena. Kljub nagradi so dramo krstno uprizorili šele ob koncu sezone 1930/1931 v Mariboru, v ljubljanski Drami pa šele 23. septembra 1931, dve leti in pol po tem, ko je bila drama nagrajena v Beogradu. Iz njegovih vsebinsko in slogovno različnih dram - poleg Dogodka v mestu Gogi še Pierrot in Pierrette (1921), Trudni zastori (1924), Upornik (1926) - odseva poleg trpke poetičnosti tudi duh brezizhodnega družbenega stanja. Dogodek v mestu Gogi je gotovo eno najbolj vznemirljivih slovenskih dramskih besedil. Drama je zgrajena kot mozaik iz posameznih slik o psihopatskem življenju v provincialni Gogi, o ujetosti vsakega posameznika, o hlepenju po dogodku, ki bi spremenil zadušljivo ozračje v mestu. Zatrto življenje se obrača v grozljiva presenečenja. V središču dogajanja je yy Drama je zgrajena kot mozaik iz posameznih slik o psihopatskem življenju v provincialni Gogi, o ujetosti vsakega posameznika, o hlepenju po dogodku, ki bi spremenil zadušljivo ozračje v mestu. ^ Hana, ki je v mladosti doživela nasilje komija Freliha in je zato frigidna, čuti gnus do vsega erotičnega in seksualnega. Hana se vrne v Gogo, se zave same sebe in se reši fizičnega nasilja. Kljub temu pa Goga ostaja simbol usodnega in nesmiselnega bivanja, kjer se dogodek, ki bi odrešil vse prebivalce, ne more zgoditi. Patrick Marber HOVVARD KAT Z (Howard Katz) Drama Prva slovenska uprizoritev Prevajalka Tina Mahkota Režiser Matjaž Zupančič Iatrick Marber velja za enega izmed najuspešnejših sodobnih angleških gledaliških, televizijskih in radijskih avtorjev. Marber je vsestranski ustvarjalec - pisec, režiser in igralec, dolga leta pa je nastopal kot stand-up komik. Drama Hosvard Katz, ki je bila premierno uprizorjena v londonskem Royal National Theatre leta 2001, skupaj z dramama Dealers Choice (1995) in Closer (Bližje, 1997) tvori svobodno trilogijo, ki se dogaja v sodobnem Londonu. Vse tri drame so svojo krstno uprizoritev doživele v londonskem Royal National Theatre v režiji avtorja in postale svetovne uspešnice. Hosvard Katz je mož, oče, sin, brat, agresivni židovski agent zvezdnikov C-kategorije, dopolnil jih je petdeset Katz je popoln produkt kapitalizma: aroganten, nasilen, nesramen, brez trohice človečnosti. V svojih strankah vidi le blago za prodajo, ki mu prinaša dobiček. ^ in se znašel v hudi krizi srednjih let. Zave se, da je odstopil od vseh svojih načel in prepričanj samo zato, da je lahko ostal v poslu. Besen je na ženo, šefa, starše, netalentirane kliente, ki hočejo postati slavni, besen je nase, na življenje in na cel svet. Hotvarda Katza srečamo v trenutku, ko se je znašel na najnižji točki svojega življenja in vidi le en izhod, samomor. Posamezni prizori nas popeljejo v preteklost in pred našimi očmi se odvrti Katzev propad, njegova transformacija iz poslovneža v klošarja: izguba službe, propad zakona, odtujitev od sina, prepir z očetom tik pred njegovo smrtjo, duševna in telesna onemoglost njegove mame, odtujitev od brata. Katz je popoln produkt kapitalizma: aroganten, nasilen, nesramen, brez trohice človečnosti. V svojih strankah vidi le blago za prodajo, ki mu prinaša dobiček. Na koncu pa brezsrčni Katz sam postane žrtev neizprosnega kapitalizma. Ko postane nadležen, ga sistem nemudoma izloči in življenje teče dalje, kot da se ni nič zgodilo. Ko se znajde popolnoma na dnu in se reši vsega, kar ga je vezalo na prejšnje življenje, spet najde samega sebe in voljo do življenja. * Kaj se je zgodilo potem, ko je T Nora zapustila svojega moža, ali Stebri družb NAGRADE V SEZONI 2005/2006 Lučka Počkaj, dobitnica priznanja ZDUS za igralske dosežke v letu 2005 Priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za igralske dosežke v letu Z005 (za vlogo Vere v Zupančičevi igri Igra s pari, za vlogo sestre Ratched v Wassermanovi drami Let nad kukavičjim gnezdom in za vlogo Nore v drami Elfriede Jelinek Kaj je se zgodilo potem, ko je Nora zapustila svojega moža, ali Stebri družb) prejme dramska igralka Lučka Počkaj, članica Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Lučka Počkaj je vrhunska dramska igralka, ki je s svojim prihodom v SLG Celje obogatila repertoar gledališča, saj je sposobna odigrati najzahtevnejše in žanrsko raznolike vloge, kar je v letu 2005 tudi dokazala. Z vlogami, ki so med seboj zelo različne, je pokazala, da se lahko spopade z vsakim še tako zahtevnim projektom in z različnimi režijskimi koncepti. /.../ Lučka Počkaj je vrhunska slovenska dramska igralka, ki ustvarja presežke v različnih vlogah. Poglobljeno in natančno se loti vsakega študija, je neprecenljiva sodelavka in svetal zgled mlajšim kolegom. (Iz sporočila za javnost) Bojan Umek, dobitnik nagrade srebrni celjski grb za igralske dosežke v minulih enaindvajsetih sezonah Bojan Umek je igralec z neskončno veliko obrazi, od katerih pa je prav vsak prepričljiv in se gledalcem zareže globoko v srce, saj lahko v kreacijah njegovih vlog prav vsakdo najde delček samega sebe. In to je najbrž največje mojstrstvo igralske umetnosti. Bojan Umek je torej eden tistih celjskih igralcev, ki s svojim požrtvovalnim delom in ustvarjalnim nabojem bogati ne le gledališko hišo, v kateri že več kot dve desetletji dela, pač pa tudi celjsko kulturno življenje nasploh. Za odlične in nepozabne upodobitve vrste gledaliških vlog na odru Slovenskega ljudskega gledališča v zadnjih dveh desetletjih podeljuje Mestna občina Celje gledališkemu igralcu Bojanu Umeku srebrni celjski grb. Ray Cooney, John Chapman Spustite med pod kovter, gospa Markham Režiser Vinko Moderndorfer Dnevi komedije 2006 Žlahtna komedija po izboru občinstva (Iz utemeljitve) IGRALSKI ANSAMBEL SLG CELJE Igralski ansambel gl 1 ABONMAJI rKimMMlS M' J. ! ,*5 A SUPERABONMA Spoštovani abonenti Slovenskega ljudskega gledališča Celje! Jeseni bomo odprli novo sezono v našem in vašem gledališču. V sezoni 2006/2007 smo pripravili novost, ki bo gotovo razveselila vse ljubitelje gledališča — Superabonma. I et slovenskih gledališč, ki so jih ustanovile mestne občine (Mestno gledališče ljubljansko, Slovensko ljudsko gledališče Celje, Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Koper in Mestno gledališče Ptuj), se je odločilo povezati v Mrežo mestnih gledališč. Letos prvič vpisujemo Superabonma, ki bo poleg petih predstav SLG Celje vseboval še po eno predstavo iz vsakega zgoraj omenjenega gledališča. Tako si boste lahko abonenti ogledali kar devet predstav v sezoni. Predstave SLG Celje si boste ogledali na dan izbranega abonmaja, gostujoče predstave pa nimajo stalnega dne. Predstave gostujočih gledališč, ki bodo žanrsko raznolike, predstavljajo presežek v slovenskem gledališkem ustvarjanju. 1 t-l * • I m * 1 u*] 11 Prešernovo gledališče Kranj Anton Tomaž Linhart Zupanova Micka Režiser Vito Taufer Gledališče Koper Drago Jančar Klementov padec Režiser Jaka Ivanc Velika nagrada na $2. Tednu slovenske drame 2002 za najboljšo uprizoritev v celoti! Predstavitev se z lahkotno, virtuozno radovednostjo ukvarja z zaresnimi stereotipi človeške narave in družbe. /.../ Kranjska Županova Micka je avtonomna, avtorska in nenazadnje avtohtona preslikava človeških avtomatizmov, ki lahko samo v prefinjeni ironiji zaživijo kot umetniški dogodek in žur. Hz obrazložitve velike nagrade na }2. TSD/ Avtor uprizoritve /.../ nam je tudi tokrat iz komediografove preprostejše veseloigre ustvaril odrsko, človeško in socialno domišljeno predstavo, ki z ostro stiliziranimi dramskimi značaji in zapleti bistroumno hudomušno in blago nostalgično spregovori o trajnejših lastnostih in življenjskih gibalih v nas. Slavko Pezdir, Delo Če vas torej zanima, kako je mogoče govoriti o realijah sveta skozi razbremenjen užitek ob gledališki zabavi, vam lahko odgovor iz prve roke da Tauferjeva Županova Micka. Primož Jesenko, Radio Študent 26 V drami Klementov padec je Drago Jančar rekonstruiral dogodke zadnjih mesecev življenja študenta filozofije in strastnega plezalca Klementa Juga. Poleg junakovega filozofskega kreda in njegove etične drže, ki se manifestira kot močna, nagonska volja, ga Jug zanima predvsem kot človek, ki skuša ljubiti in biti ljubljen in se je - razočaran nad ljubljansko jalovo in opravljivo srenjo povojnih let - pripravljen ljubljeni osebi tudi odpovedati ter se zateči v svet samote, svet volje in moči ter izzivanja usode. Jančarjeva drama je predvsem drama o ljubezni, o polaščanju in izjemnih preizkušnjah ljubljene osebe, drama o izjemnem človeku z izjemnim značajem. Postavitev Jake Ivanca je deloma generacijska predstava, v širšem smislu pa odlična metafora o nezmožnosti posega v mehanizem apatične družbe. Primož Jesenko, Delo Mestno gledališče ljubljansko William Shakespeare Hamlet Režiser Matjaž Zupančič Hamlet je igra vseh iger. Jan Kott pravi, da je kot goba: kjerkoli se znajde, vsrka /so sodobnost. Zgodba o človeku, ‘ki se ne more odločiti’, ni brez razloga Dostavljena v svet političnih intrig, brezobzirnega boja za oblast: a vendar osupne bližina sveta, v katerem duhovi nepomirljivega zločina preteklosti neusmiljeno lebdijo nad sedanjostjo, odpirajo grobove in premetavajo kosti kraljev in beračev. Se naprej: Hamlet je družinska igra, zgodba o ljubezni in prevari, maščevanju in blaznosti. In na koncu - ali pa na začetku - je 'godba o danskem kraljeviču genialna metafizična parabola, neponovljivo /peta v prostor med duha in grobarja. 1 ...I Kajti vprašanja, ki nam jih zastavlja Shakespeare, so sodobna, ostra in segajo globoko, boleče in naravnost v drobovje časa, ki ga živimo. Matjaž Zupančič S posebnim navdušenjem moram povedati, da je v vlogi Hamleta briljiral Uroš Smolej, ki mu ne moremo očitati niti ene nedoslednosti, vrhunska interpretacija ... Tomaž Simon, Radio Slovenija I 27 Mestno gledališče Ptuj Michael Fravn Tukaj Režiserka Ivana Djilas Hudomušna zgodba, ki se ovije okoli mladega para, ki najame tesno stanovanje z eno sobo in eno sitno sosedo, lastnico tega stanovanja. Oba mlada se tako ljubita, da sta eno. Vendar, ko pride do razporeditve pohištva v tem novem gnezdecu, naenkrat nimata več enakega mnenja in stvari se pričnejo odvijati in premikati včasih po njegovo in včasih po njeno, a nikoli v zadovoljstvo obeh. Komedijo o mladem paru, Cath in Philu, ki se vseli v najemniško stanovanje, Frayn izpiše kot zgodbo o postopnem razsuvanju odnosa oziroma iluzije o njem; že od začetka jima ne gre preveč dobro, že odločitev o tem stanovanju in ne katerem drugem, je rezultat obojestranskega emocionalnega izsiljevanja. Zelo težko se namreč zmenita, kdo od njiju je tisti, ki si ga želi, in od tam naprej vse poteka v neustavljivih drobnih spopadih za razmeščanje pohištva, za opremo, ki jih prekinja jako pametna stanodajalka. Ko slutimo katastrofo, se izselita in preselita in vse se bo začelo znova. Matej Bogataj, Delo VPIS ABONMAJEV 1 risrčno vas vabimo k vpisu abonmajev. Letos smo za vas pripravili tudi predvpis. Vsi tisti, ki si želite svoj sedež v našem gledališču zagotoviti že pred počitnicami, lahko to storite na predvpisu abonmaja za stare in nove abonente, ki bo potekal od 5. do 10. junija 2006, v tem času bo gledališka blagajna odprta od 9. do 12. ure. Vsem, ki se boste odločili za predvpis, nudimo 10% popust ob nakupu abonmaja. Jeseni pa bo vpis abonmajev za stare abonente potekal od 1. do 11. septembra 2006, za nove abonente pa od 12. do vključno 16. septembra 2006. V tem času bo gledališka blagajna odprta od 9. do 12. ure in od 17. do 19. ure, v soboto pa od 9. do 12. ure. Abonma lahko plačate na tri obroke. Za dodatne informacije lahko pokličete gospe Urško Zimšek in Barbaro Klemenčič na telefonsko številko 03 4264 208 in gospo Jernejo Volfand na telefonsko številko 03 4264 214. Abonmajski program vključuje štiri predstave na velikem odru in eno na Odrupododrom. Začetek predstav na velikem odru je ob 19.30, razen v abonmaju Sobota popoldanski, pri katerem je začetek ob 17.00. Predstava na Odrupododrom se po vaši izbiri začne ob 17.00 ali ob 19.30. Premierski Premiere na velikem odru so ob petkih, premiere na Odrupododrom nimajo stalnega dne. Superabonma Predstave SLG Celje si boste ogledali na dan izbranega abonmaja, gostujoče predstave pa nimajo stalnega dne. Torek večerni Predstave so ob torkih. Četrtek večerni Predstave so ob četrtkih. Petek večerni Predstave so ob petkih. Sobota popoldanski Predstave so ob sobotah. Sobota večerni Predstave so ob sobotah. Teden otroškega programa — TOP 2005 Potekal bo meseca decembra. Dnevi komedije Komedije slovenskih institucionalnih in neinstitucionalnih gledališč se bodo tudi v tej sezoni potegovale za naziv najboljše komedije na odru SLG Celje. Dnevi komedije bodo potekali od januarja do marca 2007. Gledališka vzgoja Za vrtce, osnovne in srednje šole organiziramo gledališko vzgojo. V šolski uri vam predstavimo delovanje gledališča in poklice v gledališču. Mladinski {srednješolski) Predstave nimajo stalnega dne. Šolski {osnovnošolski) Predstave nimajo stalnega dne. Lutkovni abonma V abonmaju je šest predstav slovenskih lutkovnih gledališč. Predstave bodo na sporedu ob sobotah ob 10.00. Vpis za lutkovni abonma bo potekal od i. do 16. septembra 2006. Tedenski program lahko preberete ob sobotah v časopisih Delo, Dnevnik in Večer, ob torkih pa v Novem tedniku. Dnevne objave v časopisih Delo - Deloskop, Večer, Novi tednik in na Radiu Celje, Valu 202, Radiu Fantasy in Radiu City ter na spletni strani www2.arnes.si/slg-ce/ . Abonentom pošiljamo mesečni program na dom. O spremembah programa abonmajskih predstav Vas bomo obveščali v dnevnem časopisju in po radiu. Cenik sezone 2006/2007 Parter 1.-8. vrsta Balkon 1.-2. vrsta Parter 9.-11. vrsta in lože Balkon 3.-5. vrsta in lože Galerija in stranski sedeži Parter in balkon Galerija in stranski sedeži Parter 1.-8. vrsta Balkon 1.-2. vrsta Parter 9.-11. vrsta in lože Balkon 3.-5. vrsta in lože Galerija in stranski sedeži ABONMA 15.000 SIT (62,60 EUR) 15.000 SIT (62,60 EUR) 14.000 SIT (58,43 EUR) 14.000 SIT(58,43 EUR) 12.000 SIT (50,08 EUR) 25.000 SIT (104,33 EUR) 16.000 SIT (66,77 EUR) 25.000 SIT (104,33 EUR) 25.000 SIT (104.33EUR) 24.000 SIT(100,16 EUR) 24.000 SIT (100,16 EUR) 22.000 SIT (91,81 EUR) VSTOPNICA 3.200 SIT (13,36 EUR) 3.200 SIT(13,36 EUR) 3.000 SIT (12,52 EUR) 3.000 SIT (12,52 EUR) 2.600SIT(10,85 EUR) 3.500 SIT(14,61EUR) 2.700 SIT (11,27 EUR) 3.200 SIT(13,36 EUR) 3.200 SIT(13,36 EUR) 3.000 SIT (12,52 EUR) 3.000 SIT (12,52 EUR) 2.600 SIT(10,85 EUR) Odprta vstopnica za deset predstav (neveljaza premiere in Dneve komedije) 25.000 SIT (104,33 EUR). Posamezne vstopnice za Oderpododrom 3.000 SIT(12,52 EUR). 6 predstav 6.000 SIT(25,04 EUR) posamezna predstava 1.200 SIT (5,01 EUR) 4 predstave 4.400 SIT (18,37 EUR) 3 predstave3.300SIT(13, 78EUR) 2 predstavi 2.200 SIT (9,19 EUR) posamezna predstava 1.400 SIT (5,85 EUR) 2 predstavi 2.000 SIT (8,35 EUR) Cene v evrih so informativnega značaja, cene so preračunane po tečaju 1 EUR-239,640 SIT VELIKI ODER Za odrasle 720.000 SIT (3.004,51 EUR) Za srednje šole 400.000 SIT (1.669,18 EUR) Za osnovne šole 320.000 SIT(1.335,34 EUR) • Upokojenci imajo 50% popust pri abonmaju SOBOTA POPOLDANSKI. • Študentje In dijaki imajo 50% popust pri vseh abonmajih (razen pri abonmaju PREMIERSKI). • Pri neabonmajskih vstopnicah imajo 20% popust upokojenci, študentje, dijaki, invalidi, člani Zveze slepih in slabovidnih in člani Sveta knjige. Sedežni red SLG Celje levo parter uesnu (2BI3 4 5 6 7 8 9 si m HUB h s m aaa[4!5 67 8 9ioas]S]Q[6]aBS]aB aaaBis e 7 a e^nmafflaaaaa aaaaaaasu ^nfflaaaaEaaaa 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 11013000213033 □aaaaaaaaain 00000000030 1 2 3 4 5 5 7 8 9 10, 11 12 00000000033 8 i aa0Baa0a0:n 00000000303 9 0000003019 00000033 10 aaasiaamaii n 33005 e00033 narrer loJe 1 'l2 3 003 parter lože P to 2 33000000 desno 00 h- rar^i ^ ^ levo balkon desno C3Q 1 Z 1 3300000000000003 c!g! parter desno 1 2 3 4 5 6 CP 4 vik5 !2l|3jL4j[5l|6jL7JL8|lUmL6JL5JL4Jl3JL2J 3300000000033 300000000003 3000000003 ^t Uvc p""' d,,m SfŠ s 4 ' w i dEHjfflaaaaa » * 2 EiaaaHBBijHBBaaHB RAZPIS NATEČAJA za IZVIRNO SLOVENSKO KOMEDIJO za sezono 2007/2008 Mestna občina Celje kot pokroviteljica in Slovensko ljudsko gledališče Celje kot organizator razpisujeta Nagrado v višini 1.100.000,00 sit bo podelila žirija, ki jo imenuje SLG Celje. Pogoji natečaja Komedija mora biti napisana v slovenskem jeziku in ne sme biti objavljena ali uprizorjena. Avtorji komedij naj upoštevajo možnost uprizoritve za največ t. i. srednje veliko igralsko zasedbo. Avtorji morajo poslati tri izvode komedije, svoje avtorstvo bodo dokazali s četrtim izvodom. Pravico do krstne uprizoritve nagrajene in drugih poslanih komedij ima SLG Celje. Nagrada ne izključuje avtorskega honorarja. Članstvo v žiriji izključuje možnost sodelovanja na natečaju. Moralno in pravno so za izvirnost komedije odgovorni avtorji. Avtorji morajo svoje komedije poslati S (poštni žig) na naslov Slovensko ljudsko gledališče Celje, Gledališki trg 5, 3000 Celje, s pripisom “Za natečaj”. o 3 « =* o o >W) O -SC c/) c o > o LO txD _ >52 75 "cB ■3 'O 0) TOD O CD O o O O oo ■rr o o »S S H -Q g Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča Celje Letnik s6, sezona 2006/2007, številka o Izdaja Slovensko ljudsko gledališče ('elje. Vse pravice pridržane. Za izdajatelja Tina Kosi Urednica Tatjana Doma Lektorica Kirn Komljanec Fotografi Damjan Švare, Alfonz Kumer (str. 6), Ivan Škerjanc (str. 6), Matjaž Jurkovič (str. 10), Potiho (str. 12) (žblikovalec Matjaž Idmažič l isk Grahka Graccr Naklada 3000 izvodov . ('elje, Slovenija, maj 2006 SLG ('elje si pridržuje pravico do spremembe programa.